bilten fbs 1 petek, 15. oktober 2010
Kdo je kaj na FBS Alja Predan, umetniška direktorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Lidija Koren, izvršna producentka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov Branka Nikl Klampfer, producentka mednarodnega programa Nevenka Pašek, odnosi z javnostjo in marketing Danijela Grgić, oblikovanje vizualne podobe Darko Štandekar, tehnični vodja Ivan Vinovrški, fotograf Janez Klenovšek, fotograf Franci Rajh, arhivar Matej Bogataj in Nebojša Pop-Tasić, voditelja pogovorov o predstavah Robert Titan Felix, voditelj pogovorov o knjižnih novitetah Gregor Butala, selektor tekmovalnega in spremljevalnega programa Strokovna žirija Melita Forstnerič Hajnšek, Thomas Irmer, Amelia Kraigher, Katarina Pejović, Marko Peljhan Žirija za Borštnikov prstan Aleš Jan, Mateja Koležnik, Tone Partljič, Alja Predan, Milena Zupančič Bilten – interni informator Festivala Borštnikovo srečanje Urednica Ksenija Repina Kramberger Pomočnica urednice Anita Volčanjšek Lektorica Ines Voršič Uredništvo Viktorija Aleksovska, Rok Andres, Nina Ditmajer, Tereza Gregorič, Anita Volčanjšek, Mojca Ketiš, Vita Zgoznik Oblikovanje Danijela Grgić Prelom Matformat Ljubljana Tisk Dravska tiskarna Maribor 500 izvodov Maribor, oktober 2010 Več informacij na www.borstnikovo.si
4 bilten fbs 01
tekmovalna predstava
Skrite zgodbe, zdaj odkrite.
A. P. Čehov Platonov
Ali ste se kdaj vprašali, koliko zgodb skriva festival? Koliko življenj se skriva znotraj njega? Koliko in kaj je preživel, kaj vse je videl, dal, spremenil? Kako velika in kako živa mašinerija je pravzaprav to? Sestavljena iz besed, iz vprašanj, tudi tistih brez odgovorov, sestavljena iz dejanj, navez, razvez. Ste se vprašali, koliko resničnih življenj je vpetih v nekaj tako vseobsegajočega, koliko dovzetnosti, nežnosti in krhkosti, a hkrati moči, energije in poguma premore festival? Koliko frustracij, strahov, skrbi je v svojih petinštiridesetih letih obstoja povzročil Festival Borštnikovo srečanje? Vsi se zavedamo, da je pod vsako še tako lepo fasado marsikaj očem nevidno; kolapsi in propadi, razpadi in razdori. Toda sreča je na strani pogumnih. In drznih. In vztrajnih. Vsak najmanjši drobec te žive mašinerije, povezujoče se celote, je izpolnil svoj namen in pripomogel k današnjemu odprtju gledališkega festivala. Vsak drobec volje, idej, vizij, izkušenj … Očitne, smele spremembe so nujne v človeški evoluciji. Nujne, da presežemo preteklost, na katero naj nas vežejo lepe misli, nujne spremembe, ki ponujajo, da se iz preteklosti kaj naučimo in si upamo poseči onkraj. Spremembe so napredek in prepričana sem, da je Festival Borštnikovo srečanje naredil velik preskok, preobrat – nikakor le vizualni, kot je vidno tukaj in po celem mestu, ne le vsebinski preobrat, kot je razvidno s programskega urnika, temveč tudi in predvsem miselni. Zdaj gledamo naprej. Daleč naprej. Danes je tako za obiskovalce kot tudi za ustvarjalce prav poseben dan – skupaj ustvarjamo utrip festivala, utrip mesta. Beležimo 45. let obstoja, a zdi se mi, da doslej še nismo bili tako pogumni in zagnani, hkrati pa tako presneto srečni, da lahko končno delimo Borštnikovo srečanje z vami in vzajemno dihamo naslednjih nemirnih, drugačnih, razburljivih, pestrih in polnih deset dni festivalskega dogajanja. Prisrčno pozdravljeni! Ksenija Repina Kramberger urednica publikacij
TONE STOJKO
Pokrovitelji
uvodnik
Čehov, kakor ga nismo poznali Dramatik Anton Pavlovič Čehov, slovenskim (rednim) konzumentom gledališča najbolj poznan po delih Utva, Tri sestre, Češnjev vrt in Striček Vanja, je svoj dramski kredo pričel sestavljati s precej nepoznano in (s)kritizirano dramo Platonov. Mlad študent medicine je gojil strast do literature, ki jo je označil za »svojo ljubico«, in v svojo sploh prvo dramo zajel vso bol in radost človeka iz mesa in krvi. Resničnega človeka, transformiranega v mladega vaškega učitelja Platonova, ki z donhuanovskim brezkompromisnim tempom bega od enega do drugega krila in s strindbergovsko bolestjo išče svoj duševni mir. Drama Platonov je koktejl smeha, vznemirjenega pričakovanja in žalostne usode, začinjen s ščepcem melodramatičnosti, kar je na oder – dolžini besedila navkljub – uspešno projiciral režiser Vito Taufer, ki se je podpisal tudi kot avtor
priredbe. Štiri dejanja, sestoječa iz vrste prizorov, se – scensko in kostumsko – gibljejo družbeno kronološko; od ikonografije dobe Čehova, preko zametkov modernizma pa vse tja do današnjega dne. Platonov je aktualen in je takratni (več ali manj samo denarja in alkohola željni) aristokratski družbi nastavil ogledalo, kakor je lahko s prstom uperjen tudi v skorumpiranost in množično ignoriranje vrednot in idealov, gojenih v demokraciji. Ravno duh sedanjosti, ki se zaradi bistva drame same še ni docela izkristaliziral, gledalcu omogoča permanentno recepcijo celotnega dogajanja, sicer baziranega na propadu naslovnega junaka. Do samega (tipično čehovskega) konca pa teče vijugava pot z gosto posutimi postojankami izmenjavajoče se strastne in nesrečne ljubezni, medgeneracijskega razkola (oče – sin), analogije s Tolstojevo tragično junakinjo Ano Karenino (ko gre za vprašanje ženske eksistence) in Sizifovega dela. Le-to vse-
skozi opravlja protagonist, ki se – resda »samo« z besedami – po robu postavi pridobitniški logiki takratnega družbenega ustroja in se neuspešno spopade s tisočletno skalo človeških zablod. Znotraj zreduciranih odnosov vseh oseb, od aristokratov do revežev, je v oči bijoča vodilna zgodba Platonova, ki je, na lastno pest in brez privržencev, skušal spremeniti (zarjavelo) filozofsko kolesje, vendar so ga na stari tir pijančevanja in brezbrižnosti vedno znova (predvsem po lastni neumnosti) zapeljale razne ruske femme fatales. Platonov nekako ne ustreza dramaturškim smernicam ostalega (nadaljnjega) dramskega udejstvovanja Čehova; junak s svojim inteligentnim sarkazmom vzbuja smeh, ženske pa bolj kot po Moskvi hrepenijo (in so v večini primerov tudi uslišane) po neplatonski ljubezni z dramskim junakom. Anita Volčanjšek
bilten fbs 01 1
tekmovalna predstava
Anton Pavlovič Čehov
Platonov
Avtor priredbe Vito Taufer Prevajalec Borut Kraševec Režiser Vito Taufer Dramaturginja Darja Dominkuš Scenograf Žiga Kariž Kostumografinja Nina Jagodic Avtor glasbe Andrej Goričar Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalec luči Pascal Mérat Asistentka scenografa Barbara Kapelj Osredkar Asistentka kostumografinje Erna Ostanek Igrajo Ana Petrovna Vojniceva, mlada vdova, generalica Nataša Barbara Gračner Sergej Pavlovič Vojnicev, sin generala Vojniceva iz prvega zakona Saša Tabaković Sofja Jegorovna, njegova žena Barbara Cerar Porfirij Semjonovič Glagoljev 1 Aleš Valič k. g. Kiril Porfirjevič Glagoljev 2, njegov sin Uroš Fürst Gerasim Kuzmič Petrin Valter Dragan Marja Jefimovna Grekova, dvajsetletno dekle Saša Mihelčič Ivan Ivanovič Trilecki, polkovnik v odstavki Andrej Nahtigal Nikolaj Ivanovič Trilecki, njegov sin, mlad zdravnik Bojan Emeršič Abram Abramovič Vengerovič 1, bogat Ivo Ban Isak Abramovič Vengerovič 2, njegov sin, študent Tom Ban k. g. Timofej Gordejevič Bugrov, trgovec Jurij Zrnec Mihail Vasiljevič Platonov, vaški učitelj Marko Mandić Aleksandra Ivanovna (Saša), njegova žena, hči I. I. Trileckega Maša Derganc Osip, tridesetleten moški, konjski tat Matevž Müller AGRFT Katja, služabnica Vojnicevih Tina Vrbnjak Jakov, Andrej Zalesjak AGRFT Marko Marko, Vito Weis AGRFT
informator
Vito Taufer Doslej je zrežiral preko 80 dramskih predstav in več oper, med drugim se je ukvarjal z evropsko avantgardo oz. z dramatiko absurda, intenzivno sodeloval s sodobnimi slovenskimi dramatiki, lotil pa se je tudi uprizoritev evropske in slovenske klasike. V svoje predstave uvaja pop ikonografijo, tehniko paralelne dramaturgije, s čimer je zaznamoval slovensko gledališko produkcijo osemdesetih in devetdesetih let. Pogosto sodeluje tudi kot avtor scenske, kostumske in glasbene podobe svojih uprizoritev, s katerimi redno gostuje po slovenskih in mednarodnih festivalih. Za svoje delo je prejel številne nagrade.
otvoritvena predstava
dogajanje
Matjaž Farič, Milko Lazar
Literatura na cesti
Srh, Zvok na koži
Flota, Cankarjev dom, Slovenski tolkalni projekt Glasba Milko Lazar Koreografija Matjaž Farič Kostumi Sanja Grcić Prostor in rekviziti Manca Bajec Glasbeniki Slovenski tolkalni projekt – SToP Pianist Milko Lazar Plesalke Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel, Ana Mrak, Mateja Rebolj
Energična izvajalska celovitost
Ob razstavi 45 let Borštnikovega srečanja 1966-2010
Gledališki utrinki
Študentski svet Filozofske fakultete in Slavistično društvo Maribor sta pripravila kulturno-izobraževalni projekt z naslovom Literatura na cesti. Program bo obogatil kulturno ponudbo v centru mesta Maribor in povečal zanimanje za literaturo. Predstavili bomo slovenske kulturne umetnike, poudarek bo na uporabnih in zanimivih dejstvih, glavnina projekta pa bodo recitacije, upodobitve in branje odlomkov. Atraktivne lokacije in zanimiv program bosta tako spodbudila številne zainteresirane in tudi mimoidoče, da se bodo predstav in predstavitev udeležili ter tako izvedeli nekaj novega o slovenskih avtorjih, ki so v zgodovini ustvarjali v Mariboru, sodobnikov, ki so v lanskem in letošnjem letu dobili vidna literarna priznanja, o mladih ustvarjalcih, ki delujejo na literarnem področju in o zgodovinskih zgodbah, ki so povezane z Mariborom. Posamezne dogodke so pripravili študentje Filozofske fakultete v Mariboru. Program je vsebinsko razdeljen na tri sklope: Ko kipi oživijo, Sodobni romarji in Mariborske zgodbe. Prvi sklop, Ko kipi oživijo, bo predstavil nekatere slovenske literarne umetnike, ki so v preteklosti delovali v Mariboru in slovenskemu narodu zgodovinsko pomemben časopis. Na lokacijah, kjer stojijo njihovi kipi oz. spominske plošče, bomo predstavili Josipa Jurčiča, Prežihovega Voranca, Antona Martina Slomška in revijo Slovenski narod. Večina mimoidočih namreč kipov ne opazi ali pa jim ne posveča prevelike pozornosti, saj ne vedo točno, zakaj so tam postavljeni, zakaj so bili v zgodovini pomembni in kakšna je bila njihova vloga v času življenja. Drugi sklop, Sodobni romarji, bo predstavil slovenske avtorje, ki so v preteklem letu dobili vidna literarna priznanja. Tako bomo v tem sklopu predstavili nekatere izbrane prejemnike pomembnejših nagrad na področju kulture v letu 2009 oz. 2010 in njihova dela (Janja Vidmar, Tadej Golob, Andrej Rozman Roza, Miklavž Komelj). Tretji sklop, Mariborske zgodbe, bomo v prijetnem ambientu v centru mesta, na Grajskem trgu, predstavili tako, da bodo študentje z lahkotno glasbeno spremljavo pripovedovali zanimive zgodbe, ki so del mariborske mitološke zgodovine - od pohorskih vil in velikanov, ki so pomotoma izgubili Pekrsko gorco do pogumnih krojačev, ki so z velikim naporom pred napadom Turkov rešili Maribor, bomo uživali ob zgodbah o zgodovini našega mesta. Nina Ditmajer
Preplet giba, tolkalne in klavirske glasbe zajame pet plesalk (Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel-Hess, Ana Mrak, Mateja Rebolj) v tok ekspresivne dinamike, ki izrisuje univerzalno podobo Ženske, hkrati pa vzpostavlja tudi intimni odrski vpogled v raznolike plesalske identitete, ki v vzajemnosti zgovorno komunicirajo med seboj, z zvokom in gledalcem. Koreograf Matjaž Farič je v sodelovanju s skladateljem Milkom Lazarjem in tolkalno skupino SToP (Slovenski tolkalni projekt) ustvaril plesno predstavo, kjer je impulzivno in udarno razmerje med glasbo in gibom zasnovano kot krčevita plesna govorica; telo sledi in se podreja zvoku, a ga v reagiranju nanj hkrati tudi dopolnjuje in osmišlja. Njuni obojestranski pretoki se izpeljujejo v izvajalsko celovitost, ki jo zaznamuje energičnost tolkal, subtilnost klavirja, predvsem pa natančne, izpiljene in sunkovite plesne prezence, ki v svoji karakterni večplastnosti ne zamejujejo, pač pa širijo prostor interpretacije in učinkov. Srhljiva vsenavzočnost in vsenavzočen srh.
8
1
2
9 7
3
4 6
Zala Dobovšek
Platonov:
10.00 I Stara dvorana/tribuna I 55’ I M. Solce Štirje muzikanti – Lutkovno gledališče Ljubljana I
»Z mano se je usoda poigrala tako, kot nikakor nisem mogel slutiti takrat, ko ste v meni videli drugega Byrona, jaz pa v sebi prihodnjega ministra za neke posebne zadeve in Krištofa Kolumba.«
»Jaz sem zvon in vi ste zvon, razlika je samo ta, da jaz udarjam nase sam, na vas pa udarjajo drugi …«
11.00 I Naskov dvorec I Pogovor o uprizoritvi Platonov I
10.00 I Pokrajinski muzej I 3h I Mednarodni simpozij ITI Dramaturgija med realnostjo in vizijo I 15.00 I Pokrajinski muzej I 3h I Mednarodni simpozij ITI Dramaturgija med realnostjo in vizijo I 18.00 I Mali oder I 45’ I Večer z Milo Kačič – Senzorium, Festival Ljubljana, SNG Drama Ljubljana I 19.00 I Tribuna na VO I 1h 50’ I U. Syha Zasebno življenje – SNG Drama Ljubljana I
Festival Borštnikovo srečanje I SNG Maribor I Maribor Theatre Festival Slovenska ulica 27, SI-2000 Maribor, Slovenija T +386 (0)2 250 62 27, 250 61 00 F +386 (0)2 250 62 28 E borstnikovo@sng-mb.si I www.borstnikovo.si 2 bilten fbs 01
5
jutri
20.00 I ŠTUK I 40’ I Improvizacije – AGRFT Ljubljana I I ŠTUK I 1h 10’ I Večer kratkih zgodb Edgarja Alana Poeja – AGRFT Ljubljana I 21.00 I Stara dvorana/tribuna I 1h 20’ I P. P. Pasolini Amado Mio – Slovensko mladinsko gledališče in ŠKUC I 23.00 I Amfiteater II. gimnazije I 1h I J. Rusjan in izvajalke Škrip orkestra – Gledališče Glej Ljubljana I
Program bo potekal vsak dan med 17. in 18. uro na različnih lokacijah:
Ko kipi oživijo 1 15. 10. Pri kipu Jurčiča (ob mariborskem gradu) 2 16. 10. Prežihova ulica (pri III. gimnaziji) 3 17. 10. Slomškov trg 4 18. 10. Slomškov trg Sodobni romarji 5 19. 10. Lent 6 20. 10. Rotovški trg 7 21. 10. Gosposka ulica 8 22. 10. Mestni park
Avtorica razstave in izbor gradiva: Mojca Kreft Idejna zasnova razstave in oblikovalka: Danijela Grgić Tehnična uresničitev razstave: Atelje B&M, SNG Maribor Jezikovni pregled: Jana Lavtižar Če je gledališka umetnost resnično minljiva, ker je najbolj živa in neposredna, aktualna in umetniško najvrednejša izpoved, potem je izbrani nabor pričevanjskega razstavljenega gradiva lahko skorajda le spominski in mimobežen utrinek, pomensko navezan na ostaline gledaliških pripovedovanj kot prerez delovanja nekega pomembnega gledališkega praznika, poimenovanega srečanje. Festivala, ki je s popotnico 1966. leta »naj živi skromen zametek našega prvega Tedna slovenskih gledališč« nedvomno najbolj povezan z ljudmi: z vrhunskimi ustvarjalci slovenske gledališke umetnosti, omike in kulture. O njih bolj kot fotografije in zapisi spregovore oni sami – drzni in legendarni snovalci srečanja s programskimi usmeritvami, ustvarjalci vseh generacij v gledaliških uprizoritvah, igralci z Borštnikovimi odličji in zlatimi prstani, dramatiki, gledališki in literarni teoretiki, kritiki, raziskovalci ... Petinštiridesetletna gledališka srečanja se nam izrisujejo s prelomnimi dogajanji, o katerih danes že pišemo gledališko zgodovino. Četudi gre le za priložnostno razstavo, pa ohranjene dokumente njenih festivalskih mejnikov lahko umestimo v reprezentančne gledališke utrinke, ki razkrivajo najtehtnejšo podobo posameznega gledališkega leta, analitično raven in pomembnost slovenskega gledališkega-scensko-uprizoritvenega trenutka in zaznamovanost njegovih desetletij v kontekstu temeljnega ter najkakovostnejšega letnega prereza slovenske gledališke produkcije, in ki so ohranjeni v zapisanih, slikovnih, zvočnih in televizijskih ali filmskih podobah. Izjemno dragocen in neizčrpen vir pa so še vedno vsakovrstna živa pričevanja. Zatorej predstavljeni izbor ob množici ohranjenega slikovnega in pisnega gradiva predstavlja utrinke prvih štirih gledaliških srečanj poimenovanih še Teden slovenskih gledališč ali srečanje slovenskih dramskih gledališč (1966–1969) in nato enainštirideset let Borštnikovega srečanja (1970–2010), kar omogoča le delen prikaz posameznih »slik« teh petinštiridesetih let in morda nekaj več obrazov, podob ljudi, ki so ga ustvarjali. A to je samo spomin. Generaciji, ki je komaj začela gledališko življenje, pa bodo taka spominjanja lahko prebujala nenehno nova vprašanja o tem, kdo je kdo, kdo je bil, kako je bilo …, in razmišljanja o času, ko so gledališki festival njegovi ustvarjalci preudarno pripravljali s spremljajočimi prireditvami – od gledališko-scenskih dogodkov do pogovorov o predstavah, spremljanih s simpozijskimi dogodki, strokovno-raziskovalnimi in esejističnimi deli in pomensko ovrednotenimi postulati: o prvih zamislih in zametkih festivala, njegovih začetkih v drugi polovici šestdesetih let preteklega stoletja, njegovem razvoju, o estetiki in temeljnih razmerjih do slovenske gledališke zgodovine, odnosu do gledaliških trendov in razsežnosti vsebinskih ter umetniških iskanj v posameznih slovenskih gledališčih, o eksperimentu, neformalnih gledaliških asociacijah kakor tudi o umestitvi Borštnikovega srečanja na zemljevid podobnih sodobnih evropskih festivalov in o tem, kako se predstave soočajo z vzporednimi evropskimi in svetovnimi smernicami; zapisovana so zahtevna strokovna, kritična in teoretična razmišljanja najeminentnejših slovenskih premišljevalcev o slovenski gledališki omiki. Vsa leta je bila misel posvečena najvišjim estetskim vrednotam, ki so jih določala desetletja dveh stoletij v različnih družbenih in političnih ureditvah. Borštnikova srečanja so vselej bila tudi nepozabna druženja. Kot praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev in občinstva v soju luči in žarometov. So bila in ostajajo tradicionalna, eksperimentalna, avantdgardna, študijska in raziskovalna soočanja, hkrati pa izzivalna izpovedna srečevanja, ki jim je čas že vtisnil poseben status in pomen. Mojca Kreft, dramaturginja in muzejska svetovalka
Festivalski Bilten Kakor je v navadi že nekaj let, bo tudi letos vsakodnevno izhajal Bilten, ki bo ažurno poročal o celotnem dogajanju na festivalu. Vsebinsko bodo Bilten bogatili študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (Rok Andres, Tereza Gregorič, Mojca Ketiš in Anita Volčanjšek) in študentke mariborske Filozofske fakultete (Viktorija Aleksovska, Nina Ditmajer, Vita Zgoznik). Lektoriranje bo prevzela Ines Voršič, mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Ko kipi oživijo 9
23. 10.
Med gradom in Astorio bilten fbs 01 3