MQ ZGODBA
Radenska Adriatic: tuji lastniki, slovensko srce Tri rdeča srca vsak Slovenec takoj poveže z Radensko, naravno mineralno vodo ter eno izmed najbolj prepoznavnih blagovnih znamk ne le v Sloveniji, pač pa tudi v širšem evropskem prostoru. Lani je podjetje praznovalo častitljivih 150 let, zadnjih pet let je prvič v svoji zgodovini v rokah tujcev, češko-slovaške družbe Kofola.
Jerca Zajc Šušteršič
64
150 let. Ni veliko podjetij v Sloveniji niti v svetu, ki so preživela tako dolgo obdobje, vztrajno rasla in se razvijala. Radenska je že dolgo ponos in adut Slovenije, je cenjena blagovna znamka, pomembna za potrošnike in za stotine ljudi, ki jim daje kruh. »Ko smo se odločali za nakup Radenske, nas je pritegnila prav njena bogata zgodovina. Z denarjem lahko danes kupiš marsikaj, a takšne tradicije zagotovo ne. Tega smo se ob nakupu zavedali, to globoko spoštujemo in cenimo ter prevzemamo odgovornost za priho-
pijač, Swing, Stil, Šum, Radin, kasneje tudi Ora in Ledeni čaj, od leta 1990 pa vse do danes je Radenska licenčni polnilec za pijače iz družine PepsiCo, ki je za Coca Colo drugi največji proizvajalec gaziranih brezalkoholnih pijač na svetu. Eno od prelomnih let je bilo za Radensko leto 2000, ko je njen večinski lastnik postala Pivovarna Laško, Radenska pa v njenem portfelju vodilni proizvajalec naravnih mineralnih vod ter brezalkoholnih pijač. A že po nekaj letih je Pivo-
Z denarjem lahko danes kupiš marsikaj, a tradicije ne. Tega so se novi lastniki ob nakupu podjetja zavedali, to spoštujejo in prevzemajo odgovornost za njen prihodnji razvoj. dnji razvoj tega zaklada,« na začetku pogovora v brezhibni slovenščini pove prvi mož skupine Radenska Adriatic, Slovak Marian Šefčovič.
Sprehod skozi zgodovino legendarne znamke Vse se je začelo leta 1869, ko je vizionarski doktor Karl Henn zajel vodo, ki je napolnila prve steklenice vode pri nas. Že v prvem letu so jih prodali več deset tisoč, leta 1890 pa že preko milijon. Kot zdravilno vodo so Radensko priznali leta 1920, znamenita podoba treh src, še danes njen zaščitni znak, podjetje krasi od leta 1936. Hkrati z razvojem proizvodnje pijač se je v Radencih razvijal tudi zdraviliški turizem. Leta 1971 je bil zgrajen znameniti hotel Radin, leto kasneje je Radenska dosegla rekordno prodajo mineralne vode – 271 milijonov litrov. V naslednjih letih uvajajo nove znamke
REVIJA
varna prodala zdraviliški del Radenske, leta 2015 pa – zaradi vedno večjih finančnih težav ter ob nelagodju velikega dela slovenske javnosti – tudi njen segment pijač. Radenska je po 146 letih prešla v tuje roke.
Številke, ki govorijo novim lastnikom v prid Negotovost med Slovenci je bila pričakovana, do tujega lastnika imamo pri nas vselej odpor, ob srčni Radenski je bil ta še nekoliko večji. »Radenska v Pomurju nikoli ni bila samo tovarna in vir dohodka, Radenska je v teh krajih vpeta v vse pore življenja. Vse, kar je bilo v Radencih zgrajeno, je bilo na pobudo ali v sodelovanju z Radensko kot podjetjem, ki je uspelo v svetovnem merilu,« pove specialistka za odnose z javnostmi v družbi, domačinka Alenka Dujanović. Da so v Kofoli občutili velik pritisk
in nasprotovanje njihovemu prihodu, prizna tudi Šefčovič, v prepričevanje, da niso zgolj nekdo, ki bo prišel, podjetje izčrpal in prodal naprej, so, kot razkrije, vložili veliko energije. »Verjamem, da smo se v petih letih več kot dokazali. Prihodke smo podvojili, naš cilj je, da jih potrojimo. Dobiček smo povečali za 30 %, za prav toliko smo povečali število zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 4 %. Danes imamo več kot 260 zaposlenih, dve tretjini sta moških, tretjina je žensk, v petih letih smo se precej pomladili, povprečna starost zaposlenega je 42 let, pridobili smo tudi certifikat Družini prijazno podjetje,« se s statistiko pohvali prvi mož Radenske. Več kot 95 % zaposlenih je Slovencev, vodstvo podjetja je bolj pisano: v štiričlanski upravi sedita dva Slovenca in dva Slovaka, direktorica marketinga je Litvanka, njihovi sestanki potekajo v slovenskem jeziku. »Jaz sem tujec v podjetju, zato se mi je zdelo povsem samoumevno, da sem tisti, ki se bom naučil slovenščine. Seveda bi lahko govorili tudi v angleščini, a z znanjem slovenskega jezika sem želel izraziti spoštovanje do podjetja in do sodelavcev. Zdaj se lahko povsem mirno in sproščeno sprehodim po proizvodnji in z vsakim od zaposlenih spregovorim v njegovem maternem jeziku. Vem, da zaposleni to cenijo,« pove Šefčovič.
Po Radenski Kofola kupila tudi hrvaški Studenac Slovenščina pa ni edini jezik, ki se ga je Šefčovič hitro naučil, še lažje, kot pravi, mu je šlo s hrvaščino. Kofola je namreč
