Vzajemnost, december 2022

Saj se pogovarjamo le o življenju

Zvezdana Mlakar je igralka, televizijska voditeljica, pravljičarka, mama treh sinov in babica vnučke Eme Stelle, v prostem času kmetica in solastnica zavidljivega živalskega tropa v vasici na obrobju Ljubljane. Predvsem pa preprosta in prisrčno topla oseba, ki pravi, da ne pozna sprenevedanja. Njene oddaje so spreminjale mnoga življenja, pogovori v studiu nacionalne televizije v oddaji Zvezdana pa so, priznava, spremenili tudi njo. Vsak sogovornik je pustil pečat, nekateri so ji spodnašali tla pod nogami, drugi so jo le oplazili. Nekaj jih je zbrala v knjigi Pogovori, ki so mi spremenili življenje, napisala jo je skupaj s televizijskim urednikom Rokom Smolejem.

Preden ste svojo knjigo predstavili v Ljubljani, se je sploh prva predstavitev zgodila v Šmarju pri Jelšah. Kako to, da ste se odločili za manjši kraj? Ko sem knjigo pisala, sem si želela, da pridem s televizijskega zaslona med ljudi, med gledalce in bralce, da občutim energijo ljudi, ki te pridejo poslušat. In moje želje so se uresni čile. Predstavitev smo imeli v gleda lišču v Šmarju pri Jelšah, organizi rala jo je tamkajšnja knjižnica. Moja prijateljica Daria Hughes je igrala na klavir, bilo je zelo lepo, mirno, spošt ljivo. V manjših krajih je vedno gan ljivo, ker so ljudje tako iskreni in iskrivi. Tam se čas ustavi in spletemo posebne bližine in z vsakega takega dogodka se vrnem presunjena od le pote, ki jo občutim in je v teh norih časih res posebna in dragocena. Od ziv je bil takojšen, iz vse Slovenije se mi javljajo ljudje, želijo, da pridemo v njihove knjižnice. Na predstavitve hodiva skupaj z urednikom Rokom Smolejem, ljudem želiva povedati, kako so ti naši pogovori potekali na televiziji, kakšen je način dela in kako tesno midva sodelujeva. Po membno je, da ima človek, ko nekaj ustvarja, ob sebi osebo, ki te podpi ra. Sama sem iz gledališča navajena takšnega načina dela in v tem pri meru je Rok tista oseba, ki je bila ves čas ob meni, ko smo delali oddaje, skupaj sva pisala knjigo in jo tudi skupaj predstavljava.

Kakšna vprašanja so vama zastavljati obiskovalci?

Ljudje nas sprašujejo, kako in kje smo iskali sogovornike, in pripove dujejo, kako so jim ti pogovori spre

menili življenje. Moji pogovori so nam vsem spreminjali življenje, to smo vedeli že, ko so oddaje nastaja le, in tega se še bolj zavedam zdaj, ko je knjiga izšla. Zato ima tudi tak naslov. Pa so bili to samo zelo obi čajni, človeški, odkriti pogovori, nič posebnega, a dotaknili so se nas vseh.

Kateri sogovorniki so se ljudi najbolj dotaknili in jim spremenili življenje? In kateri so se najbolj dotaknili vas?

P ravijo, da so se jih najbolj dotakni li pogovori iz psihologije, o narcisih, smrti, samozdravljenju, z velikim za nimanjem so prisluhnili pogovorom o seksu, o nekem drugačnem pogle du na spolnost, na višjem, reciva du hovnem nivoju. Toliko kolikor je bilo ljudi, toliko je bilo občutkov. Ko sem začela delati oddaje, je bil moj pogoj, da bom lahko izbirala sogovornike z različnih področij. Mene osebno so se najbolj dotaknili pogovori o par tnerskih odnosih in otrocih. Vsi poznamo stavek: »Ni pomembno, da si dobra mama, pomembno je, da je mama dobro!« Ta stavek je najbolj zazvenel med nami in moj gost To mislav Kuljiš pravi, da se ta stavek ni nikjer ljudem tako umestil in oglasil kot v Sloveniji.

Vašo oddajo so ukinili, ko je bila zelo odmevna. Ali ste to odločitev težko sprejeli?

Če povem po pravici, zelo me je sti skalo pri srcu. Oddajo sem delala s srcem in veseljem. Ko sem vprašala, zakaj jo bodo ukinili, so mi odgovo rili, da je predraga, kar je bila nava dna laž. Moj honorar je bil zelo skro

men, vse drugo pa je šlo na račun televizije: snemali smo v njihovem studiu, delali so jo njihovi zaposleni med svojim službenim časom, no benih dodatnih stroškov ni bilo. No benega gosta nismo plačali za na stop v oddaji. In ta razlaga me je razjezila in razžalostila. Saj vem, neki argument so si morali izmisliti, a ta je bil smešen. Na koncu sem se morala s tem sprijazniti, da je to pač politična odločitev, neke vrste čist ka. Čeprav sem povsem nepolitična oseba, nobene barve nisem in niko li mi ni prišlo na pamet, da bi v od dajo tlačila kakršno koli politično prepričanje. Igralci v gledališču smo navajeni, da smo vedno kritični do družbe, do vsake oblasti, to je tudi naloga umetnosti. Žal mi je bilo, ker sem vedela, kako nespametna odlo čitev je, da umikajo moderno odda jo, ki ima veliko gledanost tudi na spletu, tega noben pameten človek ne bi naredil.

Kljub visoki gledanosti vaša oddaja ni imela nikoli rednega termina in praviloma je bila v poznih večernih urah.

Precej nenavadno, mar ne? Sama na to nisem imela nobenega vpliva. Tudi prejšnjemu vodstvu ni sem bila pisana ravno na kožo. Vedno so se bali, da se bom dotaknila kakšne mejne teme, da bomo govorili o čem, kar bi pridne in lepo vzgojene državljane lahko vznemirilo. Zato me niso podprli s tem, da bi mi dali kakšen zgodnejši in stalen termin. Ni bilo najlažje, imela pa sem mir, da sem lahko delala. Kmalu so se tudi starej ši gledalci navadili, da so oddajo gle dali za nazaj ali na spletu.

Nikogar ne obsojam, če hodi po svoji poti.

Želodec pove, kaj mu ni po volji

Ob praznikih si privoščimo bolj izdatno hrano in morda tudi preveč spijemo. Večina ljudi ima zaradi preobilja hrane in pijače manjše težave, čeprav so te lahko tudi zaradi drugih vzrokov. Naloga želodca je, da prebavlja predvsem beljakovinsko hrano, in to mehansko in kemično. Solna kislina v želodcu je odgovorna tudi za pravilen potek presnovnih procesov v bazičnem delu prebavnega trakta. Kdor nima ustrezne kisline v želodcu, tudi nima dobre prebave v celoti.

Najpogostejša težava z želod cem je preveč ali premalo želodčne kisline. Pri večini odraslih je morda največja težava je premalo želodčne kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi do aminokislin. Zname nja pomanjkanja so občutek nabi tosti po mesnem obroku, pekoč ob čutek v želodcu, hudo napenjanje v trebuhu, kolcanje, vetrovi, zaprtje in utrujenost. Posledice so lahko hude: poslabša se absorpcija vitami nov B 12 in B 9 (folne kisline), kalcija in drugih rudnin, kalcij se tudi zelo slabo vgrajuje v osteoblaste, ki gra dijo kosti.

Kako si pomagamo s hrano?

P red obrokom je dobro spiti kozarec vode z jabolčnim kisom ali kozarec limoninega in jabolčnega soka ali vse skupaj. Nujno je mesno jed po kapati z limoninim sokom, okisano solato jemo pred glavno mesno jed jo. Med obrokom ne pijemo vode, ker redči želodčni sok, lahko pa pi jemo vino. Sadje je dobro uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem, včasih je dobro po obroku popiti šilce grenčine. Nastajanje želodčne kisline spodbu jajo rdeča pesa, avokado, zélena in

grenka zelenjava, jetra, jajčni rume njak, koprc, oljke, melone, kivi, ba nane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnična marmelada, brinove jago de, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja, česen, limonin sok in kis. Precej manj je tistih odraslih, ki imajo preveč kisline. Pretirano izlo čanje solne kisline sprožijo po nava di dolgotrajen stres, negativna čustva, uživanje alkohola, kajenje ter bakterija Helicobacter pylori. Posle dica presežka kisline je razjeda že lodčne sluznice ali sluznice požiral nika in dvanajstnika. Tipični znamenji za preveč želodčne kisline sta stiskanje v želodcu neprenehoma pet do šest ur, tudi ponoči, ter stop njevanje bolečin ob živčni napetosti. Želodec je pokazatelj razpoloženja in nam tudi jasno pove, kaj mu ni po vo lji. Zato je dobro, da vemo, katera ži vila in jedi so blagodejne za želodec. Krompir je eno prvih takih živil. Je lahko prebavljiv, zato je priporočljiv v vseh dietah za bolnike. Pripravi mo ga z maslom kot pire, kot redko krompirjevo juho s kumino (skuha mo ga v rahlo osoljeni vodi, zmeša mo z električnim mešalnikom, do damo maslo in malo kumine) ali ga dodamo drugim juham. Krompir deluje tudi kot antacid, to je snov, ki nevtralizira pretirano želodčno ki slino. Blaži razjede na sluznici, čire in kolike.

Sveže zelje ustvari v želodcu slu zasto prevleko z varovalnimi sesta vinami. Zato preprečuje in celo zdravi razjede na želodcu, dvanaj stniku, tudi vnetje želodčne sluzni ce, zgago in razjede na debelem črevesju.

Grenčine v zelenjavi in zeliščih ter grenčice vzbujajo tek in pospe šujejo prebavo, odpravljajo krče, na pihnjenost, pomagajo pri splošnem pomanjkanju prebavnih sokov, ko v želodčnem soku ni dovolj kisline in fermentov, ter pri lenosti želodca. Zato obvezno sodijo k mastnim je dem. Sem spadajo regrat, radič vseh vrst pa tudi grenka zelišča, med nji mi pelin. Grenčice so narejene brez sladkorja, le iz mešanice zelišč, na močenih v žganje. Poleg grenčice iz pelina ljudje najpogosteje priprav ljajo grenčice iz tavžentrože, rmana in brinovih jagod, tudi komarčka, majarona, šetraja in mete.

Čebula je močno razkužilo in po maga preprečevati želodčne okužbe in črevesne bolezni. V ta namen na redimo mešanico iz čebule, soka naribanega hrena ali z olupkom vred naribane črne redkve. Temu dodamo dve žlici meda in zmeša mo, počakamo nekaj ur in uživamo trikrat na dan po eno žličko.

Česen izboljšuje prebavo, saj krepi dejavnost prebavnih sokov.

Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice in čire na želodcu.

Korenček lajša vetrove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži hemoroide.

Beli riž blaži drisko, in če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano.

Jogurt, tako navadni kot probiotič ni, vsebuje za črevesje koristne bak terije, ki so dobre za prebavo, imun ski sistem, možgane in splošno počutje. Jogurt zmanjšuje zatekanje in napihnjenost.

Jabolko ima jabolčno in vinsko ki slino, ki zmanjšujeta učinek pre močne solne kisline, in pomaga pri ulkusu. Jabolko pred obroki ali med njimi uravnava kislinsko-bazično razmerje. Sladka jabolka zmanjšu jejo zakisanost krvi. Kisla jabolka pa popravljajo pokvarjen želodec. Pomagata tudi paradižnik ter ja bolčni kis z medom. Banane so zelo lahko prebavljive in pomirjajo želodec.

Papaja ima encima papain in chy mopapain, ki pomagata razgraditi beljakovine, zato pospešujeta pre bavo ter umirjata želodec in lajšata zaprtje.

Čaji ali poparki iz rmana in ko marčka, nageljnovih žbic, cime ta in ingverja pomagajo tudi pri prebavi po težkem obroku.

Ingver krepi želodec, črevesje in iz ločanje encimov; je zdravilo zoper slabost in bruhanje med nosečnostjo in med potovanji. Ni primeren za bolnike z gastritisom ali čirom. Kardamom poživlja želodec in čre vesje. Vroč poparek blaži napihnje nost, kolike, vetrove, slabost in bru hanje ter uravnava pretirano želodčno kislino.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

FOTOGRAFIJE: IVAN MERLJAK

Jedi za prvo pomoč želodcu

Redka krompirjeva juha. Nekaj opranih in olupljenih krompirjev razkuhamo v redko juho. Pijemo nesoljeno eno uro pred zajtrkom; to ponavljamo 14 dni.

Juha za zdrav želodec. Približno enake količine krompirja, svežega zelja in bučk prepražimo na kuhanem maslu ali svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo solimo in dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho in ponudimo na krožniku s koščkom surovega masla.

Svež krompirjev sok. Najbolj zdravilen sok dobimo, če ekološko pridelan krompir sočimo skupaj z lupino. Tik pod lupino je namreč največ učinkovin. Pri posameznem krompirju je treba najprej odrezati vse kalčke in morebitne zelene dele. Pri industrijsko pridelanem krompirju so tik pod kožico ostanki pesticidov, zato ga olupimo. Olupljenega drobno naribamo in iztisnemo sok. Pred vsakim obrokom zaužijemo po dve žlici svežega soka. Dolgoročno pa pomagata krompirjeva juha in pretlačen krompir z maslom.

Sok iz zelja. Zmeljemo zeljno glavo, pustimo čez noč in zjutraj izstisnemo sok skozi krpo. Uživamo po eno žlico na tešče ali razredčimo z vodo in pijemo dva do tri kozarce pred obroki in med njimi. Enako lahko pijemo zelnico.

Grenčice. V steklenico s širokim vratom damo dva ali tri ščepce zelišča ali mešanice zelišč. Zalijemo s sadjevcem, jabolčnim ali vinskim žganjem ter zapremo. Počakamo, da mineta vsaj dva tedna, potem lahko uporabimo. Zelišča naj ostanejo v steklenici, dokler je le še kaj žganja v njej. Medeni napitek. Žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju. To spijemo pol ure pred vsakim obrokom.

Brinov sirup. Potrebujemo: 500 g brinovih jagod, 3 l vode in liter medu. Jagode prekuhamo v vodi, jih pretlačimo in vnovič prekuhamo, pretlačimo skozi sito v lonec ter dodamo toliko medu, da nastane sirup. Uživamo trikrat na dan. Živila za zaščito želodčne sluznice in celjenje razjed: zeljni sok, omega-3 (ribe, avokado, laneno seme in orehi), borovničevo vino, karotenoidne snovi (vitamin A), metin čaj, poprova meta, brinov sirup. Izogibajmo se enostavnim in prečiščenim ogljikovim hidratom, kavi, čaju, kakavu, črnemu popru in ocvrtim jedem.

Za zdravljenje želodčnih težav. Vsako jutro na tešče spijemo deciliter korenčkovega soka z žlico medu in limoninim sokom ali žličko oljčnega olja in limoninega soka ali borovničevo vino ali brinov sirup. Koristijo še krompirjev pire s smetano, krompirjeva in paradižnikova juha.

Borovničevo vino zoper razjede. Potrebujemo: 2 dl svežih ali posušenih borovnic in pol litra rdečega vina. Borovnice kuhamo v vodi deset minut, dodamo vino in prekuhamo, ohladimo in prekuhamo še dva- do trikrat, dodamo klinčke in cimet. Precedimo. Pijemo večkrat na dan.

Vodi jih velika želja po plesu

Folklorna skupina Šenčur nima še zelo dolgega staža, deluje namreč od leta 2009, ima pa bogat program, ki ga sestavlja kar 13 koreografij. Odločili so se za ohranjanje starejših gorenjskih plesov in običajev iz obdobja okoli leta 1800. V Šenčurju je namreč postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji in krompirju, zato so želeli dati poudarek tistemu času.

Moja sogovornika sta bila

Aleksander Sašo Zupan, strokovni vodja, in Irena Kajzer, predsednica Folklornega društva Šenčur. Onadva in še en plesalec sta pred tem že plesala, nihče drug iz skupine pa ni imel to vrstnih izkušenj, le veliko željo po plesu. Tako so se v poznih letih, ve činoma po upokojitvi, prvič srečali s plesnimi koraki in gibi.

Aleksander Sašo Zupan pove, da se je s folkloro začel ukvarjati leta 1966 na Primskovem pri Kranju pri dru štvu DPD Svoboda Primskovo. Ne kaj let kasneje je odšel plesat v Kul turno-umetniško društvo Sava in tam naredil izpit za vodjo folklornih skupin. Pri Savi je ostal kot plesalec in korepetitor do leta 1986, za nekaj časa je zaradi poslovnih izzivov in družine dal folkloro na stran ter se leta 2007 spet vrnil, tokrat v Folklor no društvo Kranj. Folklorno skupino Šenčur vodi od vsega začetka.

Irena Kajzer je začela plesati leta 1970 pri Kulturno-umetniškem društvu Sava, ko pa se je poročila, zara di službe, otroka, zidanja hiše ... ni več plesala. Z možem sta potem za čela razmišljati, da bi ponovno za čela plesati v veteranski skupini, a jima je moževa bolezen to prepreči la. Leta 2009 pa se je v šenčursko skupino vključila sama, takrat se je tudi upokojila in pred nekaj leti postala tudi njegova predsednica.

Časi Marije Terezije kot navdih Folklorno društvo Šenčur so usta novili Janez Sušnik, Špela Zupan in Aleksander Sašo Zupan, občina pa jih je pri tem močno podprla. Kako? »Folklorna skupina Društva upoko jencev Naklo je ob svoji desetletnici prišla nastopat v Šenčur. Župan Na kla se je zahvalil za lep sprejem, na koncu pa izzval šenčurskega župa na Mira Kozelja, da bi tudi v Šenčur ju ustanovili folklorno skupino. Ta se mu je zahvalil in odvrnil, da bodo v Šenčurju verjetno imeli prej folklorno skupino, kot pa bodo v Naklem imeli godbo. Že istega leta so se v občinskem proračunu znašla sredstva za folklorno društvo, ki pa

takrat dejansko še ni obstajalo,« razlaga Zupan. Čez dve leti pa je za živelo in društvu se je pripojila tudi otroška folklorna skupina Knofki. Zdaj je v skupini 12 plesalk in deset

Aleksander Sašo Zupan, strokovni vodja

Irena Kajzer, predsednica društva

Z mednarodne predstavitve folklornih skupin v italijanski Gorici

plesalcev, na vajah se družijo dvakrat tedensko. Najmlajša članica je stara 51 let, najstarejša pa 82, pove predsednica.

Vsaka nova koreografija zahteva ve liko dela in veliko novega znanja, da se lahko s sodobno koreografijo kar se da približajo prvotni obliki plesa. Kaj vse morajo narediti, ko si za mislijo, da se bodo naučili predsta viti neki ples? »Najprej je potrebna ideja. Za točko Semanji dan na Kranjskem so plesalci dali idejo, da bi plesali klobučkov ples, ki so ga si cer plesali bolj v Halozah. Prav klobučkov ples je tisti, ki ga najprej ple šejo samo moški, potem pa samo ženske. Tudi ples Kovtre šivat, ki iz vira iz Železnikov, zaplešejo v tej točki. Kovtre šivat so nekoč plesali na velikonočni ponedeljek od Če šnjice do Gornjih Železnikov. Ta ples so plesali do prve svetovne voj ne, po njej je malo zamrl, po drugi svetovni vojni pa je bil celo prepove dan. Ko takšne plese postavljamo, moramo imeti v mislih tudi to, da so privlačni in zanimivi za občinstvo. Še iz svojega otroštva se spomnim, da so na semanji dan v vasi marsikdaj prišli tudi cigani z ringelšpilom in medvedom. Zato smo tudi v našo točko uvedli cirkusanta,« skuša predstaviti ustvarjalni proces stro kovni vodja. Vendar to ni vse. Treba je imeti prava glasbila, naštudirati glasbo, prav tako petje (pojejo ple salci), potrebna so prava oblačila in še in še. Ker v prvi polovici 19. stole tja še niso poznali harmonike, ple salce spremljajo godci na opreklju, violini, klarinetu in basu. So ena prvih folklornih skupin v Sloveniji, ki je začela uporabljati oprekelj, se pohvali Aleksander Sašo Zupan.

Poznate to glasbilo? Sestavljajo ga strune, godbenik si ga oprta okoli vratu ter kar med hojo s posebnima kladivcema udarja na strune. Katere so značilnosti obdobja, ki ga želijo s plesi predstavljati? Pri obla čilih so to zagotovo moški koničasti škornji ali pa nizki čevlji in visoke nogavice. Doma so bili takrat še bosi ali so nosili cokle. Za k maši ali za kakšen praznik pa so obuli čevlje. Konec 18. stoletja še ni bilo kopit in sta bila levi in desni čevelj enaka, treba jih je bilo uhoditi, da se je ve delo, kateri paše na katero nogo. Pri moških so značilni še širokokrajni klobuki, saj v tistem času še ni bilo dežnikov, pas pri ženskih nošah je zelo visoko, razlaga strokovni vodja. Oblačila šenčurskih folkloristov so večinoma sešita na roke, pri oblači lih so se želeli čim bolj približati av tentičnemu videzu in le s težavo so dobili šiviljo, ki je bila to pripravlje na narediti. Njihove obleke so nare jene iz suknenega blaga ali platna. Trajalo je kar tri leta, da so dobili pravo blago. K sreči je oče enega nji hovih plesalcev nekoč izdeloval ko mate, in ostalo mu je veliko platna. Poskočni Gorenjci Kot rečeno, skušajo plesati plese iz obdobja Marije Terezije, torej okoli leta 1800. Takrat plesov seveda niso zapisovali, to sta sistematično in načrtno začela France in Tončka Ma rolt. Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske piše o tem, da so ljudje plesali in bili poskočni, urni Gorenjci. Baje so imeli na Gorenj skem toliko plesov, da so jim »noge prav malo mirovale«. Iz tega zapisa pa se ne da razbrati, kako so plesali. Marolt je zapisoval korake, nadalje

Ne samo na vajah, tudi sicer se člani kar veliko družijo, saj skupaj proslavljajo rojstne dneve, ob okroglih jubilejih slavljencu ali slavl jenki zapojejo podoknico. Skratka lepo jim je, bi pa v svoje vrste želeli privabiti nekoliko mlajše člane. Po raziskavah ples vpliva na telesno in duševno počutje, človek je bolj okreten, razvije občutek za ravnotežje, izboljšuje se delovanje srca, pljuč in ožilja. Ples poma ga tudi pri lajšanju bolečin, povezanih s staranjem, zatrjujeta Irena Kajzer in Aleksander Zupan ter dodajata, da bi mlajši člani bistveno pripomogli k še boljši predstavitvi plesov.

vala sta prof. Mirko Ramovš in tudi dr. Bruno Ravnikar, ki je v zapise plesov vpeljal kinetografijo, pisavo, ki je bila oblikovana za potrebe baleta. Za vsak gib telesa posebej je zapisan poseben znak. Nastopajo največ za potrebe doma če občine in tudi sosednjih občin, velikokrat so se predstavili v domo vih starejših po vsej Gorenjski. Re dno se udeležujejo območnih sre čanj folklornih skupin, organiziranih preko JSKD, in Prešernovega semnja 8. februarja v Kranju. Letos so z Združenjem ljudskih tradicijskih skupin Slovenije (ZLTSS), katerega člani so, soorganizirali prvi dan mednarodnega folklornega festiva la SOSEDJE 2022, udeležili so se tudi mednarodne predstavitve folklornih skupin v italijanski Gorici. Leta 2018 so se udeležili festivala Razigrano oro v Ohridu. Na nasto pu najprej prikažejo starejše plese, ki so tudi preprostejši. Vmes zapoje jo kakšno pesem, sledi točka s ple som, za njo pa nastop ljudskih god cev in spet ples. Za leto 2023 pripravljajo nov ples, ki je povezan s tepkami. Cesarica Marija Terezija je namreč zaukazala, da mora na vsa ki kmetiji zrasti vsaj ena hruška, ki ni zahtevna in dobro rodi. Gospo darja, ki ni upošteval tega ukaza, je kaznovala s tepežem. Ljudski glas pravi, da je prav zato hruška dobila takšno ime. In še danes je težko naj ti domačijo brez vsaj ene tepke.

Maja Korošak

FOTOGRAFIJE: ARHIV FD ŠENČUR

V meščanskih oblačilih

Decembrska opravila v rastlinjaku

V tem času je poln sveže domače zelenjave, ki smo jo sadili v drugi polovici poletja in začetku jeseni. V njem uspeva zimska solata, radiči, kitajsko zelje, špinača, motovilec, zelje, česen in druge vrtnine.

Decembra poskrbimo tudi za zračenje in interventno ogrevanje rastlinjaka.

Zimska solata v rastlinjaku najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Konec zime pobiramo že prvo domačo solato. In tenzivno rast solate lahko pričakujemo v toplem febru arju ali marcu. Vse je odvisno od temperatur, svetlobe in dolžine dneva. Jesenski česen med solato bo dopolnil solatni krožnik. Uživali ga bomo kot mlado čebulo. V rastlinjak smo jeseni sejali azijsko listnato zelenjavo, ki jo bomo pobirali spomladi. Prav tako smo sejali rukolo, špinačo, motovilec in blitvo. Tako bo po spravilu solate na razpolago nova zaloga sveže domače listnate zelenja ve. V rastlinjaku brez težav prezimimo različne radiče, ki smo jih sadili konec poletja. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti mo ramo, da ne zalivamo preveč. Drugače lahko radiči hitro začnejo gniti. Paziti moramo tudi na to, da rastlinjak redno zračimo. Kitajsko zelje je nekoliko manj trajno od zelja in radiča, zato ga najprej poberemo. Glavnato zelje je v rastlinjaku zelo obstojno. Ob zelju uspeva tudi peteršilj. Nekaj te žav pri zelju smo imeli z gosenicami v začetku rasti, ki smo jih rešili z raztopino čilija in vode ter z njo dvakrat škropili po vrtninah. Raztopina čilija in vode odlično deluje tudi proti polžem. Zasipnico, ki smo jo pripravili v kotu rastlinjaka, kjer skladiščimo korenje, peso, kolerabo in druge korenov ke, je treba pozimi občasno zaliti, da ohranjamo ustre zno vlažnost zemlje. Tako je kakovost ozimnice boljša kot v domači kleti. Oljka, limone, mandarine, pomaran če, rožmarin in drugo sredozemsko rastlinje lahko pre zimijo v neogrevanem rastlinjaku, če poskrbimo za in terventno ogrevanje in pravilno zračenje. Drugače je bolje, da težavne rastline prezimimo v hladnih vetrolo vih, na stopniščih z veliko svetlobe ali v hladnih in sve tlih kleteh.

Odstranimo cevi za namakanje

V času, ko temperature močno padejo pod ledišče, je treba odstraniti cevi za namakanje. To naredimo tudi takrat, ko rastlinjak interventno ogrevamo z žerjavico. V zimskem času je bolje zalivati ročno, ker lahko voda v ceveh zmrzne in poškoduje cevi. Treba je vedeti, da se lahko pozimi temperature, če rastlinjaka ne zračimo, hitro močno dvignejo, zato je v sončnem dnevu obvezno zračenje. Na takšen način iz rastlinjaka odvajamo tudi odvečno vlago, ki nam lahko povzroči težave z gnitjem vrtnin. V dneh, ko temperatura pade pod –10 stopinj Celzija, lahko rastlinjak ogrevamo z žerjavico iz kami na, ki jo čez noč postavimo v kovinsko posodo. Ogreva

Kitajsko zelje poberemo pred radičem.

mo ga lahko tudi z oljnimi svečami, ki jih postavimo pod kovinsko ali glineno posodo. Take sveče gorijo 14 dni, zato strošek ogrevanja ni prevelik. Gnojenje s kompostom opravimo v času rahljanja tal. To je lahko opravljeno pozno jeseni ali konec zime, saj se v rastlinjaku tla jeseni kasneje ohladijo in so konec zime že primerna za obdelavo. Najlaže jih globoko rahljamo z ruskimi vilami, ki omogočajo lahkotno pripravo tal tudi ženskam in starejšim vrtnarjem. Kompost zadela mo v tla v odmerku 80 do 100 litrov na 10 kvadratnih metrov. Če gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili (briketi, peleti), jih dodamo spomladi, in to v času glo bokega rahljanja tal. Postavitev rastlinjaka je mogoča že v toplem januarju ali februarju. Tako lahko sejemo in sadimo že zelo hitro, ko sonce pridobiva svojo moč. Vrtnarjenje v rastlinjaku se v osrednji Sloveniji in nižjih legah začne že februarja. Takrat je že dobro, da začnemo pripravljati tla in sejati. Pri postavitvi pazimo, da osebje, ki postavlja rastlinjak, ne zbije tal s hojo. Zato je dobro, da na zemljo postavimo široke deske, ki so fiksirane na pilote, ki jih zabijemo v tla. Tako ohranimo kakovost tal, saj imamo lahko dru gače vse leto težave z zemljo.

Davor Špehar, Zeleni svet

www.zelenisvet.com

*

Za nasvet pokličite: Davor 040 669 449

Lesketajoči se december

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ledene školjke v adventnem venčku

Običajno nas morje in morski motivi spomnijo na tople poletne mesece. Morje pa je fascinantno tudi pozimi, ko se v najhladnejših zimskih jutrih na skalah ob obali lesketajo ledene kapljice. Če ste ljubitelji školjk kapesant (jakobovih pokrovač), ki se ponašajo s prelepo obliko in motivom, jih imate mor da za spomin na počitniške dni spravljene kje doma. Uporabite jih za poseben adventni venček. Klasično ok roglo osnovo za venček preoblecite v ledeno modro lesketajoč se material, nanj pa z vročim tekočim lepilom

prilepite školjke, ki ste jih predtem pobarvali z belo bar vo. Velike in manjše, ki jih lahko kupite tudi v trgovinah z materialom za ročne spretnosti. Med školjke na notranjo stran venčka pritrdite še modre lučke in uživajte v romantičnem modro ledenem videzu.

Slovesna oprava za kuharski tandem Z adnja leta postaja kuhanje doma pravi trend in domača zabava. Še posebej v prazničnem decembru, ko povabi mo prijatelje in sorodnike na slovesno kosilo oziroma večerjo. Ne le ženske, tudi moški vse raje poprimejo za kuhalnico, pogosto sta za štedilnikom kar v tandemu. Ali bi želeli presenetiti goste z okusnim jedilnikom in tudi z domiselno vizualno podobo v dvojini? Če vas muči dilema, kaj podariti navdušeni kuharici in kuharju, bo tole morda prava ideja. Unikatna pred pasnika! Ker za to darilo ne potrebujete nobenih mer, ju lahko ustvarite sami ali zaupate izdelavo šivilji. Za izvir no idejo sem uporabila nekaj kosov blaga, ki sem ga ime la doma. Predpasnika bosta še uporabnejša, če ju podlo žite tako, da ustvarite učinek z dvema obrazoma. Prvi je slovesnejši z bleščečimi detajli oziroma bleščicami, dru gi pa »vsakdanji«.

BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE: Vlasta Cah Žerovnik

PREJ

POTEM

Božje drevce

Idiličen navdih iz narave za praznično okrasitev našega doma.

S posameznimi ali z več domiselno sestavljenimi vzorci bož jega drevca praznično olepšamo prte, prtičke, serviete, okra sne blazine ipd. Vzorec prerišemo na svileni papir. Položimo ga na blago, vmes vložimo kopirni papir za tkanine in vzorec skrbno prerišemo. Za vezenje potrebujemo dva odtenka rdečih prejic, štiri odtenke zelenih prejic in zlato prejico. Vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice s stebelnim, polnim, odprtim verižnim (lestvenim) in zančnim vbodom.

Povečati za 50%