BILTEN F B S 01 20|10|17
Priprave na 52. Festival Borštnikovo srečanje so v medijskem svetu odmevale predvsem v znamenju sprememb. Kaj se bo s Festivalom dogajalo? Bo še obstajal? Kdo ga bo vodil in na kakšen način? Spremembe so del vsakdana, nekatere so žal bolj grenke, druge prinesejo kaj lepega, predvsem pa so z različnih zornih kotov povsem drugačnega pomena. Visoka zaporedna številka letošnjega Festivala vseeno nakazuje na to, da Borštnik je konstanta. Previharil je celo plejado sprememb in ostaja nezlomljivi jambor na černati plovbi slovenskega teatra. Ključna konstanta na Festivalu, ki nikakor ni samoumevna, je angažiranost mladih. Festival vsako leto zadiha skupaj s čedno številko mladih, entuziastičnih študentov, ki Festivalu prinesejo svežino in nov umetniški zamah. Srčnost mladih sodelavcev je neverjetna in Festival se z njihovo novo energijo vsako leto oplaja in bohoti vse dni dogajanja. Študenti AGRFT UL in Filozofske fakultete UM so srce Festivala, nenasitni konzumerji, strogi kritiki in nepoboljšljivi zaljubljenci v odgrinjajočo se teatrsko zaveso. Pred kratkim sem prebrala, da brez gledališke kritike predstava ni popolna, saj je njen sestavni del. Ustvarjanje te publikacije je naš doprinos k dovršenosti predstave in pomemben element gledališke celote. Aplavdiram vsem študentom, ki to delo opravljajo prostovoljno in z večjim zanosom kot marsikateri profesionalec. Ogenj, strast in pristnost, ki je v teh mladih, je bistvo gledališča. Gledališče raziskuje, išče in utira pot človeštvu k prav tem vrlinam. Vsakoletni novi veter s svežimi glasovi omogoča Festivalu konstanto. Le skozi spremembe lahko odstiramo nove horizonte in le skozi konstanto lahko odpiramo vrata spremembam. Naši mladi poosebljajo združitev konstante s spremembo in kažejo na to, da brez ene ni druge. Manja Gatalo
foto: alexi pelekanos
Spremembe in konstante
2 0 . 10 . 2 017
20.00 | Velika dvorana
Spremljevalni program + Showcase
Po navdihu romana Estetika odpora Petra Weissa
Naše nasilje in vaše nasilje Slovenska premiera 13. 10. 2016, Slovensko mladinsko gledališče Predstava traja približno 1 uro 15 minut in nima odmora. Po naročilu HAU Hebbel am Ufer, Berlin (DE) Koproducenti Slovensko mladinsko gledališče (SI), Wiener Festwochen (AT), Zürcher Theater Spektakel (CH), Kunstfest Weimar (DE), Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca Rijeka (HR) Regionalni koproducent MESS Sarajevo (BiH) Ob podpori Zveznega kulturnega sklada Nemčije Režiser Oliver Frljić Dramaturg Marin Blažević • Scenograf Igor Pauška • Kostumografka in oblikovalka maske Sandra Dekanić • Oblikovalec svetlobe Dalibor Fugošić • Adaptacija svetlobe David Cvelbar • Oblikovalec zvoka Silvo Zupančič • Izbor glasbe Oliver Frljić • Strokovna sodelavka Aenne Quiñones • Asistentka režiserja Barbara Babačić • Producent Hannes Frey Igrajo Barbara Babačić Barbara Babačić k. g. • Rasha Omran Daša Doberšek • Mathijs Uroš Kaurin • Abi Aziz Dean Krivačić • Mihailo Tamar Jerko Marčić k. g. • Noor Nazari Nika Mišković k. g. • Amal Petrovič Draga Potočnjak • Hadi Al-Zaidi Matej Recer • Rauf Asgarov Blaž Šef
2 0. 1 0. 2 0 17
20.00 | Velika dvorana
Spremljevalni program + Showcase
Po navdihu romana Estetika odpora Petra Weissa
foto: alexi pelekanos
Naše nasilje in vaše nasilje Naše nasilje in vaše nasilje je predstava Oliverja Frljića, v kateri se režiser ukvarja z aktualnimi problemi družbe, predvsem pa z begunsko krizo in brezbrižnostjo ter zmedenostjo Evrope, potem ko se je končno odločila soočiti z njo. Predstava nam drzno postavlja nekaj vprašanj, ki se jim v vsakdanjem življenju poskušamo izogniti (npr. zakaj so žrtve terorističnih napadov v Parizu bolj tragične od tistih v Bagdadu in ali se zavedamo, da je udobje našega življenja zgrajeno na »žrtvah« Bljižnega vzhoda), hkrati pa nas opominja na naše korenine in preteklost kolonialne Evrope. V ospredje postavi tudi naš odnos do tujcev, imigrantov – ki so pravzaprav točno to, kar so bili naši predniki pred nekaj stoletji. Uprizoritev nas direktno poziva k razmisleku in je že dvignila
nekaj prahu, na Poljskem so jo zaradi domnevne šokantnosti celo odpovedali. Dokaj strnjena predstava (75 min brez odmora) nam brez cenzure zakriči v obraz in nam, nemim gledalcem propada človečnosti, dobesedno pokaže sredinec. Uprizoritev temelji na provokaciji, loti pa se tako nas osebno, družbe kot celote in tudi krščanstva – vere, ki uči, naj sprejmemo vse, hkrati pa zavrača vse, ki ji ne sledijo popolnoma. S svojimi golimi telesi nas na neki točki igralci opomnijo tudi na to, da smo pod obleko in verskimi simboli vsi enaki. Res je, da uprizoritev ponavlja nauke, ki smo jih že slišali, a ker se iz njih očitno še nismo ničesar naučili, ogled predstave nikakor ne bi škodil. Urša Majcen
2 0. 1 0. 2 0 17 17.00 | Promenada Mestnega parka Maribor Odprtje razstave
Hommage à Tomaž Pandur Razstava fotografij Aljoše Rebolja v organizaciji Pandur.Theaters v sodelovanju z Mestno občino Maribor in 52. Festivalom Borštnikovo srečanje Na letošnjem 52. Festivalu Borštnikovo srečanje smo deležni dveh hommageov Pandurju, to sta predstava Immaculata/Brezmadežna, ki jo je po njegovi ideji realizirala sestra Livija Pandur ter razstava fotografskega materiala nastalega med njegovimi predstavami. Slednja je danes doživela svojo otvoritev v Mestnem parku Maribor. Sestavljena je iz fotografij Aljoše Rebolja, ki je Pandurja spremljal kot ekskluzivni fotograf v njegovem zadnjem ustvarjalnem obdobju. S svojim čutom za dokumentiranje ključnih gledaliških trenutkov Pandurjevih predstav je uspel ujeti režiserjevo ikonično poetiko in estetiko, ki sta ga spremljala skozi njegovo celotno umetniško življenje. Razstava bo za obiskovalce odprta skozi celoten festival. Benjamin Zajc
FOTO: aljoša rebolj
Pandur se je rodil leta 1963 v Mariboru, kjer je v najstniških letih ustvaril svojo prvo gledališko skupino. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter ga zaključil kot prejemnik študentske Prešernove nagrade za režijo. Njegova prva večja predstava, Šeherezada (1989), danes velja za eno najbolj kultnih domačih uprizoritev. Svojo karizmatično umetniško pot je nadaljeval v SNG Maribor, pod okriljem katerega je ustvaril pomembnejša dela: Faust, Hamlet, cikel La Divina Comedia, Carmen, Ruska misija in Babylon. Ustvaril je lastno gledališče Pandur.Theaters in si ustvaril novo mesto v slovenskem gledališkem prostoru. Režiral je v New Yorku, Parizu, Zagrebu in Madridu. Leta 2011 pa mu je Španija podelila red Izabele Katoliške za umetniške zasluge. Njegovo zadnje delo je Faust na odru ljubljanske Drame, ki je v zadnjih dveh letih gostovala po skoraj celem svetu.
Strokovna žirija
Odgovori strokovne žirije na vprašanje: »Kako gledate na letošnje Borštnikovo srečanje v kontekstu slovenskega gledališkega prostora? Kako vidite vlogo žirianta največjega slovenskega gledališkega festivala in kako lahko žirija vpliva na slovensko gledališko okolje? «
Miko Jaakkola
Režiral je več kot 50 uprizoritev za različna finska gledališča, med drugim za Mestno gledališče v Oulu, Finsko nacionalno gledališče, Mikkeli Theatre in Mestno gledališče Kotka. Med letoma 2009 in 2015 je bil direktor Mestnega gledališča Kajaani, pred tem, med letoma 2004 in 2008, pa direktor gledališča Takomo. Je eden izmed ustanoviteljev gledališča Kallio in njegovega naslednika, Gledališkega raziskovalnega centra. Leta 2002 je prejel državno nagrado za gledališko ustvarjanje in za ustvarjanje v gledališkem raziskovalnem centru. V letu 2011 je prejel nagrado finske zveze gledaliških režiserjev za najboljšega režiserja leta. Od leta 2015 je eden izmed treh umetniških direktorjev gledališkega festivala Tampere.
»I’m coming from Finland and I can see performances in the festival through the eye of an outsider. I was in Maribor last year and I saw many performances of Slovene theatre, but I don’t have so profound understanding of theatre here, so I’m going to watch performances in fresh eyes. I’m also artistic director of International Tampere theatre festival and I’ve seen a lot around the world, so I think I have quite good understanding what is happening in theatre field in other countries, which I can refer to. I’m also theatre director of my profession so I can watch performances in that point of view as well. I think it is very important meeting for Slovene theatre, because the festival is international and there are many spectators from abroad also, and during the festival they can see top performances from Slovenia. The quality of the festival is also very good, which means that the festival is very important showcase of Slovene theatre.« »Ker prihajam iz tujine, s Finske, lahko na festival gledam z distanco. Že prejšnje leto sem obiskal Maribor in si ogledal mnogo predstav slovenskega teatra, vseeno pa nimam njegovega globljega razumevanja, zato bom uprizoritve gledal brez lokalnih predsodkov. Sem umetniški direktor mednarodnega gledališkega festivala Tempere, videl sem tudi ogromno produkcij po svetu, zato menim, da imam zelo dobro vpogled v trenutne gledališke trende drugih držav, na katere se lahko nanašam. Z drugega zornega kota pa lahko na produkcije gledam tudi kot gledališki režiser, kar je moja primarna profesija. Sem mnenja, da je festival zelo pomembno srečanje za slovensko gledališče, predvsem zato ker je mednarodno in tako pritegne kar nekaj tuje publike, ki je tako lažje priča vrhunskim slovenskim uprizoritvam. Tudi kakovost festivala je na zelo visokem nivoju, kar še poudari njegovo pomembnost pri promociji slovenskega gledališča.«
Milan Mađarev
Dramaturg, teatrolog in režiser, leta 1998 je magistriral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, nekaj let pozneje pa na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu doktoriral. V sezoni 1995/1996 je bil umetniški direktor Gledališča Zorana Radmilovića v Zaječarju. Pisal je o gledališču za Radio Beograd 2, RTS TV Beograd, Danas, Glas javnosti, Ludus, Orchestra, Pozorište i Scena, Maska, Večer itd. Je eden od avtorjev Kronike Bitefa v
redakciji kulture RTS in umetniških večerov, posvečenih N. Koljadi in J. Nadju. Je avtor številnih dramatizacij in adaptacij tekstov, ki so bili izvedeni v redakciji dramskega programa Radia Beograd.
»Skoraj dvajset let že obiskujem Borštnikovo srečanje (z manjšimi prekinitvami), tako da sebe doživljam kot dobrodošlega gosta. Upam, da bomo kot strokovna komisija imeli posluh za raznorodne avtopoetike, ki se zahvaljujoč selektorjem redno pojavljajo na festivalu, in da bomo predstave znali oceniti v dobrobit gledališča in ne našega Ega.«
Simona Semenič
Diplomirala je iz dramaturgije (UL AGRFT). Je dobitnica treh Grumovih nagrad, in sicer za besedila 5fantkov.si (2008), 24ur (2006) in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (2014). Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad v Sloveniji in tujini. Piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so 9 lahkih komadov (z umetniško skupino Preglej), Jaz, žrtev., Še me dej, 43 srečnih koncev (z umetniško skupino Preglej), Kapelj in Semenič v sestavljanju, Semenič in Bulc naprodaj in Drugič. S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih doma in v tujini. Med letoma 2005 in 2013 je vodila iniciativo Preglej, med letoma 2007 in 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od 2006. vodi tudi Kulturno društvo Integrali.
»Zdi se mi, da imajo žirije lahko več ali manj vpliva na gledališki prostor. Če vzamem za primer žirijo, ki se odloča o Grumovi nagradi, se mi zdi, da ima mnogo več vpliva kot žirija, ki se odloča za nagrade na Borštnikovem srečanju. Namreč žirija za Grumovo nagrado dobi v roke vsa besedila, ki so napisana oz. poslana v zadnjem letu, ni nobenega sita vmes, in tako dejansko s svojimi odločitvami določa trend pisanja. Žirija na Borštnikovem srečanju vidi le manjši del produkcije, ki je že prestala selekcijo. Poleg tega dramsko besedilo lahko napiše in pošlje na natečaj kdorkoli, medtem ko se za produkcijo predstav, ki jih žirija gleda na Borštnikovem srečanju, odločajo umetniška vodstva gledališč in je že to predizbor. Kljub temu menim, da delo žirije nosi odgovornost do gledališkega prostora in sploh do prostora, v katerem živimo, saj neke manjše smernice s svojimi odločitvami vendarle lahko nakaže.«
Maja Šorli
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz psihologije in študirala še dramaturgijo; študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je zaključila z doktorsko disertacijo leta 2011. Med letoma 2007 in 2011 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na UL AGRFT. Dela kot raziskovalka ter avtorica strokovnih in umetniških gledaliških besedil, dramaturginja, scenaristka, pedagoginja in ustvarjalka v intermedijskih umetnostih. Souredila je dva zbornika, Hibridni prostori umetnosti (UL ARGFT in MASKA, 2012) in
Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja (UL ARGFT in MASKA, 2010). Leta 2014 je v zbirki Knjižnica MGL izšlo njeno delo Slovenska postdramska pomlad, od leta 2014 je odgovorna urednica revije Amfiteater. V letu 2014 je delala pri projektu raziskovanja občinstva v Angliji (Royal Central School of Speech & Drama, University of London). Je članica mednarodne gledališkoraziskovalne skupine STEP.
»Vlogo strokovne žirije na FBS razumem podobno kot vsako tekmovalno žirijo na katerekoli gledališkem festivalu: naša naloga je izbrati najboljše, kar festival ponuja in seveda to storiti po naši strokovni presoji. Ker nas je v žiriji pet, računam, da bo delo enakomerno porazdeljeno, veselim se dobrih predstav in plodnih debat o različnih vidikih gledališča v Sloveniji. Letošnje Borštnikovo srečanje je kot katerokoli drugo, selektorica je opravila svoj izbor in oblikovala program, žirija pa bo izbirala med tistim, kar ima na voljo. Upam, da se bomo dobro razumeli med seboj in pripravili tehtne utemeljitve nagrad.«
Uroš Trefalt
Študiral je režijo in dramaturgijo na Akademiji lepih umetnosti v Pragi (DAMU) in leta 1990 pridobil naslov magister. 1993. je kot Fulbrightov štipendist opravljal doktorski študij na univerzah NYU in CUNY v New Yorku. Režiral je več kot 20 gledaliških predstav v Pragi, Kranju, Ljubljani, New Yorku, CharlevilleMézièresu in Nitri. Leta 1993 je napisal knjigo Osnove lutkovne režije, kot glavni urednik je štiri leta vodil postopek izdaje strokovne lutkovne revije Lutka. Izdal in uredil je slovenski prevod knjige Zgodovina evropskega lutkarstva. V devetdesetih letih je predaval o sinkretičnem gledališču na Univerzi Columbia v New Yorku. Od leta 1997 ustvarja kot režiser, scenarist, urednik in umetniški direktor televizijskega dizajna. Poučuje na filmski šoli FAMU v Pragi. Je član pripravnega odbora pri Promax/BDA Europe in sodelavec pri Anifestu. V zadnjih letih je prejemnik različnih mednarodnih priznanj na festivalih po svetu.
»Glede na to, da živim v Pragi, vidim malo slovenskih predstav v tekoči sezoni. Čeprav sem dobro informiran o repertoarjih slovenskih gledališč, pa bodo ogledi predstav na Borštnikovem srečanju moj velik izziv. Prav gotovo jih bom dojemal komparativno. Slovensko produkcijo lahko primerjam s češko, nemško ali celo poljsko, ki jih poznam. Moje dojemanje je pogojeno z različnimi gledališkimi žanri s katerimi se ukvarjam, kot so lutke, alternativno gledališče in navsezadnje film, animacija ali motion design. Kljub tako veliki diverziji dojemanja gledališča, me zanimajo na eni strani skupne točke predstav, nekaj kar jih lahko karakterizira v okvru določenega kulturnega prostora, na drugi strani pa različni umetniški pristopi razpoznavni v širšem evropskem prostoru.«
Jaka Smerkolj in Tery Žeželj Petek 20. oktober 2017 | 3
foto: matej kristovič
Spremembe v programu: - Predstavitev mednarodnega projekta Evropske poti zgodovinskih gledališč v organizaciji Slovenskega gledališkega inštituta ob dnevu evropskih zgodovinskih gledališč v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje, ki bo 25. 10. 2017 ob 12. uri, bo potekala na Komornem odru. - Knjige na FBS, predstavitev 22. 10. 2017 | Založba Maska in KUD AA Zrakogled • Živa Kraigher: Ko se zgodi ples. Zapisi, dokumenti, spomini. Ljubljana, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), 2016. • Andrew Hewit: Družbena koreografija. Ljubljana: Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, 2017. • MASKA, časopis za scenske umetnosti: Gledališče animiranih form (letnik XXXI/179−180), Kratka zgodovina Tanztheatra (letnik XXXI/181−182). • Simona Semenič: Me slišiš? Uredil Gašper Malej. Koper: KUD AAC Zrakogled, 2017.
Kdo smo Alja Predan, umetniška direktorica (do 30. 4. 2017) Ksenija Repina, v. d. umetniške direktorice Petra Vidali, selektorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Daša Šprinčnik, izvršna producentka Špela Lešnik, producentka mednarodnega programa Ksenija Repina, urednica publikacij in spletnih strani Ana Gabrovec, Manja Gatalo, Mojca Kolar, Branka Nikl Klampfer, Maša Stošič, produkcija
Daša Šprinčnik, Špela Lešnik, organizatorki prodaje in oglaševanja Matic Gselman, tehnični vodja Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik Franci Rajh, arhivar Simona Hamer in Nina Zupančič, voditeljici pogovorov o predstavah Manja Gatalo, voditeljica pogovorov o knjižnih novitetah
Strokovna žirija Miko Jaakkola, Milan Madarev, Maja Šorli, Simona Semenič, Uroš Trefalt Žirija za Borštnikov prstan Ljerka Belak, Blaž Lukan, Vlado Novak, Ksenija Repina, Matjaž Zupančič Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan
Maribor, oktober 2017 | Bilten FBS ISSN 2385-8818 | Odgovorna urednica Manja Gatalo | Koordinatorja študentov AGRFT UL, Jaka Smerkolj in Tery Žeželj GLAVNA POKROVITELJA
MEDIJSKI POKROVITELJI
POKROVITELJI
PODPORNIKI
DONATORJI
PARTNERJI
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR