Celiakija pri starejših SEPTEMBER 2022 / 2,45 €LETNIK 48 PROF. DR. ALEŠ KUHAR Dobrega izdelka za nekaj evrov ni
Ljudje smo v zadnjem času prepo gosto nagnjeni k pretiravanju, obi čajno pričakujemo vse najslabše. Kar nam po eni strani zamegljuje racio nalno presojo, po drugi strani pa spodbuja ravno taka ravnanja.
Kjer nas na primer kilogram korenja stane več, kot če bi ga kupili v trgovini. In prav je tako. Prodaja na kmetiji je prodaja butičnega, visokokakovo stnega blaga. In tega si ne more pri voščiti vsak. Približno pet, šest od stotkov ljudi je pripravljenih kupovati tako blago. Ampak če se vrnem nazaj. Verjetno ste opazili, koliko so se podražili kruh in pekovski izdelki. In to zato, ker so se energenti podražili za 40, 50 odstotkov in je peka energetsko izrazito zahteven proces. Moka je še najmanj draga, v žemljici je le deset odstotkov stroškov pšenice. Sistem je za kmeta kot proizvajalca surovi ne nepravičen. Moramo pa upošte vati še prevoz pšenice v mlin, mletje,
Po podatkih Statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, junija za 10,4 odstotka. Pravzaprav vsa Evropa beleži rekordno inflacijo, napovedi za jesen pa so še bolj črne. Vendar je tovrstne napovedi treba preveriti in se obnašati racionalno, meni agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Že vrsto let se ukvarja z raziskovanjem na področju hrane in kmetijske predelave in opozarja na pasti, ki prežijo na lahkoverne potrošnike. Problematične niso samo visoke cene, tudi v (pre)nizkih cenah se skrivajo triki, ki jih uporabljajo proizvajalci in trgovci v želji, da bi ugodili našim visokim pričakovanjem, mi pa jih kupujemo, in to ne glede na to, da škodijo našemu zdravju in okolju.
Če brez premisleka sprejmemo dej stvo, da se vse draži, in poslušamo črnoglede napovedi, kako bodo cene poskočile šele jeseni, tako razmišlja nje tistim, ki imajo vzvode za spre minjanje cen, daje zavetje za podra žitve, češ saj jih ljudje pričakujejo. Čeprav ni nujno, da so v ozadju osno ve za podražitve.
16 Vzajemnost / SEPTEMBER 2022
NAŠ POGOVOR
Kakovostnega, zdravega in dobrega izdelka za nekaj evrov ni
Naj vprašam drugače: ali so dosedanje podražitve hrane res upravičene? Cenovni pritiski izhajajo iz časa pan demije koronavirusne bolezni, ko se je celoten svetovni ekonomski sistem precej spremenil. Treba se je zaveda ti, da globalna ekonomija, prav tako tudi vsaka nacionalna ekonomija, deluje po nekem ustaljenem organi ziranem redu. Oskrbna veriga na po dročju hrane deluje kot nekakšen te koči trak, ki se začne na njivi ali celo pred njo in gre potem v mlekarno pa v trgovino, restavracijo … Pandemija je bila velika in dotlej neznana sprememba, ki je prelomila ustaljene razmere in povzročila ne verjeten šok. Med vsemi gospo darskimi panogami so bili sistemi za proizvodnjo in distribucijo hrane srednje močno prizadeti. In so se se veda prilagodili novim razmeram. Ker pa so bila druga ekonomska pod ročja pod večjim udarom, so se spre menili pogoji, ki so osnova za delo vanje kmetijstva in živilstva. Najbolj so se spremenili pogoji globalnega transporta, zato se je podražil. Že vse lanskoletno obdobje smo prav zaprav opazovali rast cene energen tov, in takoj ko se zviša cena ener gentov, se zvišajo cene hrane. Hrana je funkcija cene energentov, to stalPotemnoponavljam.paudari še nekaj, česar svet nikakor ni pričakoval, februarska agresija na Ukrajino. Obe vpleteni državi, tako Rusija kot Ukrajina, sta na svetovni ravni pomemben dejav nik v kmetijski proizvodnji, pridelata na primer tretjino zalog pšenice in ječmena, polovico vsega sončničnega olja. Posledice v obliki dviga cen na svetovnih trgih so se pokazale takoj. Pravzaprav pa zdaj na trgu potekajo precej osnovni ekonomski procesi. Razložite, prosim. Ko prihaja do pretresov na trgu, zač nejo podjetja povečevati zaloge. Ker to počnejo vsi, se na trgu pojavijo de ficiti – manko prostih količin, defi citi povzročajo rast cen. Vsi predho dniki v verigi, na primer primarni pridelovalci, dobavitelji surovin, ži vilska industrija, trgovina, so podvr ženi dodatnim in višjim stroškom energije in surovin, ki prihajajo iz tu jine. Vsi želijo zagotovljene dohodke, zato zahtevajo maksimalno prodajno ceno. Tako ravnajo tudi slovenski Šekmetje.nanekaj bi opozoril. Pomembno je ločiti, kaj je kmetijska surovina in kaj hrana. Ljudje so prepričani, da kmetje pridelujejo hrano. Ne, to so počeli v času Marije Terezije, danes kmetje pridelujejo kmetijsko surovi no, ki vstopa v oskrbni sistem, ki za gotovi, da potrošnik dobi hrano tam, kjer jo pričakuje. Glavnina gre v tr govino, supermarket, del porabijo menze, restavracije, gostinstvo, tu rizem, manjši del prodajo neposred no na kmetijah.
Verjetno je to eno najpogostejših vprašanj, ki jih dobivate v zadnjem času: ali nas bo jeseni zajel val novih podražitev?
KRIŽANDREJFOTO: Za nizko ceno se skriva marsikaj.
SHUTTERSTOCKFOTO:
30 Vzajemnost / SEPTEMBER 2022
Celiakija (je) pogosto neprepoznana
Celiakija je sistemska imunsko povzročena bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti za gluten. Običajno se začne v zgodnjem otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi kadar koli kasneje. Če je ne zdravimo, vodi v zaplete, tudi resne. Žal je v starosti pogosto neprepoznana, čeprav jo je mogoče hitro odkriti že s pregledom kapljice krvi iz prsta. V okviru evropskega projekta odkrivanja celiakije v Podonavju bodo zato do konca leta na Štajerskem testirali do tisoč starejših, njihovih bližnjih sorodnikov in bolnikov z avtoimunskimi boleznimi. P rojekt CD SKILLS – Izboljšanje obravnave celiakije v Podonavju z ozaveščanjem in izboljšanjem znanja in veščin, ki ga sofinancira Evropska unija, so v začetku poletja pri nas začeli izvajati v Mariboru (po teka še v Avstriji, Srbiji, Romuniji, Bol gariji, Moldaviji, na Češkem, Hrva škem, Madžarskem). Kot je na predavanju v društvu TOTI DCA Mari bor povedal vodja projekta doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., predstoj nik Klinike za pediatrijo UKC Mari bor, je bolezen mogoče zanesljivo po trditi z biopsijo sluznice tankega črevesa, hitri testi pa omogočajo, da v kapljici krvi, odvzeti iz prsta, doka žejo prisotnost protiteles, značilnih za celiakijo. Ena od nalog, ki so si jih zastavili v sklopu projekta, je odkri vanje celiakije v populaciji starejših, zato presejalno testiranje še do konca leta poteka v domovih za starejše ob čane, dnevnih centrih, ponudijo pa ga tudi njihovim najbližjim svojcem ter bolnikom z avtoimunskimi bolez nimi na ožjem območju Štajerske. Po datkov, koliko starejših ima celiakijo, namreč nimamo, v Skandinaviji po gostost v skupini ljudi nad 65. letom ocenjujejo na tri odstotke, pojasnjuje vodja Rezultatiprojekta.testiranja so znani že v pe tih do desetih minutah. Sodelovanje je prostovoljno. Sodelujoče povpraša jo o morebitnih simptomih, značilnih za celiakijo. V primeru pozitivnega rezultata hitrega testa bolnika usme rijo na nadaljnjo specialistično obrav navo in tako preprečijo razvoj hudih zapletov. Dr. Dolinšek pojasnjuje, da približno 80 odstotkom bolnikov po zno diagnosticirajo celiakijo. »Raziskave so pokazale, da so diagnostične zamude dolge, veliko bolnikov ostane tudi brez diagnoze, kar povečuje tve ganje za zaplete in vodi v višjo obo levnost in umrljivost.« Ključna je brezglutenska dieta Celiakija nastane zaradi preobčutlji vosti za gluten. Gluten je proteinski kompleks (skupek beljakovin, sestavljenih iz aminokislin), ki ga najdemo v pšenici, podobni proteini pa so tudi v piri, ječmenu in rži. Bolezen lahko V pomoč splet in društvo Na strani projekta CD-SKILLS https://www.interreg-danube.eu/ approved-projects/cd-skills so objavljene odlične brošure za bol nike, zdravnike in gostinske delavce. Pripravili so tudi spletno učno orodje, kjer lahko vsak na enem mestu najde strokovno podprte in zanesljive informacije o celiakiji v številnih evropskih jezikih (https://celiacfacts-onlinecourses.eu/?lang=sl). Svojim članom po maga tudi Slovensko društvo za celiakijo: organizirajo delavnice pri prave brezglutenskih jedi, rehabilitacijske programe, predavanja in številne druge aktivnosti za izboljšanje življenja bolnikov s celiakijo in njihovih družin, testirajo prehranske izdelke, izdajajo publikacije. Dovoljena so žita brez glutena in izdelki iz njih.
Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličite jo v četrtek, 8. septembra, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53 vprašanja Milena Paulini
KMEČKA POKOJNINA IN DODATEK
Zavarovancu, ki je izpol nil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, sta rostne ali invalidske po kojnine, se zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je dr žavljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere
DODATNI ODMERNI ODSTOTEK Bralec navaja, da se je starostno upokojil marca 2021, ko je dopolnil starost 63 let in 11 mesecev ter 40 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ker je žena še v delovnem razmerju, mu je ob upokojitvi pisno dovolila, da lahko uveljavlja pravico iz naslova starševstva za dve hčerki, za tretjo hčerko pa bi to pravico uveljavila ona. Pri odmeri pokojnine to ni bilo upoštevano, zato ga zanima, ali lahko zdaj uveljavi to pravico in ali je mogoče tudi za nazaj, glede na to, da nov zakon velja od 1. aprila 2022. kona se lahko moškemu, ki bo uveljavil starostno pokojnino od 1. aprila 2022 naprej, upošteva dodatni odmerni odstotek za otro ke, če se mati otrok s tem strinja in če še ni uveljavi la Bralec,pokojnine.kijestarostno po kojnino uveljavil pred no velo zakona, torej pred 1. aprilom 2022, ni upravi čen, da bi mu bil pri od meri starostne pokojnine upoštevan dodatni odmerni odstotek za dva otroka, čeprav se mati otrok s tem strinja in še ni uveljavila pokojnine.
odgovarja
Na pokojninska
ZA POMOČ IN POSTREŽBO Bralec navaja, da njegova mama uživa kmečko pokojnino. Zanima ga, ali so kake možnosti, da bi mama dobila dodatek za pomoč in postrežbo, saj je njeno zdravstveno stanje zaradi poslabšanja vida in še drugih bolezni zelo slabo ter je odvisna od pomoči druge osebe. pokojnine poveča za 1,36 od stotka, vendar največ za 4,08 odstotka, torej za tri otroke. Do dodatnega od mernega odstotka je bila v primeru uveljavitve po kojnine do 31. marca 2022 praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva najmanj 120 dni užival moški, o čemer se starši za vsakega posa meznega otroka spora zumno dogovorijo. Bralcu, ki mu je bila pri znana starostna pokojni na marca 2021, bi se lahko pri odmeri pokojnine upo števal dodatni odmerni odstotek za dva otroka v višini 2,76 odstotka, če bi užival pravico do nado mestila iz naslova staršev stva v trajanju najmanj 120 dni za vsakega posame znega otroka. Ker bralec tega pogoja ni izpolnjeval, mu zavod pri odmeri po kojnine tega dodatnega odmernega odstotka ni mogel upoštevati. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o po kojninskem in invalid skem zavarovanju (ZPIZ -2M), ki je začel veljati 19. marca 2022, uporablja pa se od 1. aprila 2022, pa med drugim omogoča, da lahko v primeru, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, ob sporazumnem dogovoru dodatni odmerni odsto tek zaradi skrbi za otroke uveljavi moški, in to brez pogoja uživanja nadome stila iz naslova staršev stva. Enako pravico lahko uveljavi moški v primeru smrti ženske, ki ni uvelja vila pravice do predčasne, starostne ali invalidske Gledepokojnine.naspremembo za
51 SVETUJEJO VAM Vzajemnost / SEPTEMBER 2022
Dodatek za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojni ne s stalnim prebivališ čem v Republiki Sloveniji, ki za osnovne življenjske potrebe potrebujejo stal no pomoč in postrežbo. Poleg tega imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi slepe ose be, ki so zdravstveno za varovane po drugem za varovancu zavoda oziroma upokojencu. Pridobi tev pravice v tem primeru ni pogojena s statusom zavarovanca ali uživalca pravic iz obveznega zava rovanja, temveč je vezana na zdravstveno zavarova nje po drugem zavarovan cu ali upokojencu obve znega Bralčevazavarovanja.mamani užival ka pokojnine iz obveznega zavarovanja, saj je užival ka starostne pokojnine po zakonu o starostnem za varovanju kmetov. S tem zakonom je bilo 1. januarja 1973 uvedeno starostno zavarovanje kmetov, ki so ob izpolnjevanju določe nih pogojev pridobili pra vico do starostne pokojni ne. Glede na takratni sistem financiranja staro stnega zavarovanja kme tov je zakon zagotavljal le pravico do starostne po kojnine, ne pa tudi drugih pravic, ki sicer izhajajo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarova nja. Ker je njegova mama uživalka starostne pokoj nine po zakonu o staro stnem zavarovanju, ki tem uživalcem ne omogoča oziroma jim ne zagotavlja pravice do dodatka za po moč in postrežbo, ji ta ne pripada, četudi bi ji bili po mnenju invalidske komi sije zavoda za osnovne življenjske potrebe potrebni stalna pomoč in postrež ba. Prav tako ni slepa ose ba, ki bi bila zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda ali upo kojencu, da bi lahko pri dobila pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
56 Vzajemnost / SEPTEMBER 2022 SPOZNAJTE JIH Pozor, snemamo!
Miro Miklič Škufca
ARHIVOSEBNIFOTO:
MUJEZINOVIĆKANIVIANFOTO: rad se še kaj naučim, pri snemanjih včasih tudi potujem, spoznavam nenavadne lokacije, kjer snemamo reklame, skupaj z režiserjem deni mo čakamo sončni zahod na Nano su, da bo ravno pravšnja svetloba, sredi poletja snemamo reklamo za zimske čevlje.« Prav izkušnje so ga pripeljale tudi v predstavo Starci v Gledališču Glej, kjer se je že uigrani skupini pridru žil zadnji. »Režiser se je spomnil name in brez težav sem se vklopil,« pravi in dodaja, da je bila to ena nje govih najljubših zgodb, saj je v predstavi na odru dal veliko svoje intime in lastnih občutij. »In dobil sem šest dobrih prijateljev, saj smo nastopajoči ostali povezani tudi po tem, ko smo predstavo upokojili.« Na vprašanje, zakaj se je prijavil v
Ali se vam zdi kdo izmed tistih, ki v vas zrejo s televizijskega zaslona, embalaže ali ga vidite med občinstvom v televizijskem studiu, znan? Kdo so neznani znanci v srebrnih letih, ki nastopajo pred kamerami, pa niso igralci?
Jože Drabik v predstavi Starci v Gledališču Glej Z apišimo, da pot do snemanj vodi prek kasting agencij in portalov, kamor se je treba prijaviti in kjer za domače in tuje naročnike iščejo osebe za snemanje, statiranje, fotografiranje, javno po javljanje. Prijava je v nekaterih agen cijah brezplačna, nekatere imajo članarino. Če v agenciji ocenijo, da bi naročnikom lahko ustrezali, vas pokličejo na poskusno snemanje. In če ste izbrani, sledi povabilo na sne manje. Praviloma je povabljenih ve liko, izbranih pa malo. Honorarji so nizki, včasih plačila sploh ni ali je v blagu, kar povedo vnaprej. Delo je pogosto naporno, a za marsikoga kljub vsemu vznemirljivo in zani mivo. Trije predstavniki starejše ge neracije so z nami delili svoje izku šnje s snemanj in fotografiranj. Jože Drabik: Igralec po duši Jože Drabik je v tem poslu skoraj pol stoletja. Pri Loškem odru, ki mu je bil dolga leta zvest kot amaterski igralec, režiser in scenarist, so pred davnimi leti prejeli klic, da iščejo osebe, ki so vešče nastopanja. In tako se je začelo. Že njegova profesi onalna pot je bila dinamična in raznolika, bil je referent za samoupravljanje, novinar, pisec besedil, scenarijev, režiser, neštetokrat de dek Mraz, sodelavec lokalne televi zije, ves čas pa tudi amaterski igra lec. In od tistega prvega klica je bolj ali manj redno nastopal tudi v ogla sih, kot statist v različnih nadalje vankah, med občinstvom v studiu, na snemanjih v živo, odigral je raz lične epizodne vloge in pristal tudi v pravem gledališču in resnično stnem šovu. Kaj je tisto, zaradi česar ga agencije še vedno pokličejo na snemanje? »Naročnik ima v glavi svojo idejo, režiser si zamisli lik in zgodbo in potem iščejo primerno osebo. Vča sih odtehtajo moje izkušnje, dobro in hitro se znajdem pred kamero in fotoaparatom, zlahka se vživim v vlogo. Sicer pa pri teh snemanjih tvoje ideje kaj prida ne pomagajo, pretežno pač izpolnjuješ zahteve naročnika,« pravi. Včlanjen je v ne kaj kasting agencij, vendar na po skusna snemanja ne hodi, pokličejo ga sami, če ocenijo, da ustreza temu, kar naročniki iščejo. »Rad snemam,
69Vzajemnost / SEPTEMBER 2022 IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem. Sodelavke iz stare ljubljanske porodnišnice so se fotografirale leta 1955. Prva z leve je medicinska sestra babica Ana Gajšek, mama Romance Gajšek iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo v objavo. Na fotografiji iz leta 1958 je Janez Štampohar z volom, ki ga je vpregel v lojtrnik. Fotografijo nam je v objavo poslal Slavko Renko iz Kranja. Štirje trgovci iz Murske Sobote so septembra leta 1952 obiskali Zagrebški velesejem. Med njimi je drugi z desne Franc Kodila. Fotografijo hrani njegova hči Nada Češnovar iz Ljubljane.
80 Vzajemnost / SEPTEMBER 2022 Osvežimo poletne zasaditve Izjemno vroče poletje je zagotovo pustilo posledice na cvetličnih zasaditvah. Da bomo še nekaj tednov uživali na balkonu ali terasi, propadle rastline zamenjamo z novimi in osvežimo zasaditve. K adar propade celotna rastli na, tudi korenine, jo v celoti odstranimo. Če so korenine prepletene s sosednjimi rastlinami, si pomagamo z ostrim nožem, s ka terim zarežemo okoli grude in jo odstranimo. V korito dodamo svež substrat in posadimo novo rastlino, lahko kar skupaj s cvetličnim lončkom. VRT IN DOM Zelišča in jagode V cvetlični zasaditvi na terasi lahko propadle rastline zamenjamo z di šavnicami in zelišči, ki so posajena v lončku. Uporabimo zimzelena ze lišča, kot so sivka, žajbelj, meta, me lisa, timijan … Konec poletja je ponovno primeren čas za sajenje jagod na vrtu in tudi v cvetlične posode. Tudi čisto običaj ne vrtne jagode bodo lepa dopolni tev v loncih in tudi v visečih koša rah. Jagode brez večjih težav prezimijo. Na prvi fotografiji je ja goda z nevsakdanjimi rdečimi plo dovi Fragaria x ananassa 'Berried Treasur Red'. Priprave na jesenski videz Ko začnejo enoletnice propadati, jih začnemo menjavati z zimzelenimi rastlinami, kot so iskrivke, hebe, trdoleske, mlečki in okrasne je senske trave. Tako bomo namesto narave kar sami poskrbeli, da bodo poletne zasaditve dobile jesensko preobleko. Na sliki 2 je siva pepelka Senecia maritima 'Silver Dust', ki se bo, čeprav ni prezimna, lepo obdr žala. Desno je na novo posajena iskrivka v jesenskih barvitih tonih in levo cvetoča trajnica. Spredaj je posajen bršljan Hedera helix. Na mesto njega bi lahko posadili preve šajočo se zlato pijavčnico, namesto trajnice pa uporabili prve cvetoče krizanteme. Sobne rastline uživajo na terasi Na senčnih mestih vedno lahko pri skočijo na pomoč sobne rastline. Pod čudovitim črnim bezgom Sam bucus niga 'Black Lace' izstopa Clo rophytum comosum ali čopasta ze lenčica (slika 3). Če jo imamo v hiši, jo uporabimo v zasaditvi. Ne poza bimo tudi na čudovite ciklame, ki cvetijo že v poznem poletju in skoraj vse do zime. Odstranimo rastlino, ki nič več ne cveti, in jo nadomesti mo s ciklamo v svoji najljubši barvi. Vrtnice v posodi Miniaturne drobnocvetne vrtnice so nekaj novega v ponudbi balkon skega cvetja. Rose' LillyRose' je bila prva med njimi, ki si je utirala pot na teraso (slika 4). Številni majhni rožnati cvetovi navdušujejo v različ nih odtenkih. V preteklem letu se ji je pridružila še Rose 'Zepeti', ki je kompaktna sorta s sijočimi zeleni mi listi in ima temno rdeče cvetove. Zaradi barvnega kontrasta je zelo privlačna in opazna. Višina 35 cm je primerna za samostojne cvetlične lonce ali pa kombinacije. Žlahtnitelj iz podjetja Meiland zagotavlja, da vrtnici nista zahtevni in ponujata nov trend zasajevanja balkonskih korit. Strah pred škodljivci in bolez nimi je odveč. Prednost miniatur nih vrtnic je, da so prezimno trdne in jih lahko pustimo v cvetličnem koritu vse leto. Za osvežitev zasaditve uporabite tudi katero koli vrtnico v lončku. Prednost naj ima mnogocvetna vrtnica, ki bo zapolnila prazen prostor in polepšala zasaditev. BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Branka Urbanija Juvančič 21 3 4
1.)
2.)
dišeča krila
3.)
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Po usnju in jeseni
Ker
89Vzajemnost / SEPTEMBER 2022 USTVARJALNICA
BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE: Vlasta Cah Žerovnik O blačila so za nekatere obrobne, za druge po membne reči, ki pa nas v obeh primerih sprem ljajo vsak dan, čeprav nam vselej ne pričarajo po polnosti. Ampak v tem je ravno čar. Marsikaterim ni v veselje, če srečujejo na vsakem vogalu dvojnice, čeprav so kupljena oblačila še tako popolna in modna. Če ste iskriva kreativka, ki vas mika ideja ustvariti krilo iz starega krila ali sešiti novo krilo z domišljijo in bo vi deti kot umetniška slika, vas bodo tale po usnju in jese ni dišeča krila gotovo navdušila. Mene so k ustvarjanju poklicali različno veliki in barvi ti kosi usnja, ki so že dolgo nekoristno poležavali v oma ri s šiviljskim materialom in metrskim blagom. Motive pa so mi prišepnila nekatera slikarska dela slavnih ali manj slavnih mojstrov. Na primer Schielova ekspresio nistična slika z geometričnimi barvnimi sestavljanka mi, Delaunayeve Električne prizme ali realistična je senska Gozdna pokrajina. Najprej sem zlepila osnovo s prozornim lepilom za usnje, nanjo prilepila manjše kose in nato celoto še zašila. Z navadnim šivalnim strojem, le s šivakami za usnje. se približuje jesen, bo ravno še dovolj časa za izvir no, doma izdelano unikatno krilo z lepimi usnjenimi aplikacijami. Večja usnjena kosa sem uporabila za podaljšanje kratkega črnega krilca. Na rdeče usnje pa diagonalno prišila še geometrijske like. 3 Staro krilo sem odre zala na bokih v višini zadrge. Nato pa usnjene kose sestavljala v zani mivo kompozicijo poparta, ki sem jo v valo viti liniji prišila na odrezano krilo. Za tale kolaž iz usnje nega velurja tudi ni potrebno veliko šiviljskega znanja, ker je kroj preprost, zgornji del pa v pasu stisnjen s široko elastiko.
POTEM PREJ1 2
Poskusni vzorček: 22 petelj in 32 vrst riževega vzorca = 10 × 10 cm. 1 vzorčna enota (VE) mešanega vzorca je široka približno 12 cm. Sprednji del: na pletilke št. 3,5 nasnu jemo 111 (119) petelj in pletemo 5 cm patentnega vzorca. Nadaljujemo na pletilkah št. 4 in petlje razdelimo ta kole: krajna petlja, 6 (10) petelj riževe ga vzorca, 97 petelj mešanega vzorca: 3-krat ponovimo vzorčno enoto in do damo še prvih 10 petelj vzorčne eno te, končamo s 6 (10) petljami riževega vzorca in krajno petljo. 47 (51) cm od nasnutka odložimo sredinskih 15 pe telj na pomožno pletilko in vsako stran končamo posebej. Za vratno okroglino zazankamo v vsaki 2. vrsti 1-krat 3 pet lje, 2-krat po 2 petlji in 2-krat (4-krat) po 1 petljo. 7 cm od začetka vratnega izreza zazankamo preostalih 39 (41) petelj za ramo. Hrbtni del: pletemo kot sprednjega, le brez vratnega izreza. 54 (58) cm od nasnutka zazankamo na obeh straneh po 39 (41) petelj za ramena, sredinskih 33 (37) petelj odložimo na pomožno pletilko. Rokav: na pletilke št. 3,5 nasnujemo 45 petelj in pletemo 6 cm patentnega vzorca. V zadnji vrsti, na narobni strani, dodamo 22 enakomerno porazdelje nih petelj. Na pletilkah št. 4 nadaljuje mo mešani vzorec takole: krajna pet lja, vzorčno enoto začnemo od petlje, označene s puščico, vse do konca, nato ponavljamo vzorčno enoto, krajna petlja. Za rokavno širino dodajamo v vsa ki 6. vrsti 11-krat po 1 petljo, v vsaki 4. vrsti pa 7-krat (10-krat) po 1 petljo. Dodane petlje pletemo z riževim vbo dom. 37 (40) cm od nasnutka zazanka mo 103 (109) petlje. Izdelava: sešijemo vse šive, vstavimo rokave. Vratno obrobo pletemo na krožni pletilki št. 3,5: ob stranskih ro bovih vratnega izreza dopletemo po 16 (18) petelj, dodamo odložene petlje sprednjega in hrbtnega dela in na 80 (88) petljah pletemo 3 cm patentnega vzorca. Nato vse petlje zazankamo. popletemo
odložene petlje ½ rokavainsprednjega½ delahrbtnega 1.3višinovenotaVzorčnaV Vzorčna enota (VE)
= 1 desna petlja=2petlji odložimo na pomožno pletilko pred pletenjem, 2 desni petlji, desno
99Vzajemnost / SEPTEMBER 2022 Mešani vzorec Delovni znaki: = 1 leva petlja Udoben pulover z zanimivim prepletanjem vzorcev bo navdušil tako fante kot tudi dekleta. Preplet vzorcev Velikosti: 140/146 in 152/158 (10/11 in 12/13 let). Opisi za 152/158 so v oklepajih. Potrebujemo: 500 (600) g opečnato rdeče volne; pletilke št. 3,5 in 4, krožno pletilko št. 3,5. Vzorci. Patentni vzorec: menjaje ple temo 1 desno in 1 levo petljo. Rižev vzorec: 1. in 2. vrsta: *1 desna petlja, 1 leva petlja*, od * do * ponavljamo. 3. in 4. vrsta: *1 leva petlja, 1 desna petlja*, od * do * ponavljamo. Ponavljamo od 1. do 4. vrste. Mešani vzorec: pletemo po vzorčni risbi. Narisane so vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže.
