Issuu

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska pošta!

Kronika Chronik

Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ŠTEV./NR. 57 • DECEMBER/DEZEMBER 2019 • LETNIK/JAHRGANG 29 • WWW.SPD-RADISE.AT

Str./S. 4

Skrite sposobnosti Verborgene Fähigkeiten

Str./S. 14

Slikar / der Maler Marko Pernhart

Str./S. 18

Ta hiša je moja, pa vendar moja ni. Tisti, ki za meno pride, jo tudi zapusti. Dieses Haus ist mein Und doch nicht mein. Der vor mir war, dachte auch, es wäre sein. Er zog aus und ich zog ein. Nach meinem Tod wird es wieder so sein. VOLKSDICHTUNG

Ta tretjega bodo odnesli iz hiše te. Prijatelj, odgovori: Čigava hiša je? LJUDSKO PESNIŠT VO

LET JAHRE

KULTURNI DOM RADIŠE KULTURHAUS RADSBERG

Aleksander Tolmaier, predsednik/Obmann

onec junija smo imeli pri SPD Radiše veliko slavje. V središču praznovanja ni

nde Juni stand beim SKV „Radiše“ ein großes Fest am Programm. Im Mittel-

bila osebnost pač pa poslopje, Kul-

punkt stand nicht eine Persönlichkeit,

turni dom Radiše. Hiša, ki SPD Radiše

sondern ein Gebäude, das Kulturhaus

že 40 let služi kot dom.

Radsberg. Jenes Haus, das dem SKV

Društvo pred 20. majem 1979, takrat

»Radiše« seit 40 Jahren als Heim dient.

je bilo slovesno odprtje kulturnega

Vor dem 20. Mai 1979, an diesem Tag

doma, ni imelo primernih prostorov

wurde das Kulturhaus feierlich eröff-

za svoje pestro delovanje. Leta 1976

net, hatte der Verein keine geeigneten

je nekdanji farovški hlev kupila Po-

Räumlichkeiten für seine vielfältige

sojilnica Radiše. V nadaljevanju je s

Tätigkeit. Die Dahrlehenskasse Rads-

pomočjo zagnanih domačinov nastal

berg hat im Jahre 1976 von der Pfarre

kulturni dom, ki vseskozi odlično slu-

das alte Wirtschaftsgebäude gekauft.

ži potrebam našega društva. Danes

Daraufhin haben die Radsberger mit

si sploh ne moremo predstavljati

viel Aufwand und Selbsthilfe aus dem

kakšno bi bilo delovanje SPD Radiše

alten Stall ein Kulturhaus errichtet, das

brez kulturnega doma in kakšno bi

dem Verein all die Jahre hervorragend

bilo posledično kulturno življenje na

als zu Hause dient. Im Haus finden alle

Radišah. Kajti vse pevske in gledali-

Proben und der Großteil der Veranstal-

ške vaje, seje in sestanki ter skoraj

tungen des Vereines statt.

vse prireditve društva so v zadnjih

Von Anfang an waren und sind die Tü-

štirih desetletjih potekale v tej hiši.

ren des Kulturhauses für alle Besucher

Dodatno so v njej tudi prireditve ra-

offen, egal welche Sprache sie spre-

diške fare, srečanja vaške skupnosti

chen oder woher sie kommen. So kam

in praznovanja osebnih slavji.

es zu bedeutsamen Treffen aus de-

Od vsega začetka so bila vrata doma

nen langjährige Partnerschaften und

odprta za vse ljudi od blizu in daleč,

Freundschaften entstanden sind.

ne glede nato kakšen jezik govorijo

Es gilt auch weiterhin, ein jeder ist im

ali od kod prihajajo. Tako je prišlo

Kulturhaus herzlich willkommen, Mög-

do pomenljivih srečanj iz katerih so

lichkeiten für einen Besuch wird es

nastala dolgoletna sodelovanja in

auch in Zukunft zahlreiche geben.

prijateljstva.

Vielleicht nächstes Jahr, anlässlich

Na nas je, da staro zidovje, vsi skupaj,

100 Jahre Kärntner Volksabstimmung,

napolnilmo z življenjem tudi v pri-

wenn der SKV „Radiše“ mit einem eige-

hodnje, kakor se je to zgodilo v zad-

nem Projekt Teil der Kärntner Landes-

njih 40. letih.

ausstellung CARINTHIja 2020 sein wird.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Praznovanje – mav d’rhač Poletni popoldan 29. JUNIJA je privabil lepo število gostov na praznovanje ob štrideseti obletnici kulturnega doma na Radišah. Društveniki so pripravili zanimiv spored in gosti so spoznali na sproščen in kratkočasen način, delovanje društva v kulturnem domu. Obiskovalci sami so prijeli za delo v kuhinji, brkljali z otroki in prepevali z mešanim zborom. Poleg tega so mladinci pripravili kratko gledališko predstavo in Tomaž Ogris zgodovinsko razstavo o dogajanju okrog kulturnega doma. Kratek kulturni spored so zaokrožili tudi Kroparji. Enako kot pri otvoritvi so Radišani praznovali pozno v noč. Ein etwas anderes Jubiläumsfest veranstaltete der Slowenische Kulturverein „Radiše" anlässlich der Festes 40 Jahre Kulturhaus Radsberg. Die Besucher konnten auf kurzweilige und unterhaltsame Art und Weise die Arbeit des Vereines im Kulturhaus kennenlernen und selbst ausprobieren.

LET JAHRE

KULTURNI DOM RADIŠE KULTURHAUS RADSBERG So konnten die Besucher mit dem Chor singen, mit den Kindern basteln und sogar in der Küche mithelfen. Eine Ausstellung von Tomaž Ogris und die Theateraufführung der Jugendgruppe rundeten das Kennlernprogramm ab. Beim kurzen Abschlusskonzert wirkten die Gruppen des befreundeten Kulturvereines aus Kropa (SLO) sowie alle Chöre des Kulturvereins mit. Wie es sich im Kulturhaus gehört, wurde danach bis spät in die Nacht bei Čevapčiči und Getränken gefeiert.

kronika

pišejo Heidi in Andrej Lampichler, Tomaž Ogris, Aleksander Tolmaier

Novoletno petje

Novo leto 2019 so na Radišah zopet pozdravili z lepo radiško novoletno pesmijo. Od 28. DO 30. DECECMBRA so pevci obiskali domove radiških vasi in s starim običajem zaželeli ljudem zdravo in srečno novo leto. Das neue Jahr 2019 wurde am Radsberg wieder mit dem schönen Radsberger Neujahrslied willkommen geheißen. In den letzten Tagen des Dezembers besuchten die Sänger die Bewohner und wünschten ihnen mit dem alten Brauch ein gesundes und glückliches neues Jahr. Ansabel Modrijani je „zakuril" radiški publiki.

pripravili pestro ponudbo: odlične koktejle, prigrizke in bogato nagradno igro z lepimi nagradami. Ampak glavna je bila glasba, ki je poskrbela za to, da se dvorana še dolgo po polnoči ni izpraznila. So wie schon im Jahr zuvor, sorgte auch beim heurigen 43. Radsberger Ball das hervorragende Ensemble Modrijani für großartige Stimmung. Des Weiteren gab es für die zahlreichen Gäste aus nah und fern Cocktails, Imbisse und ein Gewinnspiel mit schönen Preisen. Die Besucher genossen das Angebot und unterhielten sich prächtig lange in die Nacht. Pevci so novoletno pesem zapeli tudi v razredu nekdanje radiške šole.

Odlična zabava z Modrijani

Na letošnjem 43. Radiškem plesu 11. JANUARJA je bilo zopet dolgo v noč zelo živahno. Za posebno vzdušje je drugo leto zapored poskrbel priljubljeni ansambel Modrijani. Kot vsako leto so društveniki številnim obiskovalcem

Obiskovalci plesa so se dobro zabavali, ...

... še bolj pa so imeli hec „delavci” pri šanku.

Razstava in koncert

Na razstavi 9. FEBRUARJA je Nuži Wieser številnim obiskovalcem predstavil lepoto struženih lesenih objektov. Poleg žganjekuhe, kateri pravtako namenja veliko časa – za svoja žganja je že prejel številna priznanja – se v zadnjih letih resno posveča tudi struženju lesa. Tako iz različnih vrst lesa ustvarja čudovite predmete za vsakdanjo rabo ali pa priljubljene umetniške izdelke. Ob odprtju razstave v kletnih prostorih kulturnega doma je zapel mešani zbor, zaigral pa je tudi ansambel orglic pri katerem sodeluje Nuži Wieser. Drugi del večera je oblikoval Kvintet Smrtnik skupaj s Tomažem Boškinom. Pevci in glasbenik so povsem navdušili obiskovalce koncerta.

Kvintet Smrtnik je skupaj s Tomažem Boškinom navdušil obiskovalce koncerta.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Bei der Ausstellungseröffnung am 9. Februar stellte Nuži Wieser seine gedrechselten Holzobjekte einer breiteren Öffentlichkeit vor. Aus verschiedenen Holzarten entstehen in seiner Werkstatt schöne Gebrauchsgegenstände und Kunstobjekte. Der zweite Programmpunkt dieser Veranstaltung ist traditionell ein Konzert, dieses gestaltete heuer das beliebte Quintett Smrtnik. Gemeinsam mit dem Musiker Tomaž Boškin sorgten die Sänger für große Begeisterung unter den Besuchern.

Pust v Disneyevi deželi

Mlado in staro se je na letošnjem pustnem plesu, 3. MARCA, podalo v Disneyevo deželo. S tem so bili Miki Miška in ostali liki iz znanih risank glavni junaki letošnje pustne zabave. Otroci in mladinci so se zabavali ob skupnih plesih in igrah, ter se razveselili pustnih krofov.

Kot vsako leto je pustni ples privabil lepo število otrok v kulturni dom.

Spretno in hitro so otroci opravili vse postaje.

Der Kindermaskenball machte Station im Disneyland, wo Mickey Mouse und viele andere Figuren aus den bekannten Zeichentrickfilmen zu Hause sind. Die zahlreich anwesenden Kinder und Jugendlichen haben mit Begeisterung bei den gemeinsamen Tänzen und Spielen mitgewirkt. Als Belohnung gab es kleine Preise und köstliche Faschingskrapfen.

Im Kulturhaus Radsberg präsentierte die Handauflegerin Krassimira Dimova aus St. Jakob im Rosental ihr Erstlingswerk „Schneeglöckchenporträts – Eine Handauflegerin erzählt“. Darin erzählt sie in Episodenform von meist an Krebs erkrankten Menschen, die sie auf ihrem Weg begleitet hat. Die lustigen und traurigen Geschichten von Krankheit und Heilung, Leben und Tod brachten das Publikum zum Lachen und zum Weinen.

Kuharski tečaj in predvajanje fotografij

Letošnji prijeten popoldan, ki je bil na sporedu 16. MARCA, je potekal nekoliko drugače kot v prejšnji letih. Na en popoldan smo izvedli dve prireditvi, ki sta v minulih letih bili na sporedu ob ločenih terminih. Zgodaj popoldne sta Leni Ogris in Veronika Lampichler navzočim kuharicam in kuharjem, ki so tokrat tudi bili zraven, pokazali, kako se pripravijo odlični sirovi krapi z različnimi nadevi. Kot že pri tečajih v preteklosti so udeleženci uživali ob sproščenem vzdušju in kratkočasnih razlagah obeh kuharskih mojstric. Krapov se je izdelalo toliko, da jih je vsak po opravljenem delu lahko nekaj pojedel. Celo obiskovalci, ki so prišli na drugi del popoldneva, so jih še poskusili. Pred tem so prisluhnili Tomažu Ogrisu, ki je pripravil predvajanje fotografij na temo »Šola in šolarji na Radišah«. Ljudje so zelo pozorno sledili razlagam in z navdušenjem sodelovali pri določanju oseb, ki so bile na starih razrednih fotografijah. Beim angenehmen Nachmittag am 16. März haben wir zwei Veranstaltungen, die in den letzten Jahren an verschiedenen Terminen durchgeführt wurden, zu einer vereint. Zunächst zeigten Leni Ogris und Veronika Lampichler mit praktischen Tipps, wie man köstliche „Kasnudeln“ mit unterschiedlichen Füllungen zubereitet. Die TeilnehmerInnen waren mit viel Freude bei der Sache und halfen brav mit. Nach getaner Arbeit wurden die Spezialitäten verköstigt. Es wurden sogar so viele „Kasnudeln“ zubereitet, dass auch die Besucher, die zum zweiten Programmpunkt des Nachmittags gekommen waren, noch welche zum Kosten bekommen haben. Davor zeigte Tomaž Ogris seine Bildpräsentation „Schule und Schüler am Radsberg“.

Predstavitev knjige

12. MARCA je Krasimira Dimova, ki že 25 let živi v Šentjakobu v Rožu, v kulturnem domu na Radišah predstavila knjigo »Schneeglöckchenporträts – Eine Handauflegerin erzählt“. V 25 zgodbah pripoveduje o ljudeh, ki so zboleli za rakom in kako jih je spremljala na tej težki poti. Ob veselih in tudi žalostnih zgodbah o bolezni in zdravljenju, o življenju in smrti so se navzoči lahko nasmejali, pri marsikateremu pa je pritekla tudo ta ali ona solza.

Najprej so udeleženci skupaj kuhali, nato skupaj uživali sirove krape.

Velikonočna baklada

Iz leta v leto, in to že več desetletji dolgo, SPD Radiše ob velikonočnih praznikih prireja baklado, letos 20. APRILA. Društvu se zdi pomembno, da se ta star običaj, ki se je v preteklosti izvajal v več radiških vaseh, ohrani. Vsakoletna velika udeležba obiskovalcev dokazuje, da je prireditev pri ljudeh izredno priljubljena.

Pred veliko grmado je zadonela velikonočna aleluja.

Unserem Verein ist der Osterfackelzug sehr wichtig, geht es doch um die Erhaltung eines sehr alten Brauches, der vor langer Zeit in mehreren Dörfern am Radsberg durchgeführt wurde. Die hohe Besucherzahl zeigt, dass großes Interesse an dieser Veranstaltung besteht.

Srečanje pevskega podmladka

Otroška in mladinska skupina SPD Radiše sta 5. MAJA uspešno sodelovali pri srečanju otroških in mladinskih zborov, ki ga je Krščanska kulturna zveza priredila v Šentjakobu v Rožu. Der Christliche Kulturverband hat sein Kinder- und Jugendchortreffen in St. Jakob durchgeführt. Wie jedes Jahr ist auch bei diesem Konzert, neben zahlreichen anderen Chören aus Südkärnten, die Kinder- und Jugendgruppe des SKV Radiše aufgetreten.

Romanje treh cerkva

Romarji iz Žrelca, Podkrnosa in z Radiš.

Leta 2008 je farni svet v Žrelcu, takrat ob 100-letnici fare Žrelec, prvič vabil na romanje treh cerkva. Od farne cerkve v Žrelcu pohodnike vsakič vodi pot do cerkev v Podkrnosu in na Radišah ter nazaj. Od prvega romanja leta 2008 naprej udeležencem pri kulturnem domu vsakič postrežejo s pijačami in majhnim prigrizkom člani SPD Radiše. Letos se je romanje treh cerkva vršilo 11. MAJA. Anlässlich der 100-Jahr-Feier der Pfarre Ebenthal im Jahre 2008 veranstaltete der dortige Pfarrgemeinderat erstmals die Drei-Kirchen-Wallfahrt. Seit damals begeben sich die Teilnehmer jedes Jahr auf den Weg von Ebenthal über Gurnitz auf den Radsberg und zurück. Und jedes Mal organisiert der SKV Radiše für die Wallfahrer nach der Andacht in der Radsberger Kirche beim Kulturhaus eine Stärkung, es gibt Getränke und eine Jause. Dieses Jahr fand die Drei-KirchenWallfahrt am 11. Mai statt.

Koncert Marijinih pesmi

Mešani zbor iz Sel, pod vodstvom Romana Verdela, je prvič nastopil na Radišah. Otroški zbor je v lepem številu pogumno nastopil v Šentjakobu.

Mladinici so presenetili publiko s sodobnim in živahnim prispevkom.

Kot že lansko leto tudi letošnje Marijino petje zaradi vremena ni moglo potekati ob Culehnerjevi kapelici v Zgornjih Rutah. Tako so 30. MAJA v farni cerkvi na Radišah oblikovali koncert Radiški fantje, skupina Tambula, to je zbor društva Iniciativ Angola in Mešani zbor Pevskega društva Sele. Večer je izzvenel s prijetno družabnostjo v kulturnem domu. Auch das heurige Marienliederkonzert konnte wegen schlechten Wetters nicht bei der Zulechner-Kapelle in Oberkreuth stattfinden. So sorgten am 30. Mai in der Pfarrkirche Radsberg folgende Gruppen für ein stimmiges Programm: Der Männerchor „Radiški fantje“ des SKV

DECEMBER/DEZEMBER 2019

„Radiše“, die Gruppe Tambula der Vereines Iniciativ Angola sowie der gemischte Chor „Pevsko društvo Sele“ aus Zell. Der schöne Abend fand im gemütlichen Beisammensein im Kulturhaus seinen Ausklang.

Anlässlich des 40-Jahr-Jubiläums des Kulturhauses Radsberg stand am 29. Juni eine große Feier am Programm. Die Besucher wurden eingeladen das Kulturhaus Schritt für Schritt zu erleben. Einen Bildbericht über die Veranstaltung finden Sie auf Seite 3.

Mešani zbor zapel v Vordernbergu

Farni praznik

Pevke in pevci z Radiš so sodelovali pri povorki v Vordernbergu.

Otroci so olepšali zid garaže farovža.

SPD Radiše ima nekaj prijateljskih vezi, ki so nastale že pred desetletji. Najdaljša in najgloblja vez obstaja s pevskimi prijatelji iz Krope v Sloveniji in sicer od leta 1963. Letos pa je minilo že 30 let od prvega srečanja s člani moškega zbora AGV „Alpenrose“ Vordernberg. Ta zbor je 15. JUNIJA vabil na praznovanje svoje 100-letnice. Mešani zbor SPD Radiše se je rade volje odzval povabilu in tako poleg drugih zborov iz Štajerske in Nemčije sodeloval pri povorki in slavnostnem koncertu v Vordernbergu. Srečanje s pevskimi prijatelji iz Štajerske je bilo zopet zelo prisrčno. Der SKV „Radiše“ pflegt freundschaftliche Beziehungen zu einigen Partnervereinen. Am längsten, und zwar seit 1963, kennt und trifft man sich mit den Sängerinnen und Sängern aus Kropa in Slowenien. Schon vor 30 Jahren kam es auch zum ersten Treffen mit dem Männerchor AGV „Alpenrose“ Vordernberg. Anlässlich des 100. Bestandsjubiläums dieses Vereines trat der gemischte Chor des SKV „Radiše“ am 15. Juni bei der Festveranstaltung in Vordernberg auf.

Farni praznik 14. JULIJA smo praznovali pod geslom „Daj Cerkvi svojo barvo”. V današnjem času, ko doživljamo veliko krizo v katoliški Cerkvi, je treba še posebno opozoriti na dobra dela v naši farni skupnosti. Mnogo ljudi stori dobrega v cerkvi – ljudje, ki obiščejo bolnike in stare ljudi, ljudje, ki delajo v farah in tako skrbijo za skupnost, ljudje, ki darujejo za revne, ki pripravljajo liturgične obrede, ki delajo z otroki in mladinci….. Na farnem prazniku smo v majhnih znakih pokazali, da tudi v naši fari ljudje skrbijo za pisano cerkev. Tako so to pokazali farani na začetku sv. maše, da so s čopičem dali simbolično cerkvi na platnu barvo. Nad 60 pomočnikov je prostovoljno skrbelo pri pripravah in na prazniku samem, da je farni praznik dobro uspel. S slovesno mašo, dobro jedačo in pijačo, z raznimi igrami, slikanjem po zidu ob igrišču, bio-tombolo, z radiškimi muzikanti, mnogo gostov in seveda z lepim vremenom je bil praznik res pisan!

40 let Kulturni dom Radiše

20. maja 1979 je bilo slavnostno odprtje radiškega kulturnega doma. Točno 40 let in 40 dni kasneje, 29. JUNIJA letos, je potekalo praznovanje ob obletnici doma, ki je vseskozi izrednega pomena za SPD Radiše. Slikovno reportažo prireditve najdete na strani 3. Domači „Zotlarji" so zaigrali in prepevali.

Odborniki SPD Radiše so prijeli za orodje in priredili zanimivo prireditev.

Gib der Kirche deine Farbe. Unter diesem Motto stand das heurige Pfarrfest. Mit den „Klecksen“ auf die Kirche auf der Leinwand haben wir vor dem Gottesdienst symbolisch Farbe in die Kirche, Farbe in das Leben der Pfarrgemeinde, Farbe in unser oft so graues Leben gebracht. Wir kennen den grauen

Otroci so izdelovali pisan nakit.

Na Kuesovem travniku so se pomerili kosci v različnih starostnih skupinah.

Alltag, die Krise in unserer katholischen Kirche. Trotzdem wollen wir mit kleinen Zeichen und in der Hoffnung, die Welt verwandeln, damit unser Leben farbenfroh wird. Das Kirchenbild stimmt uns froh und schenkt uns Hoffnung, dass es uns miteinander gelingen müsste, die farblosen Felder in uns und um uns herum in farbenfrohe Orte zu verwandeln, wo wir miteinander leben und bunte Feste feiern können. Über 60 Menschen haben bei den Vorbereitungen und am Pfarrfest mitgeholfen! Es war ein sehr schönes, farbenfrohes Fest mit einem Festgottesdienst, mit gutem Essen und Trinken, Musik, Bio–Tombola, Kinderprogramm und gemütlichem Beisammensein!

člani moškega zbora MGV Radsberg in radiških gasilcev FF Radsberg, oni so sodelovali prvič. Vse sodelujoče je podpiralo lepo število obiskovalcev, z Gorjanci iz Kotmare vasi je prišla cela skupina navijačev. Tako je tekma koscev s svojim družabnim značajem poskrbela za zbliževanje sosednjih društev.

Tim MGV Radsberg in gasilci so bili zelo uspešni.

Žegnanje pri Sveti Ani

Romanje k majhni kapelici na Macni, na praznik svete Ane, 26. JULIJA, je bilo v starih časih za Radišane skoraj samoumevno. Navada se je ohranila in tako se je tudi letos skupina Radišank in Radišanov udeležila žegnanja na Macni. Für die Bewohner des Radsberges war es in alten Zeiten eine Selbstverständlichkeit, dass sie am 26. Juli, dem Feiertag der hl. Anna, eine Wallfahrt zur Anna-Kapelle auf der Matzen unternommen haben. Die Tradition ist erhalten geblieben und so besuchte eine Gruppe vom Radsberg auch heuer die hl. Messe am Berg und den anschließenden Kirchtag im Kapelica blizu cerkve sv. Ane. Tal.

Tekma koscev v Tucah

Na prijeten nedeljski popoldan 11. AVGUSTA je letos pri Ku su potekala tekma koscev. Poleg 17 posameznikov so tudi letos sodelovale ekipe štirih društev: SPD Gorjanci, KD Šmarjeta-Apače, MGV Radsberg/FF Radsberg in SPD Radiše. Najhitrejša dneva sta bila Brigitte in Milan Hribernig, ekipno tekmovanje pa je zmagala ekipa, ki so jo sestavili

Ekipa SPD Radiše - lepi in uspešni kosci!

An einem wunderschönen Sonntag hat heuer am 11. August das Wettmähen des SKV „Radiše“ beim Kuess in Tutzach stattgefunden. Im ersten Teil der Veranstaltung steht das Mähen mit der Sense im Mittelpunkt. Beim Wettmähen wurden auch diesmal Einzel- und Mannschaftswettbewerb durchgeführt. Tagesbeste wurden einmal mehr Brigitte in Milan Hribernig, den Mannschaftsbewerb gewannen diesmal Mitglieder des MGV Radsberg und der FF Radsberg, die bei der Veranstaltung das erste Mal mit dabei waren. Weiters nahmen am Bewerb die Mannschaften des Slow. Kulturvereines »Gorjanci« aus Köttmannsdorf/Kotmara vas und St. Margarethen/Šmarjeta, sowie unseres Vereines teil. Bei der folgenden Geselligkeit gab es genug Gelegenheit für gemütliche Gespräche, somit hat die Veranstaltung auch dazu beigetragen, dass sich die einzelnen Vereine besser untereinander kennenlernen konnten.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Evangelij po Čušinu

Predstava je avtorski projekt igralca Gregorja Čušina, ki je v Sloveniji pravi specialist za svetopisemske vsebine, saj je napisal že kar pet uspešnic na to temo. Na »resno neresen način« prinaša svoj pogled na svetopisemske prilike na gledališke odre. Nastopa pa tudi v župnijah, da bi govoril predvsem vernikom, ki poznajo evangelij in dokazal, da obstaja tudi »krščanski smisel za humor«, saj »smo kristjani veseli ljudje, sposobni sproščenega smeha«. Jezus je bil namreč izjemno dober govorec z globokimi vsebinami in je po Čušinovem mnenju moral vsaj nekatere prilike in zgodbe pripovedovati z nasmeškom na ustih. Predstava Evangelij po Čušinu izraža pogled avtorja na Jezusa in njegovo delo, sega tako v humornost in resnost in se dotakne aktualnih dogajanj v Cerkvi. O tem smo se lahko prepričali 22. SEPTEMBRA v Kulturnem domu na Radišah. Das „Evangelium nach Čušin“ ist ein Projekt des Schauspielers Gregor Čušin, ein in Slowenien schon durch einige Werke zu diesem Thema anerkannter Künstler. Seine Ansicht auf die biblischen Gleichnisse möchte er vor allem Gläubigen mit guten Kenntnissen auf Besonderheiten des Evangeliums mitteilen und beweisen, dass es einen „christlichen Sinn für Humor“ gibt, denn wir Christen sind ja fröhliche Menschen, die auch gerne entspannt lachen. Jesus war nämlich ein begnadeter Redner, der viele seiner tiefsinnigen Gleichnisse mit einem Lächeln erzählt hat. In der Vorstellung „Evangelium nach Čušin“ stellt der Autor seine Sichtweise auf Jesus und seine Tätigkeit dar und spricht auf humorvolle und zugleich ernste Weise aktuelle Themen der Kirche an. So auch im Kulturhaus am Radsberg.

Gregor Čušin je nastopil v klubski sobi kulturnega doma.

Radiški fantje zapeli pri Gorjancih

29. SEPTEMBRA je sosednje društvo Gorjanci iz Kotmare vasi vabilo v gostilno Pušnik na svojo vsakoletno veselico. Poleg Ansambla Drava, ki je poskrbel za zabavo, so pevsko sooblikovali prireditev Radiški fantje. Der Männerchor „Radiški fantje“ hat am 29. September mit einem Auftritt das Fest des Slow. Kulturvereines „Gorjanci“ aus Köttmannsdorf/Kotmara vas mitgestaltet.

Sveta birma

V soboto, 5. OKTOBRA, je bil za radiško faro velik praznik. Po osmih letih so mladinci spet prejeli zakrament svete birme.

Po osmih letih je bila birma zopet na Radišah.

Birmo je vodil dolgoletni radiški župnik, msgr. dr. Jože Marketz. Pred cerkvijo so ga pozdravili MePZ in cerkveni zbor SPD Radiše, otroški in mladinski zbor, domači župnik, podpredsednica farnega odbora, občinska odbornica, predsednik SPD Radiše ter predstavniki drugih krajevnih društev in policije. Zakrament sv. birme je prejelo 14 birmank in birmancev, sedem domačinov in sedem iz drugih koroških far. Jože Marketz je v svoji pridigi opogumil mlade in njihove botre k mirnemu, dobrodelnemu, spoštljivemu, s sv. Duhom napolnjenemu življenju v verski in krščanski skupnosti. Slovesno praznovanje se je končalo s skupno agapo pred cerkvijo.

Otroci so pozdravili bivšega radiškega župnika Jožeta Marketza.

Tatjana Tolmaier je spremljala Luko Lampicher k birmi.

Vor acht Jahren hat Msgr. Dr. Josef Marketz, damals als noch unser Pfarrer, das Fest der Hl. Firmung gemeinsam mit den Pfarrangehörigen vorbereitet. Heuer, am 5. Oktober, wurde er selbst als Firmspender am Radsberg begrüßt und spendete vierzehn Jugendlichen, sieben Radsbergern und sieben aus anderen Pfarren, das Sakrament der Firmung. Die Firmlinge wurden vom Firmspender ermutigt, mutig zum Glauben zu stehen, mit dem Frieden im Herzen die Gaben des Hl. Geistes anzunehmen und mit den Mitmenschen zu teilen. Die Paten

sollen den Firmlingen immer zur Seite stehen und sie auf ihrem Lebensweg unterstützen. Das große Fest wurde mit einer gemeinsamen Agape vor der Kirche beschlossen.

Pohod po Radišah

V čudovitem jesenskem vremenu je 13. OKTOBRA potekal letošnji društveni pohod po Radišah. Udeležilo se ga je veliko število ljudi, ki so med potjo prisluhnili razlagam gozdnega inšpektorja Marjana Davida. Štart in cilj pohoda je bil v Kozju, izzvenel pa je dogodek ob prijetnem druženju pri Oblaku. Der goldene Herbst zeigte sich bei der Wanderung über den Radsberg am 13. Oktober von der schönsten Seite. Die Wanderung begleitete diesmal Forstinspektor Marjan David der den zahlreichen Wanderern unterwegs viel Wissenswertes erzählen konnte. Ausgangs- und Schlusspunkt der Wanderung war Kossiach, wo beim Oblak im gemütlichen Beisammensein der schöne Tag einen angenehmen Ausklang fand.

Skupina mehrStimmig iz Kotmare vasi.

V svojem govoru je opozoril, da se zaradi našega načina življenja ogreva zemeljska atmosfera in se je s tem podnebje v zadnjih desetletjih že bistveno spremenilo. Obiskovalce je pozval, naj kupujejo proizvode lokalnih proizvajalcev, ter se nadalje zavzel za znižanje izpustov toplogrednih plinov in ohranitev amazonskega deževnega gozda.

Govornik Christian Salmhofer je med drugim opozoril na podnebne spremembe.

Vandrovci so se podali po sledeh ledinskih imen na Radišah.

Pevsko in glasbeno so prireditev oblikovali domača otroška in mladinska skupina ter mešani zbor, kot gostje pa zbor mehrStimmig iz Kotmare vasi in skupina Allabordone, ki jo sestavljata dva učitelja glasbe, ki igrata na dude. Die heurige Veranstaltung zum österreichischen Nationalfeiertag stand unter dem Motto „Gemeinsam für ein besseres Klima“. Damit sollte auf die Klimakrise aufmerksam gemacht werden. Der Festredner, Christian Salmhofer vom „Klimabündnis Kärnten“, machte in seiner Rede darauf aufmerksam, dass sich durch unseren Lebensstil die Erdatmosphäre bereits erwärmt und sich das Klima in den letzten Jahrzehnten deswegen schon merklich verändert hat.

Lepo število pohodnikov se je odzvalo povabilu.

Pri Oblaku v Kozju so zaokrožili prelep jesenski pohod.

Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!

Za letošnjo prireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku,

25. OKTOBRA, je SPD Radiše želelo opozoriti na perečo aktualno

temo, krizo podnebja. V ta namen je pri prireditvi kot slavnostni govornik sodeloval Christian Salmhofer, vodja združenja Klimabündnis Kärnten, ki se zavzema za zaščito podnebja.

Tradicionalno so na začetku koncerta zapeli otroci in mladinci.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Duo Allabordone je na Radišah „prebudil“ publiko.

Domači mešani pevski zbor.

Er appellierte an die Besucher, Produkte lokaler Erzeuger zu kaufen und sprach sich für eine Verringerung der Treibhausgas-Emissionen und den Erhalt des AmazonasRegenwaldes aus. Musikalisch wurde die Veranstaltung von den vereinseigenen Gruppen sowie dem Chor „mehrStimmig“ aus Köttmannsdorf/Kotmara vas und dem Dudelsackduo „Allabordone“ gestaltet.

šol. Prireditev ima vsako leto dobrodelni značaj, tako se je letos podprlo akcijo Korošci v stiski. Für vorweihnachtliche Stimmung sorgten beim Adventkonzert am 1. Dezember fünf Gesangsgruppen und Musikschulschüler. Als Gast war unter anderem der Chor „skupina Akzent“ aus Ledenitzen/Ledince mit dabei. Bereits nach der hl. Messe am Vormittag und vor dem Konzert wurden Adventkränze, Weihnachtskekse und Christbaumkerzen verkauft. Der Erlös kam der Aktion „Kärntner in Not“ zugute.

In memoriam Pavle Kernjak

9. NOVEMBRA sta v farni cerkvi v Šentilju bila na sporedu sv. maša in koncert v spomin na koroškega skladatelja in zborovodjo Pavla Kernjaka. Spored je poleg številnih drugih zborov sooblikoval tudi mešani pevski zbor SPD Radiše. Der gemischte Chor des SKV »Radiše« hat am 9. November mit anderen Chören, das Gedenkkonzert für den Komponisten und Chorleiter Pavle Kernjak in der Pfarrkirche von St. Egyden/Šentilj mitgestaltet.

Adventni koncert

Ena od stalnic v letnem načrtu SPD Radiše je adventni koncert, na katerega vabi društvo skupno z radiško faro. 1. DECEMBRA je v farni cerkvi na Radišah zavladalo predbožično vzdušje. Prodajali so se adventni venci, božični keksi in sveče, nato pa so po cerkvi zadoneli glasovi različnih skupin. Sodelovale so domače pevske skupine, kot gostje pevke in pevci zbora skupina Akzent ter učenci glasbenih

Mladinski zbor je pel in recitiral.

Miklavž na obisku

5. DECEMBRA, na predvečer praznika sv. Miklavža, je ta

posebna osebnost obiskala radiške družine. V spremstvu angelca in parklja je otrokom, ki so njegov prihod že težko pričakovali, izročil lepa darila. In Begleitung eines Engels und eines Krampusses besuchte der hl. Nikolo am 5. Dezember zahlreiche Familien am Radsberg. Den Kindern überbrachte er Geschenke, diese dankten ihm mit Liedern, Gebeten und Gedichten, die sie vortrugen.

Veselimo se vašega obsika na naših prihodnjih priredtvah. Wir freuen uns, Sie auf unseren kommenden Veranstaltungen begrüßen zu dürfen! Pevci zbora skupina Akzent.

Farovški skedenj Der Pfarrstadel

Igralci igre „Podrti križ“.

Farovški skedenj je dal zgraditi leta 1877 tedanji radiški župnik in poznejši prošt v Podkrnosu Anton Trobesch. Gradbeni mojster je bil Giovanni Zozzi iz Furlanije. Der damalige Radsberger Pfarrer und nachmalige Propst zu Gurnitz ließ im Jahre 1877 den Pfarrstadel errichten. Der Baumeister war Giovanni Zozzi aus Friaul.

Kultura v hlevu Die Kultur im Stall Dolga leta se je odvijalo kulturno življenje na Radišah v hlevu, v gostilnah, v drvarnici, po raznih domačijah in na prostem.

LET JAHRE

KULTURNI DOM RADIŠE KULTURHAUS RADSBERG

Nekateri odborniki Posojilnice Radiše.

Lange Jahre fand das Kulturleben am Radsberg im Stall, in Gasthäusern, im Holzlager, in verschiedenen Wohnhäusern und im Freien statt.

Sobica za pevske vaje in sestanke.

Posojilnica Radiše Darlehenskasse Radsberg

Veselo na delo! Auf zur Arbeit!

Po štiriindvajsetih letih je prišlo dovoljenje za ustanovitev Posojilnice z zadrugo in s tem možnost za odkup farovškega skednja leta 1976.

Dr. Mirt Zwitter je poskrbel za načrte in posojila in s tem vlil Radišanom poguma za začetek gradnje.

Nach vierundzwanzig Jahren kam die Genehmigung der Gründung einer Darlehenskasse mit einer Genossenschaft und somit die Möglichkeit zum Erwerb des Pfarrstadels im Jahre 1976.

Dr. Martin Zwitter besorgte die Pläne und Kredite und gab somit den Radsbergern Mut zum Beginn der Bauarbeiten. Vsi so se zavedali, da so izzivi veliki in resni.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Popoldansko slovesnost pred kulturnim domom je pričel mešani zbor, ki se je prvič pokazal v novih nošah.

Pred kulturnim domom so postavili oder za slovesnost.

Cilj je dosežen Am Ziel Ko se je bližal dan otvoritve, je bilo okrog dograjene stavbe in v njej posebno živahno. Oblasti so postajale živčne. Varnostne službe so na obširnem sestanku na okrajnem glavarstvu v Celovcu želele natančne podatke o načrtovanem poteku slovesnosti ter o tem, kdo je vabljen, koliko ljudi, delegacij in skupin bo prišlo od kod, kako je s parkirišči za avtobuse in osebna vozila in če so vidne nevarnosti poškodb, zlob itn.

Slavnostno odprtje Feierliche Eröffnung Slavnostno odprtje kulturnega doma se je pričelo v nedeljo, 20. maja 1979 z budnico godbe na pihala iz Maribora, sledila je slovesna sveta maša in blagoslovitev hiše, nato je bil opoldanski piknik, popoldanska prireditev s kulturnim programom, govori in čestitkami, za zaključek je bila pripravljena še veselica z zabavo, ki je trajala dolgo v noč. Die feierliche Eröffnung des Kulturhauses begann am Sonntag, dem 20. Mai 1979 mit einem Weckruf der Eisenbahnerblasmusik aus Maribor, darauf waren der feierliche Gottesdienst und die Segnung des Hauses an der Reihe, es folgten ein Mittagspicknick, die Nachmittagsveranstaltung mit einem Kulturprogramm, Ansprachen und Glückwünsche und zum Abschluss fand noch eine Musikunterhaltung statt, die sich weit in die Nacht hineinzog.

Als der Tag der Eröffnung näherkam, wurde es um das fertiggestellte Gebäude und darin besonders lebhaft. Die Behörden wurden zusehends nervös. Sicherheitsdienste wollten bei einer ausführlichen Besprechung in der Bezirkshauptmannschaft in Klagenfurt genaue Angaben über den geplanten Ablauf der Feierlichkeit sowie Informationen darüber, wer alles eingeladen wurde, wie viele Menschen, Abordnungen und Gruppen erwartet werden und woher sie kommen, wie es mit den Parkmöglichkeiten für Autobusse und Personenkraftwagen aussieht und ob Gefahren für Beschädigungen, Streiche u. dgl. erkennbar wären.

Občni zbor, ki je bil zgodovinskega pomena, je vodil predsednik SPZ Valentin Polanšek.

Šiman Wrulich in Hanzi Woschitz sta bila z opravljenim delom nadvse zadovoljna.

Nova generacija Eine neue Generation Leto 1979 je bilo na Radišah leto obnove: 26. avgusta je slavilo Slovensko prosvetno društvo 75-letnico obstoja s pevskim srečanjem, pri katerem je nastopila vrsta pobratenih in sosednjih zborov. Na občnem zboru dne 27. oktobra je prišlo v društvu do generacijske zamenjave: Legendarni kulturnik in pevec Šiman Wrulich je po triintridesetih letih oddal mesto predsednika; Ludvik Ogris je postal njegov naslednik. Das Jahr 1979 war in Radsberg das Jahr der Erneuerung. Am 26. August feierte der Slowenische Kulturverein das Jubiläum des 75-jährigen Bestandes, wobei eine Reihe von befreundeten und benachbarten Chören aufgetreten war. Bei der Vollversammlung am 27. Oktober kam es im Verein zu einem Generationenwechsel: Der legendäre Kulturschaffende und Sänger Simon Wrulich legte nach dreiunddreißig Jahren die Obmannstelle zurück; Ludwig Ogris wurde sein Nachfolger.

Skrite sposobnosti

Verborgene Fähigkeiten piše Tomaž Ogris

in ungewöhnlicher Beitrag möge die Aufmerksamkeit auf die außergewöhnliche künstlerisch-handwerkliche Tätigkeit einer Radsbergerin richten, die im Klagenfurter Stadttheater Leiterin der Werkstätte für Kostümanfertigung ist. Magdalena Woschitz, zu Hause bei vlg. Queder in Kossiach, hat mit Arbeiten für die Ausstattung der Oper Pelléas et Mélisande (Claude Debussy), einer Koproduktion des Klagenfurter Theaters mit den Opernhäusern Théâtre des Champs-Élysees Paris, Opéra de Dijon und Théâtre du Capitole Toulouse gemeinsam mit ihren Mitarbeiterinnen größere öffentliche Aufmerksamkeit gefunden. Das Projekt musste in Zusammenarbeit mit berühmten Opernhäusern in Frankreich und besonderen Kostümgestaltern wie Christian Lacroix durchgeführt werden – insgesamt eine große Herausforderung.

enavadni prispevek naj usmeri pozornost na izjemno umetniško-rokodelsko ustvarjanje Radišanke, ki je v celovškem mestnem gledališču voditeljica delavnice za izdelovanje kostumov. Magdalena Woschitz, doma pri Kvedru v Kozju, je skupno s sodelavkami našla večjo javno pozornost z deli za opremo opere Pelléas et Mélisande (Claude Debussy), ki je skupna produkcija celovškega gledališča z opernimi hišami Théâtre des Champs-Élysees Paris, Opéra de Dijon in Théâtre du Capitole Toulouse. Projekt je bilo treba izvesti v sodelovanju z znamenitimi opernimi hišami v Franciji in posebnimi oblikovalci kostumov kot je Christian Lacroix – v celoti velik izziv. Dramaturgija (Markus Hänsel) je prijazno dovolila prevod in objavo prispevka „Verlebter Glanz“ / „Preživeti blišč“ v gledališkem listu Mestnega gledališča Celovec. (Premiera je bila 14. februarja 2019 v Celovcu.) NAŠA VAS je dobila s tem možnost za nadaljnjo opozorilo na izjemne osebnosti, ki živijo v radiških vaseh ali izhajajo iz teh krajev.

Mit freundlicher Genehmigung der Dramaturgie (Markus Hänsel) durfte der Beitrag „Verlebter Glanz“ aus dem Programmheft des Stadttheaters Klagenfurt übersetzt und veröffentlicht werden. (Die Premiere fand am 14. Februar 2019 in Klagenfurt statt.) UNSER DORF erhielt somit die Gelegenheit für einen weiteren Hinweis auf außergewöhnliche Persönlichkeiten, die in den Radsberger Dörfern leben oder diesen entstammen.

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Preživeti blišč

Kozje, ena od radiških vasi.

Pogovor z Bettino Breitenecker, vodjo gledališke opreme za kostume in masko v Mestnem gledališču, ter voditeljico krojaštva Magdaleno Woschitz, o kostumih Christiana Lacroixa. V delavnicah za izdelovanje kostumov kroji enajst oblikovalk in oblikvalcev kostumov v vsaki sezoni kakih 1000 kostumov za enajst produkcij. V čem se je razlikovalo delo s Christianom Lacroixem v primerjavi z drugimi produkcijami?

Razlika je bila predvsem v logistiki. Običajno se za pripravo neke produkcije ob mizi vsedemo skupaj tule v Celovcu s pristojnim oblikovalcem kostumov, z našimi asistentkami in voditeljico našega šiviljstva in se o vsem skupno pomenimo. Pomerjanje z igralkami in igralci izvedemo pozneje v času vaj. Za Pelléas et Mélisande nam je poslal Christian Lacroix svoje osnutke iz Pariza, tu pri nas sta bila predvsem njegova asistenta. Ta dva dobro poznata njegov okus in sta s tem lahko izvedla v našem fundusu ob sodelovanju s šiviljsko delavnico nekak predizbor tkanin ter delov kostumov, ki smo jih predelali za to produkcijo. Pomerjanje smo izvedli pozneje v Théatre des ChampsÉlysées v Parizu. BREITENECKER:

Verlebter Glanz Ein Gespräch mit Bettina Breitenecker, Aus stattungsleiterin für Kostüm und Maske am Stadttheater, und Magdalena Woschitz, Leiterin der Schneiderei, über die Kostüme von Christian Lacroix. In den Kostümwerkstätten des Stadttheaters werden in

WOSCHITZ: Zame je bil zlasti potek pomerjanj nekaj posebnega. Tu v Celovcu zmeraj skušamo ustvariti intimen okvir in skrbimo za to, da je prisotnih kar se da malo ljudi. V Téatre des Champs-Élysées so pa bili zraven Lacroix, njegova dva asistenta, režiser Éric Ruf s svojimi asistenti, direktor gledališča in seveda me

Leni Woschitz v delavnici celovškega gledališča.

jeder Saison etwa 1000 Kostüme für elf Produktionen nach den Entwürfen von elf Kostümbildnerinnen und Kostümbildnern geschneidert. Inwiefern unterschied sich die Arbeit mit Christian Lacroix von anderen Produktionen? BREITENECKER: Der Unterschied lag vor allem in der Logistik. Normalerweise sitzen wir im Vorfeld der jeweiligen Produktion hier in Klagenfurt mit dem jeweiligen Kostümbildner, unseren Kostümassistentinnen und der Leiterin unserer Schneiderei an einem Tisch und besprechen alles gemeinsam. Die Anproben mit den DarstellerInnen finden dann während der Probenzeit statt. Für Pelléas et Mélisande hat Christian Lacroix uns seine Entwürfe aus Paris geschickt, hier vor Ort waren aber vor allem seine beiden Assistenten. Sie kennen seinen Geschmack gut und konnten so in Zusammenarbeit mit der Schneiderei eine Vorauswahl an Stoffen und Kostümteilen aus unserem Fundus treffen, die für diese Produktion verarbeitet wurden. Die Anproben fanden dann im Théatre des ChampsÉlysées in Paris statt.

Scenski posnetki /Szenefotos: Arnold Pöschl

Für mich war vor allem der Ablauf der Anproben besonders. Hier in Klagenfurt versuchen wir immer, dafür einen intimen Rahmen zu schaffen und dafür zu sorgen, dass so wenige Leute wie möglich dabei sind. Am Téatre des Champs-Élysées waren dagegen Lacroix, seine beiden Assistenten, der Regisseur Éric Ruf mit seinem Assistenten, der Theaterdirektor und natürlich wir Mitarbeiterinnen des Stadttheaters dabei, das habe ich in dieser Form noch nicht erlebt. Da konnten wir die Wichtigkeit der Kostüme für die Produktion richtig spüren. Éric Ruf hat auch selbst mitgearbeitet und zum Beispiel die genaue Länge von Mélisandes Kleidern oder die Position der Blütenornamente darauf entschieden. WOSCHITZ:

Christian Lacroix war lange Zeit Couturier in Paris, von 1987 bis 2009 Chef Designer seines eigenen Modehauses

sodelavke Mestnega gledališča, česa takega v tej obliki še nisem doživela. Ob tem smo mogli naravnost čutiti važnost kostumov za produkcijo. Éric Ruf je tudi sam sodeloval in odločal na primer o natančni dolžini Mélisandinih oblačil ali o namestitvi cvetličnih okraskov na njih.

Christian Lacroix je bil dolgo Couturier (modni ustvarjalec) v Parizu, od 1987 do 2009 je bil vodja dizajna v njegovi lastni modni hiši in je prezentiral svojo modo na velikih razstavah in šovih v Parizu. Ali so bile pri izdelovanju kostumov potrebne kake posebne rokodelske spretnosti?

Seveda si od vsega začetka nekaj misliš, če dobiš v roke osnutke Lacroixa. Pri drugih velikih produkcijah je pogosto treba delati varčno in učinkovito, vendar v tem primeru smo lahko krojile za haute couture (višjo modno umetnost) – oblek s stroji niti ne bi mogli šivati. Zlata obleka, ki jo nosi Mélisande v tretjem dejanju, je na primer sestavljena iz samih posameznih delcev. Narejena je iz tila, ki je tanek kot las, na njega smo našile cvetlične ornamente, ki smo jih izrezali iz štirih različnih vrst bleščičnega blaga. Zamisel obleke se orientira po delih Gustava Klimta. WOSCHITZ:

S tem sega Lacroix nazaj do časa nastanka opere. Debussy je

skomponiral

Pelléas

und hat seine Mode auf den großen Schauen in Paris präsentiert. Gab es bei der Fertigung der Kostüme besondere handwerkliche Herausforderungen?

Natürlich macht man sich von vornherein Gedanken, wenn man Entwürfe von Lacroix bekommt. Bei anderen großen Produktionen muss man oft rationeller und effizienter arbeiten, aber hier konnten wir wirklich Haute Couture schneidern – die Kleider hätten wir gar nicht mit der Maschine nähen können. Das goldene Kleid, das Mélisande im dritten Akt trägt, ist zum Beispiel aus lauter Einzelteilen zusammengesetzt. Es besteht aus hauchfeinem Tüll, auf den wir Blumenornamente aufgenäht haben, die aus vier verschiedenen Paillettenstoffen ausgeschnitten wurden. Der Entwurf des Kleides orientiert sich an den Werken von Gustav Klimt. WOSCHITZ:

Damit

greift

Lacroix

die

Entstehungszeit der Oper auf. Debussy

komponierte

Pelléas

et Mélisande ja zwischen 1893 und 1902, also zur selben Zeit, in der die Künstler der Wiener Sezession, darunter auch Gustav Klimt, den Jugendstil begründeten und ihre heute weltbekannten Werke schufen. BREITENECKER: Ja, auch das schwarze Kleid aus dem zweiten Akt greift in der Paillettenstickerei die Ornamente des Jugendstils auf. Darüber trägt Mélisande einen Bolero, der ebenfalls

DECEMBER/DEZEMBER 2019

mit Einzelmotiven aus Paillettenstoffen bestickt ist. Sie erinnern teilweise an Gefieder.

Mélisande med 1893 in 1902, torej v tistem času, ko so umetniki dunajske Secesije, med njimi Gustav Klimt, snovali secesijo ter ustvarjali svoja danes svetovno znana dela.

Da, tudi črna obleka iz drugega dejanja sega pri vezenju pajletk po ornamentih jugendstila. Čez njo nosi Mélisande bolero, ki je prav tako prešit s posamičnimi motivi iz bleščičnega blaga. Deloma spominjajo na perje.

Pelléas et Mélisande ist

BREITENECKER:

eine düstere Oper und auch das Schloss, in dem die Handlung spielt, scheint beinahe verrottet zu sein. Die Figuren selbst bezeichnen es als düster und stickig, unter dem Gebäude gibt

Pelléas et Mélisande je turobna opera

es einen See, aus dem üble

in tudi graščina, v kateri se odvija do-

Gerüche aufsteigen, und der

gajanje, se zdi, kot da je domala razpadla. Liki v vlogah

König Arkel sagt einmal, dass alle, die in diesem Schloss

sami jo označujejo kot mračno in zatohlo, pod zgradbo

leben „sehr alt“ seien. Wie schlägt sich diese Atmosphäre

se nahaja jezero, iz katerega se dviga ogaben smrad, in

finsterer Verlebtheit in der Gestaltung der Kostüme nieder?

sam kralj Arkel pravi enkrat, da so vsi, ki živijo v tem gradu „zelo stari“. Kako se prenaša tako vzdušje temačne preživelosti na oblikovanje kostumov? WOSCHITZ: V mojih očeh vsebujejo kostumi predvsem nekaj skrivnostnega. To se je pokazalo tudi v osnutkih Lacroixa: Sprva je nameraval prekriti oblačila z dodatnim tilom, da bi zasenčil učinek pajletkastih okraskov. Na koncu se je odločil proti temu, vendar se odraža skrivnostna atmosfera opere tudi po mojem občutju v vsakem kostumu. BREITENECKER: Na kostumih naj se vidi, da so to bile nekoč čudovite ter nove obleke, ki so pa vmes doživele neko zgodovino. Barvni prehodi na Mélisandinih oblačilih iz prvega in petega dejanja so na primer zavestno nameščeni tako, da jih naredijo starejše in obrabljene. Tudi moški plašči so obrobljeni z vezenjem, ki zgleda zelo slikovito in hkrati tudi zadržano, tako da dobijo skorajda že propadajoč značaj. Pri obleki Geneviève smo uporabili za šivanje star kos, staro ogrinjalo, ki prav gotovo sodi med zaklade iz našega fundusa.

WOSCHITZ: Die

Kostüme haben für mich vor allem etwas Geheimnisvolles. Das zeigte sich auch in den Entwürfen von Lacroix: Ursprünglich wollte er die Kleider noch mit weiterem Tüll überdecken, um die Wirkung der Paillettenornamente zu dämpfen. Letztlich hat er sich dagegen entschieden, aber dennoch zeigt sich die geheimnisvolle Atmosphäre der Oper, wie ich sie auch empfinde, in jedem Kostüm. BREITENECKER: Man soll den Kostümen ansehen, dass sie einmal wunderschöne und neue Kleider gewesen sind, die inzwischen aber eine Geschichte erlebt haben. Die Farbverläufe in Mélisandes Kleidern aus dem ersten und dem fünften Akt werden beispielsweise bewusst eingesetzt, um sie älter und verlebter aussehen zu lassen. Auch die Mäntel der Männer sind mit Stickereien besetzt, die sehr malerisch, aber gleichzeitig auch zurückgenommen aussehen, sodass sie fast schon einen morbiden Charakter erhalten. Im Kleid von Geneviève wurde auch ein altes Stück vernäht, ein Cape, das sicher zu den Schätzen aus unserem Fundus zählt.

biti zelo staro. Bilo je že povsem krhko in je skoraj razpadlo. Zato smo ga podšili s tankim tilom, da smo ga mogli uporabiti za del kostuma.

wissen nicht, wie alt es wirklich ist, aber es muss uralt sein. Es war schon ganz zerbrechlich und wäre fast zerfallen. Deshalb haben wir es mit feinem Tüll unternäht, um es als Kostümteil verwenden zu können.

BREITENECKER: Lacroix je dal velik poudarek temu, da smo delali z našo staro zbirko in poiskali zanimivo ostarele komade. Velik vtis naredi s tem, kako je potem postavil te dele v sceno.

BREITENECKER: Lacroix hat großen Wert darauf gelegt, mit unserem Fundus zu arbeiten und interessant gealterte Stücke zu finden. Es ist sehr beeindruckend, wie er diese Teile dann in Szene gesetzt hat.

WOSCHITZ: Ne vemo, kako staro je v resnici, vendar mora

WOSCHITZ: Wir

Slikar Marko Pernhart

Pernhartov avtoportret, perorisba okrog 1860 de.wikipedia.org/wiki/ Markus_Pernhart

(1824–1871) piše Nužej Tolmaier

Marko Pernhart se je rodil 6. julija 1824 pri p. d. Lajrovcu številka 1 v Spodnjih Medgorjah (občina Medgorje, fara Grabštanj). Tinjski prošt in dekan tinjske dekanije, Anton Benetek (1877–1965), je 18. aprila 1951 v tedniku „Naš tednik – Kronika“ objavil prispevek z naslovom „Slikar Marko Pernhart“. V njem med drugim piše:

Pfarre Gurnitz – Festschrift, Hgg. von A. Granitzer & W. Wadl, KLA 2019) dr. Wilhelm Wadl v prispevku „Berühmte Gurnitzer und Fast-Gurnitzer“ predstavlja tudi Marka Pernharta, kjer med drugim ugotavlja: Doch das Geburtshaus von Markus Pernhart liegt zwar in Mieger, gehört pfarrlich allerdings zu Grafenstein. Im Geburtenbuch V dieser Pfarre

V življenjepisih, n. pr. v „Carinthiji“, tudi v šolskem

findet sich zum 6. Juli 1824 der Eintrag, dass

berilu (Lesebuch), v novejšem delu Riharda Milesija

dem Andreas Pernath und seiner Frau Ursula,

pišejo, da je Marko Pernhart v svoji mladosti pasel

geb. Klotzer, ein Sohn Markus geboren und noch

čredo na pobočju Pece – „an den Hängen der Petze“.

am selben Tag in der Pfarrkirche St. Stefan in

Marko Pernhart se je rodil leta 1824 pri Lajrovcu

Grafenstein getauft worden sei. (Markus Pernhart

v župniji Grabštanj. Oče je bil mizar. Družina se je

(1824–1871) – Kindheitsjahre eines berühmten

preselila k Rupicu v Goričah v župniji Mohliče. (…)

Malers).

Iz Mohlič so čez nekaj let prišli v Tinje. Kupili so tu kmetijo pri Drtničeju. To je mala kmetija v Rutah na južni strani gore Brankovca. (…) Pri Drtničeju je Marko pasel živino na strmem pobočju gore Brankovca. Pri tem je izdeloval ptičje kletke. Pisano je poslikaval te kletke ter očetu

Moj oče, Janko Tolmaier, nam je že v rani mladosti pripovedoval, kje je bil Marko Pernhart rojen in nam pokazal tudi hišo pri Lajrovcu. Bile so tam tri hiše: Pusili, Mastnik in Lajrovc. Domačini pa so včasih pošalili „Pusil, Mastn(k), Lajra“ (po sili Mastnik lajra).

nove škrinje in bečelne panje. Nikakor ni mogoče, da bi kedaj Marko pasel čredo na Peci. Kako je prišla ta zmotna trditev v njegov življenjepis? Najbrž takole. Tisti, ki je prvi objavil Pernhartov življenjepis, je prišel k Drtničeju ter tam poizvedoval. Pravili so mu, da je fant Marko pasel živino „na Brankovci“. Piscu slovenska imena naših gor niso bila znana. In tako je v naglici slišal „na Peci“, kar mu je bilo bolj znano, namesto na „Brankovci“ ter je tako tudi zapisal. In ta zmota prehaja potem v poznejše spise.

Moj oče in prošt Benetek sta se večkrat pogovarjala o Marku Pernhartu. Omenil je, da so ga doma klicali „Mar(k)i“, ker so doma z njim govorili slovensko. V jubilejnem zborniku fare Podkrnos (800 Jahre

Nekdanja hiša na St. Veiter Ring 28, v kateri je umrl M. Pernhart. Na tem mestu sedaj stoji nakupovalni center City Arkaden. Slika/Foto: Johann Jaritz 2004, vir/Quelle: de.wikipedia.org/wiki/Markus_Pernhart

DECEMBER/DEZEMBER 2019

za lepoto domače zemlje naOče nas je peljal tudi v rava sama, ki jo je vzljubil na Šentrupert pri Celovcu, kjer je samotnih poteh po Koroškem Pernhartov nagrobni kamen. in Kranjskem, jo doživljal v Obenem nam je tudi pokazal gorskih viharjih in zimskih grobova Andreja Einspielerja mrazovih, v tihi poroki sonca in Antona Janežiča. in globokih senc, oblikujočih Pernhartov nagrobni kamen reliefe gora in poigravajočih se je bil v zelo slabem stanju, zato na gladinah jezer in rek. Res je je oče sredi petdesetih let piNekdanja spominska plošča na hiši St. Veiter Ring 28 Slika/Foto: Johann Jaritz 2004, vir/Quelle: gora v Pernhartovem doživetju sal pismo bralcev v dnevnik https://de.wikipedia.org/wiki/Markus_Pernhart še bolj strma kot v resnici in „Neue Zeit“, kjer je nagovoril doline so globlje.“ (Slovenska župana mesta Celovec, Hansa umetnost, Prešernova družba, 1967). Ausserwinklerja, da naj občina poskrbi za popraviRajko Ložar je že leta 1936 v Planinskem vestniku oblo grobišča. Čez nekaj časa je župan odpisal očetu, da širno pisal o Pernhartu, predvsem o njegovem slikarbodo popravili grob. Ko včasih vodim kakšno skupino skem delovanju v Sloveniji. Nekaj Pernhartovih del hrapo mestu Celovec in mi časovno uspe, jih peljem tudi ni Narodna galerija. Ložar tudi omenja, da imajo lepo na pokopališče v Šentrupert, da jim pokažem grobove število umetnin zasebniki. Aprila 1951 je Rajko Ložar v naših rojakov. glasilu Naš tednik-Kronika (v številki 14) pisal o Marku V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razpusPernhartu in o razstavi del Marka Pernharta, ki je bila tila občina Medgorje. Moj oče je spet nagovoril tedatakrat v Domu umetnikov (Künstlerhaus). Recenziral njega župana občine Medgorje, Cirila Pauschitza, p. d. je tudi katalog Richarda Milesija, ki je izšel v okviru te Rjana, da naj bi občina postavila spominsko obeležje razstave. Karel Dobida, slovenski pravnik, umetnostni pri Lajrovcu. To se ni uresničilo. kritik in prevajalec, ki je pokopan v Gradcu, je leta 1960 Na Dnevu starih, na katerega vabi občina vsako leto kritiziral Milesijev katalog in med drugim ugotovil: na družabno srečanje, sem jeseni leta 2017 predlagal županu Tržne občine Žrelec, Francu Felsbergerju in še enemu odborniku, da bi občina poskrbela in postaviNi pa prav, da monografija nič ne upošteva Pernhartovih del, ki so izven Koroške, zlasti la spominsko obeležje Marku Pernhartu. Še isto leto je njegovih slik, ki so pri nas. Tako je spis moral občinski svet 20. 12. 2017 soglasno sklenil, da bodo posostati nepopolen, saj je precejšnje število njegovih tavili spominsko ploščo na kraju, kjer je stala rojstna pokrajinskih slik in panoram v javni lasti (Narodna hiša. Prosili so tedanjega direktorja Deželnega muzeja galerija, Narodni muzej, itd.) in pri zasebnikih po Koroške, mag. Igorja Puckerja, za strokovno pomoč in Sloveniji, med njimi nekatera prav dobra dela. ugotovil je, da se je Pernhart rodil v sedanjih Zgornjih Že v objavljenem katalogu celovške spominske Medgorjah številka 1. Oktobra leta 2018 so tam odkrili razstave iz leta 1872 so poleg mnogih drugih spominsko tablo. Hvaležen sem občini in županu, da se navedene tudi slike s Triglava in Mangarta, potem je občina dostojno spomnila svojega pomembnega rojaBled, Kranjska gora, Igla v Savinjski dolini itd. Da ka. S tem se je uresničila tudi želja mojega očeta. je vsaj za ta dela pisec vedel, ni dvoma. Zato je O Marku Pernhartu sem prebral veliko gradiva. tembolj treba obžalovati, da jih ni pritegnil v krog Predvsem me je zanimalo, kaj so o njem pisali slovenobdelanega gradiva. Človek nehote dobi vtis, da ski umetnostni zgodovinarji. Zato sem hvaležen Alenki se Milesi namenoma ni hotel pobliže dotakniti Ložar Podlogar, ki mi je poslala številne dokumentanekaterih stvari, da ne bi bilo treba priznati, da cije, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica je bil Pernhart po rodu in notranjem prepriča(NUK) v Ljubljani. Na Koroškem so razni umetnosti nju Slovenec, da pa zaradi nesrečnih okoliščin, v zgodovinarji pisali o Pernhartu. Takoj po njegovi smrti katerih je živel in delal, tega ni javno izpovedal. je o njem pisal August Prinzhofer, nato Richard Milesi Ohranjeni so dokazi, da se je časih podpisoval po in potem dr. Arnulf Rohsmann. Navedel bom v glavslovensko »Pernat« in da si je v svoje risanke delal nem slovenske umetnostne zgodovinarje, katerih priz gotico pisane slovenske opazke v lepem domaspevki o Pernhartu so pri nas manj znani. čem narečju, saj se v šoli slovenščine nikoli ni učil. Prejel sem članek, ki ga je objavil umetnostni zgodoviTako pa iz monografije o njegovem narodnostnem nar Emilijan Cevc, z naslovom „Marko Pernhart – Prvi poreklu in zvezah z drugimi slovenskimi deželami, hribolazec med slikarji“. V članku med drugim piše: zlasti še s Kranjsko, kamor je pogostoma hodil „Bolj kot obisk Dunaja in Münchna mu je odprla oči

slikat, ne izvemo več kakor to, da se je rodil 6.

Ko je Edvard pl. Moro spoznal mladega nadar-

julija 1824 v »Untermieger« (to je v Spodnjem

jenega Pernharta, se je zanj zavzel. Povzročil je,

Medgorju pri Grabštajnu) in da je I. 1847, ko je bil

da je prišel učenec k boljšemu mojstru, k slikarju

23 let star, »potoval v Ljubljano in Trst«. Imamo

Bokelenu. Kakor pri Andreju Hauserju, se je tudi pri

pa pri tem od njega ohranjene velike panora-

novem mojstru vadil v risanju figur. Ko je pa njegov

me s Triglava, Mangarta, Stola in celo s Šmarne

drugi mecen spoznal, s kakimi težkočami je združe-

gore, več slik Blejskega jezera, Savo pri Črnučah,

na popolna izobrazba v tem genre-u [žanru] in his-

Cerkniško jezero itd. Nasprotno je pa s posebnim

torični stroki v provincialnem Celovcu, je sklenil, da

poudarkom večkrat povedano, da je njegovo sli-

uvede učenca v krajinsko slikarstvo, čeprav je bil

karstvo pristna »koroška domačnostna umet-

tudi za prvo stroko nadarjen. Tako je postal Moro

nost«, tesno zvezana z rodno zemljo.

Pernhartov učitelj. Moro je bil v tedanjem času na Koroškem pravi fenomen, ker Koroška do tedaj ni

Rajko Ložar je leta 1951 v svojem članku v glasilu Naš tednik-Kronika opozoril na pomen Franca Lušina v Pernhartovem življenju: Oče Andrej, ki mu je bil Marko prvi sin, je bil mizar. Deček je takoj tu pokazal svoj talent, ko je očetu pomagal slikati rože na kmečke skrinje in poslikati panjske končnice. Iz Medgorij se je družina preselila v Tinje. Tam je Marko pohajal ljudsko šolo in se takoj odlikoval s tem, da je narisal glavo svojega učitelja. Dvanajst let star je poslikal sobo gostilne »Pri Krajcarju«, katera je bila zelo znana

imela krajinarja, ki bi ga bilo vredno omeniti.

Eduard von Moro je bil industrijski podjetnik, doma v Celovcu (1790–1846). Sam se je navduševal za umetnost, predvsem slikarstvo, izobraževal in udejstvoval se je kot slikar, pomemben pa je bil predvsem kot mecen in učitelj drugih slikarjev, med drugim je učil in podpiral slikarja Marka Pernharta (glej Nužej Tolmaier, Tiha zemlja, str. 341). Po dolgi bolezni je Pernhart umrl 30. marca 1871 v Celovcu. Imel je raka na želodcu. France Kotnik po Prinzhoferju povzema misli:

in ležala ob cesti Celovec-Velikovec. Gostilničar Jožef Taler je priporočil dečka škofovemu kaplanu

Pernhart je bil preprost, skromen mož. Ni si bilo

Henriku Hermannu, zgodovinarju, ta pa naprej

lahko pridobiti njegovo zaupanje, komur pa je

koroškemu rojaku Francu Lušinu, goriškemu

zaupal, temu je ostal zvest prijatelj. Umrl je ubog.

nadškofu.

Svoje slike je prodajal za nizke cene in je večkrat večjo vsoto odklonil, rekoč, da slika ni več vredna.

Franc Kotnik je ob stoletnici Pernhartovega rojstva na Ptuju objavil prispevek „Marko Pernhart (1824–1871). Krajinski slikar Markež Pernhart. Ob stoletnici njegovega rojstva. (Le paysagiste Marc Pernhart.)“, v katerem med drugim piše: Posebno ga je podpiral goriški

Po Koroškem je bil sila popularen. Na zadnji poti ga je spremljalo nekaj sorodnikov v kmetski obleki in skoraj vsa celovška elita. (Prinzhofer, str. 13.)

Kotnik pa tudi omenja, da je bil Pernhart „sin slovenskih staršev“.

nadškof Franc Ks. Lušin, ki je bil izredno dobrotljiv človek. Dr. Fr. Ks.

Vzgojen je bil v Celovcu in v rodbini Moro v Vetrinju

Lušin se je rodil 8. decembra 1781

pri Celovcu, ki je negovala tudi vetrinjskega

v Tinjah; bil je torej Pernhartov

komponista Tomaža Koschata. Umetnik po pok-

ožji rojak. Dne 26. avgusta 1804.

licu, brez srednješolskih ali akademičnih študij,

leta je bil posvečen za duhovnika.

vztrajen turist, je naš Markej (tako bi ga klicala

Služboval je kot mestni kaplan

mati), zanesel v svet slavo o svoji domovini. — Z

v Celovcu, profesor bogoslovja

rajnim profesorjem celovške realke Schreyem —

v Gradcu, gubernialni svetnik v

kdo ga ni poznal, starosto Slovenskega kluba v

Innsbrucku, knezoškof v Tridentu,

Celovcu — sta drugovala pri vinu. Medlo zasije tudi

nadškof v Lvovu in od 8. sep-

iz Pernhartove beležnice otroška doba, če zapisuje

tembra 1835 kot goriški nadškof.

svoje intimnosti v materini besedi.

Umrl je v Gorici 2. maja 1854. Nagrobni kamen Marka Pernharta na pokopališču v Šentrupertu v Celovcu Slika/Foto: Johann Jaritz 2009, vir/Quelle: de.wikipedia.org/wiki/Markus_Pernhart

leta. (…) Pernhartov prvi mecen je bil torej koroški Slovenec Lušin.

Pernhartovo delo obsega 1200 oljnatih slik in veliko število risb, ki so danes v lasti tako Koroškega deželnega muzeja kot tudi Narodne galerije v Ljubljani, nekaj jih

DECEMBER/DEZEMBER 2019

je v celovškem škofovskem dvorcu, mnogo pa tudi v zasebni lasti. Slikal je naravo in situ in se zato povzpel na najvišje vrhove. Bil je strokovnjak panoramskega slikarstva s perspektive gorskih vrhov. Skupaj je naslikal 27 panoram. Največja (z Velikim Klekom) meri v dolžino skoraj 20 metrov, v višino pa nekaj manj kot 3 metre. Naslikal je tudi panoramo s Triglava, ki v dolžino meri šest metrov in pol. Naslikal je vse koroške pokrajine, zlasti slovenski del dežele, kot npr. Celovec in Celovško ravnino, Gospo Sveto, krnsko cerkev s knežjim kamnom in Vojvodskim prestolom ter Velikovec in Podjuno, Vrbsko jezero in Beljaško kotlino, Dobrač, Ziljo, Rož in Kanalsko dolino. Za Koroško in slovensko kulturno zgodovino je zlasti pomembna njegova risba knežjega kamna na Krnskem gradu, ki predstavlja edini ohranjeni vir za zgodovinsko lokalizacijo osrednjega spomenika karantansko-

Markus Pernhart (1824–1871) von Nužej Tolmaier

Der Maler Markus Pernhat (auch Marko Pernat[h]) wurde am 6. Juli 1824 beim vlg. Lajrovc in Untermieger 1 (ehemalige Gemeinde Mieger, Pfarre Grafenstein) geboren. Sein Werk umfasst rund 1200 Ölbilder und zahlreiche Zeichnungen, die in Besitz des Landesmuseums Kärnten und auch der Slowenischen Nationalgalerie in Ljubljana sind. Einige befinden sich in der Bischöflichen Residenz in Klagenfurt, viele sind in Privatbesitz. Markus Pernhart war Landschaftsmaler in situ, weshalb er sich u. a. auf die höchsten Berge begab. Er war Spezialist der Panoramamalerei aus der Perspektive von Gebirgserhebungen. Insgesamt schuf er 27 Panoramabilder, das größte mit dem Großglockner ist beinahe 20 Meter lang und 3 Meter hoch. Er malte auch ein Panoramabild vom Triglav aus, das 6,5 Meter lang ist. Nach langer Krankheit verstarb Markus Pernhart am 30. März 1871 in Klagenfurt. Slowenische Kunsthistoriker befassten

slovenske državnosti. Ker je Pernhart znal tudi slovensko, je slikal število pokrajin v današnji Sloveniji, v nekdanji vojvodini Kranjski: Bled in Blejsko jezero, panorame s Šmarne gore, Julijske Alpe, Cerkniško jezero in Kranj. Spominska plošča Marku Pernhartu v Zgornjih Zbral sem nekaj gradiMedgorjah, kjer je stala rojstna hiša. va o našem rojaku Marku Slika/Foto: Milka Olip 2019 Pernhartu. Lahko smo ponosni, da je bil rojen v sedanji občini Žrelec. Zapustil nam je zelo bogato slikarsko zapuščino naših prelepih pokrajin, jezer in gora na Koroškem, v Sloveniji in na Primorskem. Prav bi bilo, da bi se ga tudi mi koroški Slovenci spominjali kot pomembnega umetnika.

sich mit Pernharts Opus mit Motiven in Slowenien, das sind Gemälde vom Triglav, den Julischen Alpen, dem Mangart, und einige weitere. Sie stellten auch fest, dass Markus Pernhart den slowenischen Dialekt beherrschte, der seine „intime Sprache“ war, den er stellenweise in seinem Notizbuch verwendete. Für Kärnten und die slowenische Kulturgeschichte ist vor allem seine Zeichnug mit dem Fürstenstein mit der Kirche von Karnburg im Hintergrund bedeutsam, weil sie das einzige Dokument der Verortung dieses zentralen Denkmals für die karantanisch-slowenische Staatlichkeit darstellt. Mein Vater Janko Tolmaier und der Tainacher Probst und Dekan der Dekanei Tainach Anton Benetek sprachen des Öfteren über Markus Pernhart. Dabei erwähnte Benetek, dass Pernhart zu Hause „Mar(k)i“, eine Verkleinerungsform im Slowenischen für Markus, genannt wurde. Also ein Indiz, dass die Familie slowenisch sprach. Mein Vater erzählte uns schon in jungen Jahren von Pernhart und zeigte uns auch seine Grabstätte in St. Ruprecht bei Klagenfurt. Pernharts Grab war in sehr schlechtem Zustand, weshalb mein Vater Mitte der 1950-er Jahre einen Leserbrief an die Tageszeitung „Neue Zeit“ verfasste, in dem er den

Bürgermeister von Klagenfurt, Hans Ausserwinkler, ersuchte, die Stadt Klagenfurt möge für die Renovierung des Grabes aufkommen. Nach einiger Zeit bekam er die Nachricht, dass sich die Stadt darum kümmern werde. Mein Vater ersuchte auch den ehemaligen Bürgermeister der Gemeinde Mieger Ciril Pauschitz, vlg. Rjan, bei Pernharts Geburtshaus beim vlg. Lajrovc eine Gedenktafel zu errichten (die Gemeinde Mieger wurde in den 1970-ern an die Gemeinde Ebental angeschlossen). Doch dazu kam es nicht. Am Altentag, zu dem jährlich die Gemeinde Ebental zum gesellschaftlichen Treffen der älteren Bevölkerung lädt, schlug ich im Herbst 2017 dem Bürgermeister von Ebental, Franz Felsberger, vor, die Gemeinde möge für die Errichtung und Aufstellung einer Gedenktafel für Markus Pernhart sorgen. Noch im gleichen Jahr beschloss der Gemeinderat einstimmig am 20. 12. 2017 die Errichtung einer Gedenktafel am Ort, wo Pernharts Geburtshaus stand. Dabei bat sie um fachliche Hilfe den damaligen Direktor des Landesmuseums Kärnten, Mag. Igor Pucker, der feststellen konnte, dass sich das Geburtshaus in Obermieger 1 befand. Im Oktober 2018 wurde die Tafel feierlich enthüllt.

Škof dr. Jože Marketz – RADIŠAN Nekdanji župnik na Radišah in v Podgradu bo 2. februarja 2020 postal predstojnik Krške škofije. Jože Marketz je v razgibanem življenju doživel vrsto krajev bivanja in delovanja, domala dvajset let pa so ga zadržale Radiše. Ljudje ga imajo v dobrem spominu, saj je vesel in družaben ljudski duhovnik. Čeprav je imel mnogo obveznosti, so pri njem iskali in našli uteho, če jih je prizadela stiska ali nesreča. Novemu škofu čestitamo ter mu želimo moči in modrosti za opravljanje velikega poslanstva v koroški in avstrijski Cerkvi. Da bi ga še kdaj videli v kraju dolgoletnega pastirovanja, mogoče tudi, ko bo podobno kot škof Egon Kapellari zase iskal energijo ob pohodih po obronkih in gozdovih, ki so le malo odmaknjeni od celovškega trušča! V prihodnji izdaji NAŠE VASI bomo objavili obširnejšo slikovno reportažo o novem škofu z epizodami iz njegovega časa na Radišah. / In der nächsten UNSER DORF – Ausgabe wird eine ausführlichere Bildreportage über der neuen Bischof mit Episoden aus seiner Zeit auf dem Radsberg veröffentlicht werden.

Der frühere Pfarrer von Radsberg und Rottenstein soll Leiter der Gurker Diözese werden. In seinem bewegten Leben lernte Josef Marketz eine Reihe von Aufenthaltsorten und Wirkungsstätten kennen, auf dem Radsberg blieb er jedoch nahezu zwanzig Jahre lang. Die Menschen erinnern sich seiner gerne, war er doch ein fröhlicher und geselliger Volkspriester, bei dem viele auch Trost suchten und fanden, wenn sie gerade von Not und Unglück betroffen waren. Wir gratulieren dem neuen Bischof und wünschen die nötige Kraft und Weisheit zur Bewältigung der hohen Sendung in der Kirche Kärntens und Österreichs. Möge man ihn hin und wieder doch auch im Ort seines langjährigen Wirkens antreffen, womöglich bei Wanderungen durch die Ränder und Wälder auf der Suche nach neuer Kraft außerhalb des städtischen Trubels, ähnlich wie es bei Bischof Egon Kapellari war!

Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 2020! Wir wünschen Ihnen frohe Weihnachten und alles Gute im Jahr 2020!

DECEMBER/DEZEMBER 2019

Vamprat paVamprat Vamprat pa Hana pa Hana -Hana Prasnétǝ diǝdc, a ķna morǝš mǝ včasǝ mavǝ pomáhat!

piše Tomaž Ogris

Ja, a se naj na stare liǝte še ķǝhat - Prasnétǝ diǝdc, a ķna morǝš mǝ včasǝ navǝčim pa pèhlat pa šivat, bol ķaj? mavǝ pomáhat! Tu taķ ķna pohéram, al ķaķǝ breme - Ja, a se naj na stare liǝte še ķǝhat drov bǝ žǝ vǝhķǝ pǝrnesu, pa mavǝ navǝčim pa pèhlat pa šivat, bol ķaj? pomédu, pa šteje pobrísu pa taķ! - Tu taķ ķna pohéram, al ķaķǝ breme Zuna, oķuǝle hiše taķ vse jaz narǝdim. drov bǝ žǝ vǝhķǝ pǝrnesu, pa mavǝ Še hartl sǝ mene čriǝz dava. pomédu, pa šteje pobrísu pa taķ! Mavǝ ķej morǝš pa riǝsen met za dàvat, - Zuna, oķuǝle hiše taķ vse jaz narǝdim. dǝrháčǝ boš taķ ķo traparíje pa Še hartl sǝ mene čriǝz dava. fernsen mov v hvalǝ. - Mavǝ ķej morǝš pa riǝsen met za dàvat, Ķna ràčam, braz fálarju ķnisǝm – ti pa dǝrháčǝ boš taķ ķo traparíje pa tudǝ naķ! Sǝm peč ķaķršǝn sǝm. fernsen mov v hvalǝ. Tu je žǝ riǝsǝn, da testǝ ķǝ ķarķej ķna - Ķna ràčam, braz fálarju ķnisǝm – ti pa diǝva, tudǝ napák ķna more narèdǝt. tudǝ naķ! Sǝm peč ķaķršǝn sǝm. Hospuǝdǝ nam pa ķo naprej predhijǝ, - Tu je žǝ riǝsǝn, da testǝ ķǝ ķarķej ķna da je hriǝh, če ķej narobe narǝdiš. diǝva, tudǝ napák ķna more narèdǝt. Ķdu pa je braz hriǝhu? Še fájmaštrǝ - Hospuǝdǝ nam pa ķo naprej predhijǝ, naķ! S prstam pa ķo na druje ķažijǝ. da je hriǝh, če ķej narobe narǝdiš. Mi se morǝmǝ ķo naprej ‚kesàt‘. Še - Ķdu pa je braz hriǝhu? Še fájmaštrǝ viǝm naķ, ķaj tu je! naķ! S prstam pa ķo na druje ķažijǝ. Oní žijijǝ, da sǝ bomǝ vsaķ den papév - Mi se morǝmǝ ķo naprej ‚kesàt‘. Še na hvavǝ trosǝlǝ, pa ķǝ spúvidǝ hodilǝ, viǝm naķ, ķaj tu je! pa poķuǝrǝ davilǝ. - Oní žijijǝ, da sǝ bomǝ vsaķ den papév A za teste hriǝše, ķǝ jǝh majǝ na hvavǝ trosǝlǝ, pa ķǝ spúvidǝ hodilǝ, hospuǝde, pa ķni vriǝdnǝ, da bǝ se pa poķuǝrǝ davilǝ. ‚pokesalǝ‘? Čriǝz teste še púvnat ķni - A za teste hriǝše, ķǝ jǝh majǝ triǝba. hospuǝde, pa ķni vriǝdnǝ, da bǝ se Tǝ šlejǝ cajt je tķaj reči hor poķnuvǝ, ‚pokesalǝ‘? Čriǝz teste še púvnat ķni da vsaha še v mojǝ hvavǝ ķna mórǝm triǝba. spravǝt. - Tǝ šlejǝ cajt je tķaj reči hor poķnuvǝ, Je provzaprov žǝ čudnǝ, ķaj se v da vsaha še v mojǝ hvavǝ ķna mórǝm Ciǝrķlǝ vse hodi. Dnar za hospuǝde spravǝt. taķ ķarķej ķna pomiǝnǝ. Če ha - Je provzaprov žǝ čudnǝ, ķaj se v zmejnķa, ha žǝ čej vzemijǝ, bol pa ķaķ Ciǝrķlǝ vse hodi. Dnar za hospuǝde nov ofǝr netǝr pelijǝ. Šķof je menda taķ ķarķej ķna pomiǝnǝ. Če ha sam biv mojstǝr za tu. zmejnķa, ha žǝ čej vzemijǝ, bol pa ķaķ Vsǝ vķupe zmiǝram spet právijǝ, da z nov ofǝr netǝr pelijǝ. Šķof je menda žànstvam nǝbeniha djaja ķnemijǝ, saj sam biv mojstǝr za tu. sǝ posvečinǝ. Zatu je celibát teķa. - Vsǝ vķupe zmiǝram spet právijǝ, da z Bodǝ, ķaķǝr hoče! Žànstvǝ naj majǝ, žànstvam nǝbeniha djaja ķnemijǝ, saj če sta oba – on pa oná – za tu. Otròče sǝ posvečinǝ. Zatu je celibát teķa. taķ Ciǝrķu redi. - Bodǝ, ķaķǝr hoče! Žànstvǝ naj majǝ, če sta oba – on pa oná – za tu. Otròče taķ Ciǝrķu redi.

Ķdu pa je Ciǝrķu? Pravijǝ, da smǝ tu mi vsǝ. Samǝ, neķi morǝm žǝ rečǝt: Otróče pa - Ķdu pa je Ciǝrķu? Pravijǝ, da smǝ tu mvade nune naj pǝr poķójǝ pǝstijǝ! mi vsǝ. Ķar tǝ vse na den pride, je žǝ cveč. - Samǝ, neķi morǝm žǝ rečǝt: Otróče pa Tu pa le ķni prov, da vse vķupe v an mvade nune naj pǝr poķójǝ pǝstijǝ! pisķǝr vǝržaš, pa račaš: Tačǝ sǝ! Ķar tǝ vse na den pride, je žǝ cveč. Buǝh ķna dej! Sam dovol duhóvnǝķu - Tu pa le ķni prov, da vse vķupe v an poznam, prad ķtiǝrimǝ rad ķvobǝķ pisķǝr vǝržaš, pa račaš: Tačǝ sǝ! vzdihnǝm. Sǝ vsaha spoštovaja vriǝdnǝ, - Buǝh ķna dej! Sam dovol duhóvnǝķu zatu jǝh mam rad. poznam, prad ķtiǝrimǝ rad ķvobǝķ A viǝš, ķaj žinjam! Uǝne žlahtnobe vzdihnǝm. Sǝ vsaha spoštovaja vriǝdnǝ, majǝ vǝlķǝ srečǝ, da sǝ Boha tudǝ za zatu jǝh mam rad. nuǝje pǝrbile na ķriž. - A viǝš, ķaj žinjam! Uǝne žlahtnobe Zakaj pa tu? majǝ vǝlķǝ srečǝ, da sǝ Boha tudǝ za Buǝh bǝ tačiha fájmaštra pa škofa, ķǝ nuǝje pǝrbile na ķriž. se prad njiǝm nareja, pa miǝmǝ hodǝ, - Zakaj pa tu? vsak bart prov fejst v rǝt štoķnu. More - Buǝh bǝ tačiha fájmaštra pa škofa, ķǝ bǝt bǝ ti hospuǝdǝ pole mavǝ žinjat se prad njiǝm nareja, pa miǝmǝ hodǝ, začelǝ na tu, ķaj naj diǝvijǝ pa ķaj naj vsak bart prov fejst v rǝt štoķnu. More ķna diǝvijǝ. bǝt bǝ ti hospuǝdǝ pole mavǝ žinjat Nam bǝ pole mavǝ menj napovíǝdilǝ začelǝ na tu, ķaj naj diǝvijǝ pa ķaj naj čriǝz uǝne, ķaj je ‚spreobrnenje ķna diǝvijǝ. grešnikov’. - Nam bǝ pole mavǝ menj napovíǝdilǝ Hlih ti se úpijǝ nam tudǝ še čriǝz uǝne, ķaj je ‚spreobrnenje dopovèdvat, ķaj je rǝsnica, tǝ prava grešnikov’. rǝsnica. - Hlih ti se úpijǝ nam tudǝ še Lǝde, ķǝ se taķ ķǝ pa oní v svojah žijah dopovèdvat, ķaj je rǝsnica, tǝ prava pa djajah na pravǝ stran obračijǝ, majǝ rǝsnica. šanzǝ, da v nabiǝse pridijǝ. - Lǝde, ķǝ se taķ ķǝ pa oní v svojah žijah Za teste, ķǝ bol na liǝvi stranǝ stojijǝ, pa djajah na pravǝ stran obračijǝ, majǝ za levíčarje, je taķ vse zhǝblanǝ, bol šanzǝ, da v nabiǝse pridijǝ. ķaj? - Za teste, ķǝ bol na liǝvi stranǝ stojijǝ, Žǝ mihǝn otroķ pohrúnta, da cuǝ za levíčarje, je taķ vse zhǝblanǝ, bol anomǝ parǝ an liǝvǝ pa an pravǝ ķaj? čriǝvǝl šlišǝ. Al bǝ dva prava bol pa dva - Žǝ mihǝn otroķ pohrúnta, da cuǝ liǝva čriǝvla obuv, šǝ hòdǝt ķna bǝ anomǝ parǝ an liǝvǝ pa an pravǝ mohu. čriǝvǝl šlišǝ. Al bǝ dva prava bol pa dva Zatu pa ķni ķo anu prov, uǝne pa liǝva čriǝvla obuv, šǝ hòdǝt ķna bǝ narobe. Vse hlih, al na pravǝ bol na mohu. liǝvǝ stran pohledaš – povsoda se ķej - Zatu pa ķni ķo anu prov, uǝne pa doriha najde. narobe. Vse hlih, al na pravǝ bol na Hlih tu bǝ mohva ta hospòda vàdit pa liǝvǝ stran pohledaš – povsoda se ķej lǝdem povet, da se z dvema noháma doriha najde. vǝžeje pa dalč naprej pride. - Hlih tu bǝ mohva ta hospòda vàdit pa Tu bǝ prace buǝle bvu, ķǝ pa čriǝz lǝdem povet, da se z dvema noháma hriǝhe pa rǝsnicǝ spaķarjat se! vǝžeje pa dalč naprej pride. Jaz ķo tu račam: Čovak morǝš bǝt! - Tu bǝ prace buǝle bvu, ķǝ pa čriǝz Pole žǝ ķna more bǝt tķaj narobe. hriǝhe pa rǝsnicǝ spaķarjat se! - Jaz ķo tu račam: Čovak morǝš bǝt! Pole žǝ ķna more bǝt tķaj narobe.

TERMINI: 28.12.2019 Novoletno petje v Kozju, Dvorcu in Zgornjih Rutah Neujahrssingen in Kossiach, Schwarz und Oberkreuth

29.12.2019 Novoletno petje v Verovcah, Tucah in Lipici Neujahrssingen in Werouzach, Tutzach und Lipizach

30.12.2019 Novoletno petje v Spodnjih Rutah in na Radišah Neujahrssingen in Unterkreuth und Radsberg

11.01.2020, 20.00 44. Radiški ples 44. Radsberger Ball

23.02.2020, 14.00 Otroški pustni ples Kindermaskenball

07.03.2020, 14.30 Družabni popoldan: > Skupno kuhanje > prezentacija slik Geselliger Nachmittag: > Gemeinsames kochen > Bilderpräsentation

11.04.2020, 22.00 Velikonočna baklada Osterfackelzug

Impressum: NAŠA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“. Za vsebino odgovarja/Für den Inhalt verantwortlich: Aleksander Tolmaier, Wurzelgasse 119, 9020 Klagenfurt/Celovec Tisk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras