Radenska Adriatic: tuji lastniki, slovensko srce

Tri rdeča srca vsak Slovenec takoj poveže z Radensko, naravno mineralno vodo ter eno izmed najbolj prepoznavnih blagovnih znamk ne le v Sloveniji, pač pa tudi v širšem evropskem prostoru. Lani je podjetje praznovalo častitljivih 150 let, zadnjih pet let je prvič v svoji zgodovini v rokah tujcev, češko-slovaške družbe Kofola.

Jerca Zajc Šušteršič

150 let. Ni veliko podjetij v Sloveniji niti v svetu, ki so preživela tako dolgo obdobje, vztrajno rasla in se razvijala. Radenska je že dolgo ponos in adut Slovenije, je cenjena blagovna znamka, pomembna za potrošnike in za stotine ljudi, ki jim daje kruh. »Ko smo se odločali za nakup Radenske, nas je pritegnila prav njena bogata zgodovina. Z denarjem lahko danes kupiš marsikaj, a takšne tradicije zagotovo ne. Tega smo se ob nakupu zavedali, to globoko spoštujemo in cenimo ter prevzemamo odgovornost za prihodnji razvoj tega zaklada,« na začetku pogovora v brezhibni slovenščini pove prvi mož skupine Radenska Adriatic, Slovak Marian Šefčovič.

Sprehod skozi zgodovino legendarne znamke

Vse se je začelo leta 1869, ko je vizionarski doktor Karl Henn zajel vodo, ki je napolnila prve steklenice vode pri nas. Že v prvem letu so jih prodali več deset tisoč, leta 1890 pa že preko milijon. Kot zdravilno vodo so Radensko priznali leta 1920, znamenita podoba treh src, še danes njen zaščitni znak, podjetje krasi od leta 1936. Hkrati z razvojem proizvodnje pijač se je v Radencih razvijal tudi zdraviliški turizem. Leta 1971 je bil zgrajen znameniti hotel Radin, leto kasneje je Radenska dosegla rekordno prodajo mineralne vode – 271 milijonov litrov. V naslednjih letih uvajajo nove znamke pijač, Swing, Stil, Šum, Radin, kasneje tudi Ora in Ledeni čaj, od leta 1990 pa vse do danes je Radenska licenčni polnilec za pijače iz družine PepsiCo, ki je za Coca Colo drugi največji proizvajalec gaziranih brezalkoholnih pijač na svetu.

Eno od prelomnih let je bilo za Radensko leto 2000, ko je njen večinski lastnik postala Pivovarna Laško, Radenska pa v njenem portfelju vodilni proizvajalec naravnih mineralnih vod ter brezalko-

Z denarjem lahko danes kupiš marsikaj, a tradicije ne. Tega so se novi lastniki ob nakupu podjetja zavedali, to spoštujejo in prevzemajo odgovornost za njen prihodnji razvoj.

holnih pijač. A že po nekaj letih je Pivovarna prodala zdraviliški del Radenske, leta 2015 pa – zaradi vedno večjih finančnih težav ter ob nelagodju velikega dela slovenske javnosti – tudi njen segment pijač. Radenska je po 146 letih prešla v tuje roke.

Številke, ki govorijo novim lastnikom v prid

Negotovost med Slovenci je bila pričakovana, do tujega lastnika imamo pri nas vselej odpor, ob srčni Radenski je bil ta še nekoliko večji. »Radenska v Pomurju nikoli ni bila samo tovarna in vir dohodka, Radenska je v teh krajih vpeta v vse pore življenja. Vse, kar je bilo v Radencih zgrajeno, je bilo na pobudo ali v sodelovanju z Radensko kot podjetjem, ki je uspelo v svetovnem merilu,« pove specialistka za odnose z javnostmi v družbi, domačinka Alenka Dujanović. Da so v Kofoli občutili velik pritisk in nasprotovanje njihovemu prihodu, prizna tudi Šefčovič, v prepričevanje, da niso zgolj nekdo, ki bo prišel, podjetje izčrpal in prodal naprej, so, kot razkrije, vložili veliko energije. »Verjamem, da smo se v petih letih več kot dokazali. Prihodke smo podvojili, naš cilj je, da jih potrojimo. Dobiček smo povečali za 30 %, za prav toliko smo povečali število zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 4 %. Danes imamo več kot 260 zaposlenih, dve tretjini sta moških, tretjina je žensk, v petih letih smo se precej pomladili, povprečna starost zaposlenega je 42 let, pridobili smo tudi certifikat Družini prijazno podjetje,« se s statistiko pohvali prvi mož Radenske. Več kot 95 % zaposlenih je Slovencev, vodstvo podjetja je bolj pisano: v štiričlanski upravi sedita dva Slovenca in dva Slovaka, direktorica marketinga je Litvanka, njihovi sestanki potekajo v slovenskem jeziku. »Jaz sem tujec v podjetju, zato se mi je zdelo povsem samoumevno, da sem tisti, ki se bom naučil slovenščine. Seveda bi lahko govorili tudi v angleščini, a z znanjem slovenskega jezika sem želel izraziti spoštovanje do podjetja in do sodelavcev. Zdaj se lahko povsem mirno in sproščeno sprehodim po proizvodnji in z vsakim od zaposlenih spregovorim v njegovem maternem jeziku. Vem, da zaposleni to cenijo,« pove Šefčovič.

Po Radenski Kofola kupila tudi hrvaški Studenac

Slovenščina pa ni edini jezik, ki se ga je Šefčovič hitro naučil, še lažje, kot pravi, mu je šlo s hrvaščino. Kofola je namreč

le leto dni po nakupu Radenske od hrvaške Podravke kupila njihovo polnilnico mineralne vode in brezalkoholnih pijač Studenac. Radenska Adriatic se uspešno širi v vseh državah nekdanje Jugoslavije, kjer je bila zelo uspešna že nekoč, med zahodnimi državami pa največ izvozijo v sosednji Italijo in Avstrijo. Radenska doma proda dve tretjini svojih izdelkov, preostala tretjina gre na tuje trge, v Sloveniji ima okoli 40-% delež, na Hrvaškem okoli 6-%. To resda ni veliko, a pred petimi leti je ta znašal komaj odstotek. Kaj pa češki in slovaški trg? »Tam kraljujejo druge Kofoline močne in uspešne blagovne znamke, a se trudimo. Sicer pa delež Radenske v skupini Kofola znaša že skoraj petino poslovanja celotne družbe in še naprej raste, odnosi s krovno družbo so odlični,« še razkrije Šefčović, tudi član uprave Skupine Kofola.

Lani napolnili 150 milijonov kosov proizvodov

Lani so v Radencih napolnili in prodali okoli 150 milijonov kosov proizvodov – najbolje prodajani proizvod je že dolga leta 1,5-literska plastenka Radenske Kra-

ljevi vrelec – a ob prevzemu je Šefčovič govoril celo o 200 milijonih litrih letno. »Glede na situacijo nam gre zelo dobro. Razmere na trgu so težke, zakaj, vemo. Koronakriza je prizadela tudi Radensko, pa čeprav je proizvodnja ob upoštevanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov ves čas nemoteno delovala, Radenska

V skupini letno namenijo 3 milijone evrov za investicije, največ pa za posodobitev polnilnih linij. V petih letih so več kot milijon evrov namenili za okolju prijazen razvoj.

nenazadnje zagotavlja del državnih blagovnih rezerv, ljudje v teh časih še bolj potrebujejo zdravo hrano in pijačo,« razloži prvi mož Radenske. »Mi v podjetju pa dodaten zagon. Veliko nas je delalo od doma, izjema je bila proizvodnja, a tistega pristnega stika čez noč ni bilo več, zato smo se znašli po svoje. Vpeljali smo video intranet komunikacijo, ne le spletne sestanke, pač pa so direktorji preko video povezav pošiljali pozdrave v proizvodnjo, delavci pa njim nazaj poročali o tem, kako poteka delo. Tudi če šefov ni bilo doma, je bilo vse pod nadzorom. To je še en dokaz medsebojnega zaupanja, dokaz, da smo vsi v Radenski s srcem oz. z enim in istim namenom, to je, da gre podjetju dobro ter da prinesemo potrošnikom vrhunske proizvode,« pripoveduje Dujanović.

V petih letih več milijonov evrov za okolju prijazen razvoj

V skupini letno namenijo 3 milijone evrov za investicije, precej denarja gre za nakup hladilnikov, senčnikov ter ostale opreme za gostinske lokale, največ pa za posodobitev polnilnih linij. Pred kratkim so na trg poslali eno od svojih pijač, to je Radensko Naturelle v plastenki iz 100-% reciklirane plastike – v Radenski je namreč skrb za okolje že od nekdaj ena od ključnih prioritet. Tako kot dobro počutje zaposlenih. V nekdaj zelo hierarhično strukturiranem podjetju so danes direktorjeva vrata vselej odprta, poleg recepcije imajo urejeno sobo za sprostitev z udobnim kavčem, visečo mrežo ter mizo za namizni nogomet. Šefčovič v smehu pove, da je bil prvega pol leta v tej 'sobi za sprostitev' vselej sam, saj si od zaposlenih med delovnim časom nihče ni upal stopiti tja. Danes je povsem drugače, ozračje v družbi je bolj sproščeno in domače. »Nikoli nisem skrival, da od svojih zaposlenih pričakujem 100-% angažma, a pogoj za to je, da se zaposleni v podjetju dobro počutijo. In to je ob skrbi za dobro poslovanje ena od glavnih nalog vodstva vsakega podjetja, tudi naše srčne Radenske,« sklene pogovor. T

Jerca Zajc Šušteršič je samostojna novinarka, zunanja sodelavka podjetja Mediade.

Plastenka odslej vsebuje manj materiala, zato je mehkejša in prijaznejša do okolja.