Določimo, kaj bomo delali in česa ne

Pogovor z Medejo Lončar, predsednico Združenja Manager v mandatnem obdobju 2020–2023, ki pravi, da največja moč združenja izvira iz povezovanja znanja.

Saša Gnezda, Matjaž Kljajić

Medejo Lončar, direktorico Siemens Slovenija in predsednico uprave Siemens Hrvaška, so konec marca, ko je Slovenijo in večino svetovnega gospodarstva že hromil prvi val epidemije, članice in člani Združenja Manager (ZM) izbrali za svojo novo predsednico. V obdobju, ko so bile v managerje in managerke uprte oči zaposlenih. »To obdobje je bil klasičen primer kriznega managementa,« pravi sogovornica, ki ji je z novoizvoljeno ekipo čez noč uspelo nastaviti stebre, ki so podpirali prizadevanja slovenskega managementa pri oživljanju gospodarstva. Naslonjena nanje želi predsednica ZM, ki je bila večkrat uvrščena med najvidnejše gospodarstvenice v Sloveniji in na Hrvaškem, slovenski management še bolj vpeti v evropsko managersko okolje in krmilo združenja naravnava v smer trajnostnega voditeljstva ter agilnosti.

Predsedovanje ZM ste prevzeli v ne enostavnem času, ko je korona kriza prvič pustila odtis tudi pri nas. Nemudoma ste spodbudili, da se je organizirala t. i. krizna strateška skupina, in pozvali k agilnosti. Kakšni so bili učinki? Obdobje je bilo res polno izzivov. Osebno sem denimo na daljavo vodila dve podjetji ter prevzemala predsedstvo ZM, ki se je v celoti usmerilo k podpori članov. Uspeli smo se organizirati, aktivirali smo člane in povezali vsa naša znanja. V tem je naša največja moč. Pri državnih ukrepih smo se aktivirali tudi v okviru Gospodarskega kroga, v katerega se povezuje več organizacij (GZS, AmCham, SBC, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Britansko-slovenska gospodarska zbornica). Pomembno je bilo, da večina podjetij ni zaprla poslovanja. Prilagoditi smo se morali na drugačno stanje. Izkušnje smo si delili med sabo. Ko smo prešli prvo, krizno fazo, smo vzporedno začeli razmišljati, kako naprej.

Se bo skupina v aktualnih okoliščinah ponovno aktivirala? Trenutno delujemo in pripravljamo skupine bolj razčlenjeno po vsebinskih sklopih, ki smo jih definirali kot naša ključna področja delovanja. Prvi del so teme, vezane na ljudi, na delovanje posameznikov, na izzive razvoja voditeljev in zaposlenih. Drugi del so novi poslovni modeli, v ospredju pa trajnostni načini delovanja in krožno gospodarstvo ter izzivi digitalizacije. Tretji del je akcijski načrt za višjo produktivnost, kjer bo potrebna vzpostavitev infrastrukture in pogojev delovanja tako gospodarstva samega kot v sodelovanju z vlado in ostalimi deležniki.

Z akcijskim načrtom za povečanje produktivnosti združenje postaja pomemben partner vladi. V katerih prihodnjih projektih bo ZM še sodelovalo? Naše delovanje gre v smeri izboljšanja poslovnega okolja, dviga kompetenc, postavljanja novih naprednih standardov organizacije, vodenja in vpliva na dvig kakovosti ter produktivnosti v državi. Z akcijskim načrtom smo odprli veliko polj, kjer je možnosti za nadgradnjo, sodelovanje in razvoj projektov zelo veliko. V tem trenutku je pomembno, da se povežemo z ostalimi gospodarskimi organizacijami in definiramo, kako vidimo prihodnost Slovenije, predvsem v smislu večje blaginje. Predsednik Pahor vam je na Managerskem kongresu zaupal nalogo, ki je hkrati pohvala za stroko in velika odgovornost: da managerji, ki vam ljudje zaupajo, prevzamete povezovalno vlogo v družbi. Kako velik zalogaj je to? Združenje lahko nastopa kot povezovalec. Vzpostaviti moramo produktiven odnos z vlado in ministrstvi, saj akcijski načrt kaže na veliko soodvisnost političnega, okoljskega in pravosodnega sistema. To je osnova, da lahko gradimo hiter razvoj tudi naprej.

Zdaj ni čas za delovanje s 'figami v žepih', ampak moramo odreagirati in dati najboljše od sebe, da prebrodimo krizo, v kateri smo, in postavimo temelje družbe za zanamce. Naša odgovornost je velika. Managerji imamo moč, da lahko odločamo, zato je tudi naša odgovornost, da damo stvari na mizo, v razpravo – tako kot to počnemo v podjetjih.

Kljub Covid-19 okoliščinam ste v ZM uspešno izvedli kongres. Kaj se vam je na njem najbolj vtisnilo v spomin? Najprej pogoji, v katerih smo ga izvedli. Strokovna služba je vanj vložila velik napor; dnevno so se ukvarjali s spremembami. Potrebna je bila velika fleksibilnost članov, s katerimi smo ustvarjali vsebino. Želeli smo pokazati, da moraš biti – ne glede na okoliščine – pogumen in odločen. Če vložiš strast in pozitivno usklajevanje, dobiš kakovosten rezultat.

Zadovoljna sem z našo iskrenostjo, tudi s strani politike. Vesela sem za njihove odzive, še bolj bom, če bomo skupaj delali na tem, da stvari premikamo naprej.

Uspelo nam je pokazati, da smo tisti, ki kažemo trende vnaprej. Ker če ne bomo gledali na svet trajnostno, se ne bomo rešili vseh izzivov, ki jih imamo.

V središče programa za mandatno obdobje 2020–2023 ste postavili trajnostno voditeljstvo. Zakaj je po vašem mnenju ključno, da bo prišlo do preobrazbe vodenja? ZM je del evropske organizacije CEC European Managers, želimo soustvarjati novo paradigmo vodenja v Evropi, ki bo lahko zgled ostalim. S trajnostnimi vprašanji se moramo ukvarjati ne samo v iskanju lastniške vrednosti, ampak vrednosti, ki jo moramo podjetja graditi za naše zaposlene, za družbo in za okolje. Gre za načine delovanja, ki bodo vzdržni na dolgi rok.

Postajate v ZM nekakšna banka dobrih praks in različnih znanj? To bi želeli biti. Platforme nam takšno izmenjavo tudi omogočajo. Pred leti je bilo to veliko težje, sedaj pa smo bolj zreli za večje medsebojno povezovanje. Združenje slovenskim managerjem daje vsebine v razmislek in usmeritve, kaj je najnovejšega dobrega v svetu vodenja.

Se vam zdi, da v družbi obstaja dovolj zavedanja, da je management stroka? Ali menite, da imajo mladi v managerjih dovolj zgledov? To vidim tudi kot svoje poslanstvo. V nekem obdobju je prav, da prevzameš večjo odgovornost, da nekatere stvari v družbi

spremeniš na bolje. Skozi našo organizacijo to lahko naredimo vsi, ki takšne izkušnje imamo. Je pa res, da se spreminjajo vrednote. Na kongresu smo videli, kako drugačne so usmeritve, vrednote, načini razmišljanja zelo mladih ljudi. S tem se soočamo tudi voditelji. V tem trenutku imamo zelo širok diapazon generacijsko različnih ljudi, ki jih vodimo.

S kakšnimi izzivi se na vas obračajo managerji danes, kaj pričakujejo od vas? Naše članstvo je zelo raznoliko. Imamo vodje iz velikih podjetij, mednarodnih korporacij, pa tudi veliko vodij iz manjših in srednje velikih podjetij, ki imajo drugačne izzive. V podjetjih imamo različne prioritete, delujemo v različnih branžah, ki imajo svoje specifike. Poraja se ogromno scenarijev, kako se odzivati, na kaj se odzivati, katere teme naj združenje pokriva. Zame je pomembno definirati tudi oz. predvsem, s čim se bomo ukvarjali in s čim ne.

Veliko je zanimivih idej oz. vprašanj, ki se jih mogoče v preteklosti nismo intenzivno lotevali, pa se jih bomo morali. Kakšno je poslanstvo stanovske organizacije, poklica managerja, stroke? Tudi mi imamo svoje poklicne izzive: kakšni so naši pogoji dela, kakšni naj bodo standardi. V preteklosti smo se morali boriti, da smo nazaj vzpostavili pozitiven imidž managerja. To nalogo smo dovolj uspešno opravili, zdaj se bomo pa morali vprašati tudi, v kakšnih pogojih želimo delati. Kaj je na seznamu prioritet predsednice združenja za naslednje mesece? Prva je, da se povežemo z ostalimi gospodarskimi organizacijami. Da si povemo naše prioritete in pogledamo, kje lahko drug drugega podpiramo. Če se bomo povezali, bomo močnejši in hitrejši tudi pri doseganju rezultatov. Druga je, da za naslednje leto opredelimo ključna vsebinska področja. Da definiramo, kaj so naše prioritete in kakšna organizacija dela jih lahko podpira.

Rada bi, da postavimo platformo za boljši prenos znanja, nove načine povezovanja. Tudi mi kot organizacija bomo morali razmisliti, kako do boljšega prenosa znanja in dobrih praks, kako vključiti čim več članov. To se mi zdi eden večjih izzivov.

Postaviti si bomo morali usmeritve in premisliti, če smo v podjetjih optimalno organizirani. Gre za velike tranzicije in spremembe – tudi načinov delovanja v združenju. Morali se bomo vprašati veliko stvari. Želela bi, da v prvi fazi izprašamo sebe. Da si vzamemo dovolj časa za strateški razmislek, kako naprej. Idealno bi bilo, da skupaj razvijamo programe. Če bomo uspeli organizacijo povezati skupaj z energijo in željo mladih, se bodo rojevale nove zgodbe. In bo tudi naša organizacija postala bolj agilna. T

Saša Gnezda je glavna urednica, Matjaž Kljajić pa novinar v podjetju Mediade.