V oddaljenih ekipah delamo na glas

Voranc Kutnik

Patty McCord, ki je bila 14 let pri Netflixu in je med najbolj zaslužnimi za nastanek njihove znane in uspešne kulture, pravi, da naloga vodij nikakor ni več ukazovanje in nadzor, ampak ustvarjanje odličnih ekip. Ekipe so osnovni in najpomembnejši gradnik za opravljanje dela v podjetjih. Izzivi, s katerimi se danes spopadajo podjetja, so tako zapleteni in kompleksni, da jih nikakor ne morejo rešiti posamezniki, pa naj bodo še tako sposobni.

Sanje vsakega podjetja: ekipa, ki se samoorganizira in prevzema odgovornosti

V podjetjih si želimo imeti majhne in samoorganizirane ekipe, katerih člani imajo različna znanja in so iz različnih oddelkov, saj ta raznolikost izboljša inovativnost in kreativnost v ekipah. Takšne ekipa so malce samosvoje in se same odločajo, na kakšen način bodo organizirale delo, da bodo čim hitreje ter čim bolj kakovostno opravile naloge. Svoj način dela nenehno izboljšujejo; pri tem iskanju in vpeljavi izboljšav sodelujejo prav vsi člani. Takšne ekipe imajo precej svobode pri organiziranju svojega dela, na drugi strani pa popolnoma prevzamejo odgovornost za rezultate. Na žalost ne obstaja recept, kako ustvariti odlično ekipo. Vsaka ekipa je, tako kot vsaka družina, edinstvena in drugačna od drugih. Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč zapisal: »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način.«

Vsaka ekipa v podjetju je svoj ekosistem, ki mora odkriti svoj najboljši način, kako postati visoko produktivna ekipa, ki bo deležnikom dostavila čim več vrednosti.

Veliko vodij še vedno meni, da je ekipa skupina ljudi, ki dela na istem projektu, v istem oddelku ali ima istega šefa. Nekoč sem v nekem podjetju celo naletel na ekipo, kjer je bilo članom skupno zgolj to, da se je del njihove plače pokrival iz sredstev evropskega projekta. To niti približno ni ekipa. Da dobimo ekipo, je potrebno še veliko več, začne pa se s tem, da člani ekipe drug drugemu zaupajo in da se v svoji ekipi počutijo varni. Visoka stopnja psihološke varnosti pomeni, da lahko vsi v ekipi predlagajo ideje, komentirajo, sprašujejo in se ne strinjajo, ne da bi jih bilo strah, da bodo za to kaznovani.

Google je v svoji raziskavi z imenom Aristotel odkril, da je visoka stopnja psihološke varnosti v ekipi najbolj pomemben dejavnik, ki prispeva k njeni odličnosti in visoki produktivnosti. Izkazalo se je, da je psihološka varnost članov ekipe pomembnejša kot to, da je ekipa sestavljena iz najbolj inteligentnih in sposobnih posameznikov ali pa da imajo najboljšega vodjo. Ima pa vodja s svojimi dejanji in načinom vodenja zelo velik vpliv na stopnjo psihološke varnosti v svoji ekipi oz. ekipah.

Oddaljene ekipe imajo veliko virtualnih sestankov, na katerih je uporaba videa obvezna. To je ena izmed stvari, kjer vodja nikakor ne sme popustiti pritiskom določenih posameznikov, ki si ne želijo imeti vklopljene kamere. Neuporaba kamere na virtualnem sestanku je podobno, kot bi na klasičnem sestanku v sejni sobi nekdo imel na glavi škatlo oz. bi sedel pred sejno sobo, da ga ostali ne bi videli. In oba bi rekla, da sta sicer prisotna na sestanku, ampak se pač nočeta pokazati.

Glede na model življenjskega cikla sprejemanja novih tehnologij (ang. Technology adoption life cycle) je v podjetjih približno 16 % ljudi, ki se bodo precej dolgo upirali in pri virtualnih sestankih ne bodo hoteli uporabljati kamere. Vodja ne sme obupati in mora biti za zgled ter vklopiti svojo kamero na prav vsakem sestanku, pa četudi bo edini z vklopljeno kamero. Albert Mehrabian je v svoji raziskavi ugotovil, da izgovorjene besede predstavljajo zgolj 7 % sporočila v komunikaciji, 38 % sporočila predstavlja način, kako te besede izgovorimo, kar 55 % pa predstavljata govorica telesa in izraz na obrazu. Brez vklopljene kamere izgubite več kot polovico sporočila.

Pri delu v oddaljenih ekipah se velikokrat srečujemo s kroničnim pomanjkanjem informacij, ki so nujno potrebne za vsakodnevno delo in učinkovito sodelovanje med člani ekipe. Gre za informacije o trenutnem stanju nalog, kdo dela na kateri nalogi in ali kdo morebiti potrebuje pomoč. Precej pogosto se dogaja, da vodje oddaljenih ekip postanejo mikro managerji ter povečajo nadzor nad zaposlenimi, ki morajo dobesedno na minuto natančno beležiti, kaj počnejo in kdaj. Ta nadzor nad zaposlenimi znižuje zaupanje in psihološko varnost v ekipi. Poslednica? Še manj sodelovanja in več skrivanja informacij. Veliko boljši pristop je radikalno dvigniti raven transparentnosti in zagotoviti dostopnost do vseh informacij. Ta pristop imenujemo delati na glas (ang. Work out loud) in pomeni, da v ekipi vzpostavimo sistem, v katerem bodo vse informacije, ki niso zaupne narave, dostopne vsem članom ekipe. Tukaj ne gre več za poročanje o delu, ampak je vse, kar v ekipi počnemo, javno. S tem so vse informacije na voljo tistim, ki jih potrebujejo. Občasno se ekipe poslužujejo tudi zelo enostavnih rešitev, kot je recimo WhatsApp skupina, v kateri vsak član ekipe zjutraj napiše, kaj namerava ta dan narediti.

Danes, ko pripravljam ta članek, je nedelja in dopoldan sem sodelavcem preko Slacka poslal sporočilo “Vikend izziv za vse – slika nečesa, kar ste danes jedli”. Tekom dneva je vsak objavil eno sliko, nekateri pa so dodali še besedilo z dočlanom ekipe. datnim opisom. To je le en primer, kako se v našem podjetju, kjer že od marca delamo od doma, trudimo graditi zaupanje in psihološko varnost. V oddaljenih ekipah nimamo možnosti, da bi šli skupaj kavo ali kosilo in se pogovarjali o tem, kaj smo počeli čez vikend. In zato je naloga vseh, še posebej pa vodje, da zavestno iščemo načine za čim več virtualnega neformalnega druženje. Ideja: vsak prvi sestanek v tednu lahko začnete tako, da je prvih 15 minut namenjenih sproščenemu pogovoru o vikend doživetjih ali podobnih temah, šele nato

skočite na služben pogovor.

Nekoč sem delal v oddaljeni ekipi, v kateri nas je bilo devet z različnih koncev sveta in se prvi dve leti nismo niti enkrat srečali v živo. Vsi smo delali od doma in poleg dela smo nenehno iskali nove načine za virtualno druženje.

Enkrat smo se dogovorili, da naj vsak s telefonom posname petminutni video, v katerem predstavi svoj dom. Nato smo skupaj pogledali posnetke. Ta enostavna 'naloga' je imela zelo pozitiven vpliv na našo ekipo. Zase lahko rečem, da sem veliko bolj cenil in razumel ostale, ko sem videl, kje in kako živita npr. Tahira iz Indije ali Chad iz Kanade.

V najbolj uspešnih podjetjih vodenje temelji na principih in ne pravilih. Principi namreč določajo in ozaveščajo želeno stanje in obnašanje, pravila pa predstavljajo omejitve in velikokrat preprečujejo napredek ter rast. Naj delati na glas postane eden izmed principov v vašem podjetju. T

Kaj si o posredovanju in vrednosti podatkov mislijo potrošniki? Ali so pripravljeni svoje osebne podatke prodati? Ali obstajajo razlike med posameznimi državami? Kako lahko podjetja pridobijo zaupanje za uporabo podatkov?

Odgovore na vprašanja ponuja mednarodna reprezentativna raziskava skupine EOS z naslovom Kakšna je vrednost podatkov?. Spomladi 2020 je spletno anketo v 17 državah izvedel Kantar, eden vodilnih svetovnih inštitutov za raziskovanje trga. Sodelujoči so v anketi odgovarjali, kako sami ravnajo s podatki in kako jih razkrivajo, o njihovem zaupanju podjetjem in ali bi bili pripravljeni prodati svoje podatke, če bi za to prejeli nadomestilo.

- Tretjina vprašanih bi v zameno za konkretno nadomestilo razkrila svoje podatke. V Rusiji ta delež znaša celo 50 %. njihovo zaupanje. nosti so na vrhu nagrade ali popusti, najnižje razvrščene pa so servisne storitve ali statusne ugodnosti. računu/kreditni kartici praktično niso naprodaj (podatke bi razkril manj kot vsak deseti). Večina potrošnikov na mednarodni ravni podpira nadomestilo za posredovanje podatkov podjetjem. Anketiranci od podjetij pričakujejo, da bodo

z osebnimi podatki ravnala zaupno. V tem primeru obstaja veliko možnosti za sklenitev posla.

Vsak tretji anketiranec Evrope in ZDA bi sklenil dogovor o razkritju podatkov za nadomestilo, v Rusiji celo vsak drugi. Pri

EOS-ova raziskava razkriva, da imajo podjetja dobre možnosti za poslovanje z osebnimi podatki potrošnikov – če si pridobijo

V razvrstitvi nadomestil po priljubljeVpogled v bančni račun ali podatki o

konkretni prodaji vsaj enega osebnega podatka za denar se število znatno poveča. To bi bilo pripravljenih storiti 82 %Evropejcev, 75 % Američanov in 90 % Rusov. Vendar ob predpostavki, da je podjetje, ki obdeluje podatke, zaupanja vredno. Najverjetneje bodo naprodaj vrste podatkov, kot so odločitve o nakupu ali kontaktni podatki. V primeru podatkov o telesni pripravljenosti in zdravju se pripravljenost že nekoliko zmanjša. Zlasti kritično obravnavajo vsako razkritje podatkov o računih in kreditnih karticah. Presenetljivo je, da je občutljivost različnih vrst podatkov mednarodno zelo podobno ocenjena. Po drugi strani pa obstajajo večje razlike med državami, ko gre za vprašanje, ali so anketiranci že sklenili dogovor o razkritju podatkov za nadomestilo.

Najmanj vsak šesti anketiranec je že sklenil kak čezmejni posel in v zameno za storitev delil svoje podatke s podjetji. Vendar pa obstajajo razlike med državami: v Španiji (26 %) in Romuniji (24 %) so dogovor sklenili pogosteje, v drugih državah JV Evrope, kot sta Slovenija (10 %) ali Severna Makedonija (7 %), pa je verjetneje, da bodo posel zavrnili.

V nekaterih primerih je pripravljenost potrošnikov, da prodajo svoje podatke (vsaka tretja oseba), celo višja od povpraševanja podjetij, saj je bilo doslej samo približno vsakemu petemu ponujeno nekaj v zameno. Podjetja imajo torej dobre možnosti za poslovanje s potrošniki – če si pridobijo njihovo zaupanje. T