Vzajemnost, oktober 2022

Dobri nameni niso dovolj, potrebno je znanje o staranju

Še nikoli do zdaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in toliko blaginje, kolikor je je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega in tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Prepričan je, da lahko k večjemu sožitju in dobremu komuniciranju v družbi največ prispeva babyboom generacija, ki je svet spreminjala tudi v mladosti.

V sodobni družbi se vse vrti okrog potrošništva in mladosti. Zakaj je toliko predsodkov in negativnega pogleda na starost?

Pravzaprav je bilo vedno tako. Mlad človek je zdrav in lep, v poletu. To so same dobre stvari. Potrošništvo to vrednoto idealizira. Lukasova in Franklova logoterapija pravita, da ka dar prevlada ena sama stvar, pa naj bo še tako dobra, in jo postavimo kot edino na najvišje mesto, to škodi. Vse te vrednote okrog mladosti in imetja so osnova za življenje, zdravje in ka kovost, ni pa pomembno samo to. Življenje je veliko širše. Toda potro šništvo se bo nehalo, ker uničuje na ravne vire, ti pa niso neskončni. V ameriški kulturi so nekaj vredni le pridevniki mlad, lep, bogat in uspe šen, ki jih v starosti človek komaj do sega. Po mojem se bo ta enostranost končala s staranjem babyboom ge neracije, ki se zaveda svojih pravic. Obstaja celo nevarnost gerontokra cije – to pomeni, da bo hotela imeti več pravic in dobrin na škodo mlajših.

Kaj pa lahko babyboom generacija dobrega prispeva na starost? Po upokojitvi, ko človek pride na rob družbe, izkusi marginalizacijo, sta romrzništvo in tudi lastni odpor do staranja. To je zadnja tretjina življe nja, ki pa daje tudi dobro možnost za vse. Kdo lahko v sedanjih sloven skih ali evropskih razmerah porine razvoj v boljše sožitje in komunici ranje, ki je zdaj slabo tako med ob robnimi skupinami kot pri ljudeh na najvišjih položajih? Mlada generaci ja se izobražuje in ima druge naloge, srednja je okupirana s službo in dru

žino. Tretja generacija je s pokojni nami materialno in socialno najbolj varna, ima veliko življenjskih izku šenj, in dokler je zdrava, ima ves svoj čas in moči na voljo za tisto, kar si izbere. Upokojenci lahko z malo pre misleka največ naredimo na sebi in veliko prispevamo k boljšemu komu niciranju z bližnjimi in drugimi. Marsikateri se po upokojitvi razvija jo prav na tem področju. Na žalost pa nekateri nadaljujejo potrošništvo in še naprej iščejo večno mladost. Ti postajajo ob tem, ko pešajo, čedalje bolj zagrenjeni, jamrajo in vse kriti zirajo. Zato bežijo od njih otroci, vnuki in vrstniki. Mislim, da se na kazuje to, da bo babyboom genera cija prispevala bistven delež k bolj šemu sožitju in sodelovanju s tem, da bo spreminjala samo sebe – da bo v starosti človeško zorela.

Človeštvo se prvič sooča s starajo čo se družbo. Doseglo je tudi velik materialni napredek. Ali se bo naše življenje še podaljševalo? Prvič v zgodovini človeštva je upo kojencev kar četrtina prebivalstva. Starih ljudi je bilo pod desetimi od stotki, danes nas je 25 odstotkov in ta delež so bo še precej povečal. Še nedolgo nazaj je veljalo, da če je člo vek dočakal 70 ali 80 let, je bila to lepa starost, le izjemoma je kdo do živel 90 let. Če danes doživiš 100 let, je podobno, kot če je kdo pred pet desetimi leto doživel 90 let. To je dobro. Rezultat blaginje, ki je velika stvar. Seveda pa je pomembno, kako jo uporabljamo. Biti star in gristi sebe in druge okrog sebe je škoda. Tisto, kar je možno in zaželeno, je, da le

tom dodamo kakovost. Koliko bo šla dolgoživost še naprej – ali bo čez 50 let tako normalno doživeti 120 let kot zdaj 100, tega ne vem. Vsekakor člo veško telo ni sposobno neomejenega daljšanja življenja. Velika stvar pa je, da lahko danes marsikdo dočaka 90. ali 100. rojstni dan razmeroma v dobri koži.

Že dolgo je znano, da se razviti svet stara. Zakaj se tega področja pri nas nismo lotili kot druge evropske države?

P ravega odgovora ne poznam. Eden izmed razlogov je gotovo ta, da smo se takrat, ko so se z dolgotrajno os krbo začele ukvarjati druge evropske države, posvečali privatizaciji in tranziciji. To je politiki, upravi in lju dem požrlo glavnino pozornosti, sta ranje družbe pa je ostalo na stran skem tiru. Leta 1995 bi zakon o dolgotrajni oskrbi z lahkoto sprejeli. Lahko bi se odločili za avstrijski pro računski model ali nemški zavaro valniški ali pa za kombinacijo obo jega, kot je naš pokojninski sistem in lanskega decembra sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Tedaj bi bili ne kaj let razvijali orodja za njegovo iz vajanje in zakon dopolnjevali, tako kot so ga drugi, in danes bi bili na ravni sosednje Avstrije in drugih evropskih držav.

Pripravljenih je bilo že več predlogov, vendar so vsi do zdaj slabo končali. Ali so finance res največji problem?

Finance so za vsako vlado problem, ker za vse apetite ni nikoli dovolj de narja v proračunu. To je stalnica, po

V naravi je lepše in lažje

Počitek med hojo v naravi lahko izkoristite za nekaj vaj, ki vam bodo pomagale obdržati ali povečati gibljivost, ki jo je v zrelejših letih treba še malce bolj negovati kot takrat, ko smo bili mlajši. Elastičnost mišic in vezi ter dobra namazanost sklepov sta pogoja za opravljanje vsakodnevnega gibanja.

Osnovni načeli pri izvajanju vaj sta nežnost gibanja in upošte vanje gibalnih omejitev. Po vedano po domače, ne pretiravajte. Sproščeno gibanje in zadovoljstvo ob tem sta osnovna pogoja za kasnejše dobro počutje. Gibanje v zavetju dre ves telo in dušo še dodatno okrepi. Zadrževanje v bližini vodnega izvira ali slapa pa le izkoristite za intenziv no predihavanje. Če boste dovolj to plo oblečeni, je priporočljivo v prijet nem naravnem okolju ostati nekaj časa in počivati. Po približno uri takšnega mirnega predihavanja sta duša in telo popolnoma prerojena.

1

navzgor, kar ima za posledico izteg in krepitev hrbtenice (slika 2b). Večkratna ponovitev bo osvežila um in vrnila čilost telesu. Če so stopala postavljena malo širše od bokov, je rahlo pokrčite in bodite pozorni na gibanje pete, ki je nižje od prstov, in na raztegovanje ahilove tetive. Pri tisk pete navzdol naj bo kar se da nežen. Ko vam gre gibanje lažje kot na začetku, je čas za počitek. Gibanje z boki in razgibavanje kol kov in nog lahko za zaključek nare dite tudi v plesnih ritmih. Tak način prinaša še večjo sproščenost in vital nost. Na razgibanem terenu pa le glejte pod noge, da bo korak varen.

Vaja za ogrevanje med počitkom, ki prijetno razbremeni noge in sklepe, še posebej kolke, in odpre dimlje, je prikazana na prvi fotografiji (slika 1). V širokem in varnem razkoraku po migajte z boki v levo in desno stran, z njimi malce zakrožite in medtem poskusite večkrat stisniti zadnjico. Dokler vam prija, uživajte v gibanju. Intenziven izteg cele hrbtenice z močno predklonjeno glavo na prsi naj spremlja izdih (slika 2a). Sledita vdih in takojšen dvig telesa močno

intenzivnejše gibanje medenice in s tem povezano razgibavanje ledvene ga dela hrbtenice. Uživajte v gibanju, čeprav je malce zahtevnejše. Predklon z dlanmi na tleh na rahlo dvignjenem terenu je mnogo lažji kot na ravni podlagi (slika 3). Stojte ši roko in varno. Dihajte enakomerno in se potrudite pri iztegovanju kolen in poravnavanju hrbtenice. Poskusi te posnemati položaj na sliki. Iz tretje vaje pa roke počasi čim bolj približujte nogam (slika 4). Kolena

Savina Vybihal, prof. športne vzgoje FOTOGRAFIJE: NATALIJA PILKO

Iskriv in trdoživ Haložan

Viktorja Korošca je od nekdaj veselilo pridobivanje novega znanja in novih veščin. Izobraževal se je ob delu in si ustvaril lepo poslovno in osebno pot, obenem pa ni pozabil svojih korenin in rojstnega kraja.

Viktor Korošec, ki je zelo zgovoren in še vedno vsestransko aktiven, se je rodil v Šta tenbergu v občini Makole na obrobju Haloz. Kot peti otrok izmed sedmih je leta 1939 ob pomoči vaške babice luč sveta zagledal v stari s slamo kriti hiški. Pravi, da so ga starejše sestre skupaj s starši v zgo dnjem otroštvu »ujčkale«, ker je bil prvi fant v druži ni. Njegovi prvi spomini segajo v leto 1943, ko je kot štiriletnik opazoval »čudne ljudi, ki sem jih po naših gričih videl na ko njih in hoditi peš. Starejši

so mi povedali, da so bili to nemški vojaki. Najbolj pa sem si zapomnil prelet sovražnih letal nad Dravskim poljem in poslušal streljanje flakov (protiletalskega orožja). Poleg tega smo z naših gričev že sredi aprila leta 1945 opazovali dolge kolone raznih vojakov, ki so se po mikali po dolini Ložnice proti avstrijski meji.« Kar zaiskrijo se mu oči, ko obuja spomine na osnovno šolo Anice Černejeve, ki jo je začel obiskovati jeseni 1946. »Tam sem dobil nove prijatelje, prišel sem v novo okolje in z največjim veseljem sem se učil.« Sodeloval je v raz ličnih kulturnih in športnih dejavnostih, šahu, pevskem zboru in še kje. »»Ravnatelj šole je bil takrat Beno Bru men, ki je odlično vodil šolo, in skupaj z ekipo učiteljev smo se učenci veliko naučili. Posebej rad se spominjam Olge Jurinc, ki je na gradu Štatenberg vodila turistično dejavnost in v šoli učila srbohrvaščino. V šolski prostor je za dekleta in fante prinesla tudi mnogo življenjskih nasvetov za vsakdanjo rabo. Bila je naša zaupnica, za od raščajočo mladež znanilka vsega skrivnostnega.« Naš sogovornik se rad uči že od otroštva. Po končani osnovni šoli leta 1954 je ugotovil, da v rojstnem kraju zanj ne bo prihodnosti, in ker sta ga zanimala elektro tehnika in strojništvo, se je vpisal v mariborsko indu strijsko-kovinarsko šolo. Po uspešno zaključenem tri letnem šolanju se je do odhoda na služenje vojaškega roka zaposlil v Tovarni avtomobilov Maribor. Ko se je vrnil iz vojske, se je zaposlil v tovarni Iskra Re leji v Ljubljani. Bilo je leta 1961. »Čeprav je bilo tam de lovno okolje odlično, sem hitro ugotovil, da si želim še več znanja, ker le-to oblikuje človeka in mu omogoči

nadaljnji razvoj.« Tako je ob delu najprej končal sre dnjo tehnično šolo, nato še fakulteto za strojništvo v Ljubljani. »Tam sem spoznal svojo življenjsko sopotni co Jerico, ki je bila doma s Ptujske Gore, blizu mojih domačih krajev. Ustvarila sva si družino z dvema do brosrčnima sinovoma in danes sva že ponosna praba bica in pradedek.«

Ugledna kariera

»Z družino smo šli velikokrat v moj rojstni kraj Šta tenberg in pomagali ostarelim staršem pri vsakdanjih opravilih, pa tudi kakšna hišniška dela je bilo treba op raviti.« Vsi Koroščevi otroci so namreč odšli od doma, ker tedaj tam ni bilo nobenih možnosti za zaposlitev. »Ob teh obiskih pa so me krajani Makol in okolice po gosto spraševali, ali jim lahko pomagam najti kakšno zaposlitev,« se spominja Viktor, ki se takrat sploh ni za vedal, da bo ravno on prebivalcem tega dela Dravinjske doline pomagal izboljšati socialni status. »V tovarni Is kra Tela sem z leti prevzemal razna odgovorna delovna mesta. Tu sem temeljito spoznaval razvojne možnosti in postopno tudi sodeloval pri soustvarjanju razvojne in poslovne strategije podjetja.« V tem obdobju je slovelo kot napredno inovativno podjetje s sedežem v Ljubljani in obratom v Dobrepolju. »Ko sem v začetku leta 1973 postal vodja tovarne Iskra Tela, smo del proizvodnje prenesli v moj domači kraj in tako smo dali ljudem in kraju možnost za zaslužek.« Se veda brez zapletov ni šlo, a na koncu se je za »domače« Haložane vse lepo izteklo. Viktorjevi sokrajani so začeli v tovarni delati leta 1974. Sprva so proizvodnjo postavili kar na grad Štatenberg, štiri leta kasneje pa so zgradili nov obrat v Makolah. »Delo je dobilo okrog 300 ljudi. Tako si je marsikatera družina finančno opomogla.« Leta 1997 se je upokojil. Od tedaj inženir Viktor s svojo ženo uživa jesen življenja doma v Črnučah in Barbarigi, kjer imata garsonjero. Rad nabira gobe, bere strokovno in leposlovno literaturo, skrbi za aktivna zrela leta živ ljenja, z ženo pa najbolj uživata v druženjih s svojimi najbližjimi, prijatelji in občasno tudi z nekdanjimi so delavci. Le še en načrt ima. Nadvse rad bi obnovil svojo rojstno hišo v Štatenbergu, ki je hkrati zaščitena kot haloška domačija. Pravi, da je njegova srčna želja, da svojemu rojstnemu kraju, sovaščanom in svojim po tomcem ohrani hišo kot etnološko dediščino in spomin na prednike.

Viktor z ženo Jerico uživa jesen življenja.

Karolina Jarc

45Vzajemnost / OKTOBER 2022 FOTO: OSEBNI ARHIV

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je pred kratkim zbolela in obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi izvedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 653 evrov. Stara bo namreč 62 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe iz delovnega razmerja.

Invalidsko pokojnino pri dobi zavarovanec, pri ka terem je nastala invali dnost I. kategorije, torej če zavarovanec ni več zmo žen opravljati organizira nega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svo jega poklica in nima več preostale delovne zmož nosti. Večina zavarovan cev pridobi pravico do in validske pokojnine na podlagi ugotovljene I. kate gorije, o čemer podajo iz vedenska mnenja izve denski organi zavoda v okviru invalidskih komi sij I. in II. stopnje. Invalidsko pokojnino pri dobi tudi tisti zavarova nec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom, brez poklicne re habilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let. Do nje je upra vičen tudi zavarovanec, pri katerem je nastala in validnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustre zno delo s krajšim delov nim časom od polnega

najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilita cije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Kot zadnjo možnost za kon predvideva še invalid sko upokojitev v primeru ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije, če je zavarovanec ob nastanku star že 65 let in mu ni za gotovljena zaposlitev. Če bi bila pri bralki ugotovljena I. ali II. kategorija in validnosti pod prej nave denimi pogoji, bi pridobi la pravico do invalidske pokojnine. Ta bi se ji od merila od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in priš teto pokojninsko dobo, to je fiktivna pokojninska doba, ki nadomesti del po kojninske dobe, ki je ni mogla doseči zaradi na stanka invalidnosti, če je ta nastala pred dopolnje nim 65. letom starosti. V njenem primeru bi prišteta doba predstavljala eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi dopolnila starost 65 let, in datumom nastanka inva

lidnosti. Bralka tako na račun prištete dobe ne bi pridobila dovolj pokojnin ske dobe, da bi z ostalo po kojninsko dobo brez dokupa znašala skupaj 40 let, kar je pogoj za izplači lo zagotovljene invalidske pokojnine. Do nje so namreč poleg uživalcev staro stne pokojnine upravičeni tudi uživalci invalidske pokojnine, pri katerih pa je treba upoštevati tudi prišteto dobo, vendar mo-

ra biti s prišteto dobo iz polnjen pogoj pokojnin ske dobe brez dokupa za starostno pokojnino pri najnižji starosti, to je 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Bralka bi ob pred postavki, da bi bila pri njej ugotovljena I. ali II. kate gorija invalidnosti pri sta rosti 62 let, pridobila na račun prištete dobe le leto in 6 mesecev pokojninske dobe.

VDOVSKA POKOJNINA

PO RAZVEZANEM ZAKONCU

Bralka navaja, da se je pred leti ločila, vendar je mož tudi po razvezi vse do smrti živel v hiši, v skupnem gospodinjstvu. Zanima jo, ali bi bila zdaj upravičena do vdovske ali dela vdovske pokojnine. Je namreč starostna upokojenka, stara več kot 60 let.

Vdovsko pokojnino poleg vdove oziroma vdovca, se veda ob izpolnjevanju po gojev, pridobi tudi zako nec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po spora zumu pravico do preživ nine in jo je užival do smrti razvezanega zakon ca. Glede na to, da je bral ka uživalka starostne po kojnine in da iz njenih navedb ne izhaja, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, se predpostav lja, da ji s sodbo ali spora zumom ni bila določena preživnina, ki bi jo morala uživati vse do njegove smrti. Bralka bi kot razve zana vdova namreč le v tem primeru lahko prido bila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine. Če bralki pokojni razveza ni zakonec ni plačeval pre-

živnine, ker ji ta ni bila do ločena, ne more pridobiti vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine k svoji starostni pokojnini. Če pa je tudi po razvezi živela z njim v zunajzakonski skupnosti, pa mora biti v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske skup nosti, kar se ugotavlja na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja prič v po stopku ob uveljavljanju vdovske pokojnine. Bralka bo lahko uveljavila vdovsko pokojnino ali del vdo vske pokojnine, kar bo za njo ugodneje, samo v primeru ugotovljene zunajza konske skupnosti, druge pogoje za pridobitev vdo vske pokojnine pa tudi že izpolnjuje.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličite jo v četrtek, 13. oktobra, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53

Na pokojninska vprašanja odgovarja

Milena Paulini

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Fotografija oddelka celjske prometne milice je nastala okoli leta 1955. Na sredini stoji Rudi Kokalj, oče Božene Kokalj iz Bohinja, ki nam je poslala fotografijo v objavo.

Olga Högler iz Postojne (na desni)

je bila leta 1947 v koloniji v Metliki. Vesela bo, če se ji oglasi deklica, ki je z njo na sliki, ali kdo, ki jo pozna. Prav tako bi rada navezala stik z Jožico Šiško, s katero sta bili sošolki v Novem mestu. Telefonsko številko gospe Olge hranimo v uredništvu.

Fotografija Katarine Čadež in njenih otrok je bila posneta v Poljanah nad Škofjo Loko ob koncu prve svetovne vojne, kmalu po smrti moža oziroma očeta. Umrl je zaradi strelnih ran, ki jih je dobil na fronti v Galiciji. Fotografijo hrani njena vnukinja Božena Stibilj iz Ljubljane.

Čarobna Jordanija

Jordanija je že desetletja nekakšna oaza miru sredi nemirnega Bližnjega vzhoda. V kraljevini je kljub odsotnosti nafte in rudnih bogastev razmeroma dober življenjski standard. Tudi po zaslugi turizma, ki je že dolgo eden najpomembnejših delov gospodarstva.

čez 20 stopinj Celzija.

Aqaba je kljub legi na robu puščave presenetljivo zeleno mesto s števil nimi parki. Edina mestna plaža Al Ghandour je dobro obiskana, a za poležavanje in kopanje ni najpri mernejša, sploh za ženske, saj se do mačinke ne kopajo in tudi na plaži posedajo ogrnjene v dolga oblačila in rute. Najpogosteje prihajajo v družbi prijateljic in otrok.

Iz večjih evropskih mest (Be netk, Milana, Dunaja) je mogo če leteti v prestolnico Aman, še boljše izhodišče pa je edino prista niško mesto Aqaba ob Rdečem morju. Tu namreč za dvotedenski obisk ni treba plačati turističnega vizuma. V okolici mesta je več turi stičnih naselij, nekateri tujci se celo odločajo za nakup nepremičnin v mestu. Med njimi je vedno več upo kojencev, saj so življenjski stroški v Jordaniji nižji kot v Evropi, zdravstveni sistem je dobro urejen, do mačini pa so prijazni in strpni do tujcev vseh ver. Za obisk jordanske ga morja so še posebno primerni hladnejši meseci, saj je voda vedno dovolj topla za kopanje, dnevne temperature pa tudi pozimi segajo

Datljeve palme ustvarjajo pogoje za rast zelenjave, ki uspeva na senčnih vrtovih v zaledju peščene obale. Se veda zelenjavni vrtovi ne bi uspeva li brez izdatnega zalivanja, saj južni deli Jordanije prejmejo zelo malo padavin. Še bolj pestre zelene oaze predstavljajo hotelska naselja na robu mesta, na primer ob umetni morski laguni Ayla. Med objekti so urejeni bujni subtropski vrtovi.

Puščava preseneča

Južni del Jordanije zaznamujejo gore in puščava. Njen najbolj zani mivi del Wadi Rum je zaradi števil nih naravnih lepot in ohranjanja tradicionalnega življenja na Unesco vem seznamu svetovne dediščine. V istoimensko vas se je mogoče pripe ljati z avtobusi, ki poredko vozijo, udobneje pa s taksijem ali še bolje z najetim avtomobilom. Vas, v kateri se konča asfaltirana cesta, je izhodi šče za pot globlje v puščavo. Tu me je po predhodnem dogovoru čakal domačin s terenskim vozilom. Brez težav sva sledila kolesnicam, ki so skozi peščeno prostranstvo vodile proti nekaj kilometrov oddaljenim goram. Ob njihovem vznožju sem uzrl črne pike, ki so se počasi izobli kovale v šotorsko naselje. Prav takšno, v kakršnih so nekoč živeli mno gi pripadniki nomadskih ljudstev –beduini. Notranjost šotorov je prekrita s preprogami s pisanimi rdeči mi vzorci. Pričakale so me udobna

postelja, električna razsvetljava in pravcata kopalnica. Ter presenetlji vo celo internetna povezava. Eno iz med šotorskih turističnih naselij se imenuje Quiet Village (Tiha vas). Poleg prenočišča ponujajo tudi izle te s terenskimi vozili, po želji pa lahko puščavo skupaj z vodnikom občudujete s hrbta kamele. Nekate ra šotorska naselja so videti kot ve soljsko naselje, saj so prenočišča v klimatiziranih kupolasto oblikova nih šotorih. V družbi vodnika sem jutranji potep začel na rdečkasto obarvanih sipi nah, kjer so snemali več filmov, med katerimi je najbolj znan Lawrence Arabski. V bližnji, na prvi pogled skriti soteski so me presenetile več kot tisočletje stare risbe, izklesane v navpične stene. Vrhunec potepanja sta bila dva velika kamnita mosto va, na katera sem se povzpel.

Večere v šotorih so nam domačini popestrili s tradicionalno glasbo.

S čolnom vas zapeljejo nad koralni greben.

Puščavska brezpotja

Vsakdanji utrip Aqabe

Gremo na dež s sončnimi in cvetličnimi barvami

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Oktober velja poleg aprila za najbolj deževen mesec v letu. Čeprav je to čas uživanja v pobiranju domačih pridelkov, diše čega pečenega kostanja in mošta, ki bo kmalu postal vino, pa nam lahko prav deževno vreme pokvari dobro jesensko razpoloženje. Rešitev? Živahne sončne in cvetlič ne barve! Ne le dežnikov, tudi de žnih plaščev in dežnih klobučkov, ki lahko vlažen, siv in turoben dan navdihnejo z razigranostjo, pozitiv no energijo.

Dežni plašč je najprej slišal na ime trenčkot, bil je del vojaške unifor me, najbolj priročno oblačilo voja

kov v strelskih jarkih med prvo sve tovno vojno. Kot modno oblačilo z nonšalantno zavihanim ovratnikom pa ga je v filmu Casablanca iz leta 1941 proslavil igralec Humphrey Bo gart. In čez noč je dežni plašč zablestel tudi v ženski garderobi. Ali ste nameravali pred kratkim ku piti dežni plašč, svojstven, nekon

vencionalno barvit in vzorčast, pa vas ponudba ni navdušila? Mene tudi ni. Zato sem v trgovini z dodat ki za dom kupila štiri različno bar vite in vzorčaste kose povoščenega platna, namenjenega nepremočlji vim namiznim prtom. Prodajajo ga na metre.

Izdelava je nadvse preprosta, ta dva sem ukrojila kar po moški srajci, le podaljšala sem ga. Vi ga lahko še bolj podaljšate. Krajši je priročnejši, če se veliko vozite v avtomobilu. Kroj za dežni klobuk, ki v rahlem dežju nadomesti dežnik, najdete v

specializiranih knjigah in revijah s priloženimi kroji.

Poigrala sem se z več barvnimi kombinacijami, od sončno rumene do ciklamne barve. Za zapenjanje sem izbrala večje gumbe, lahko pa namesto njih vstavite tudi dolgo lo čljivo zadrgo. Še na uho – ko sem ju drugega za drugim oblekla, sta presenetila z veselo energijo, ki jo oddajata, pa tudi izjemno topla sta, saj tako dež ju kot vetru ne dovolita priti skozi.

IDEJA, IZDELAVA IN BESEDILO: Vlasta Cah Žerovnik

FOTOGRAFIJE: Aleš Žerovnik

Jopica s šalom

Topla jopica s šalom je kvačkana v privlačnem pahljačastem vzorcu v različnih barvnih vrstah.

Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 in 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 250 (300 oz. 300) g bež volne, 200 (250 oz. 250) g temno sive volne, 150 (200 oz. 200) g oker volne in 100 g sive volne, vse primerne za kvačko št. 5.

Pahljačasti vzorec: kvačkamo po vzorčni risbi. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo vzorčno enoto in vrsto smiselno kon čamo. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Barvne vrste v pahljačastem vzorcu: *po 1 bež, oker in temno siva vrsta, od * ponavljamo.

Poskusni vzorček: 12,5 petlje in 6 vrst je 10 x 10 cm.

Jopico kvačkamo počez v enem kosu. Kvačkati začnemo levi rokav. Z bež vol no skvačkamo 37 + 2 verižni petlji in kvačkamo pahljačasti vzorec. 14 cm od začetka dela dodamo na obeh straneh po 1 petljo. Za rokavno širino doda jamo nato na obeh straneh v vsaki 2. vrsti 8-krat po 1 petljo in v vsaki vrsti

3-krat po 1 petljo. 49 cm/29 vrst od začetka dela prikvačkamo 39 (45 oz. 45) petelj na obeh straneh za stranska robova hrbtnega dela in leve polovice sprednjega dela. 66,5 cm/40 vrst (70 cm/42vrst oz. 70 cm/42 vrst) od za četka dela podvojimo sredinsko petljo za vratni izrez in nadaljujemo vsako stran posebej. Za hrbtni del kvačkamo pahljačasti vzorec na prvih 70 (70 oz. 76) petljah, kar je 18 (18 oz. 24) cm ozi roma 10 (10 oz. 14) vrst. Delo pustimo pri miru. Za levi sprednji del smisel no nadaljujemo pahljačasti vzorec na preostalih 70 (70 oz. 76) petljah. 75,5 (79 oz. 82) cm od začetka dela pustimo na levi strani za sredinski rob 42 (48 oz. 48) nepokvačkanih petelj. Na preo stalih 28 petljah kvačkamo za šal še 70 cm in delo končamo 145,5 cm/87 vrst (149 cm/89 vrst oz. 152 cm/91 vrst) od začetka. Desni sprednji del s šalom kvačkamo enako, le v zrcalni sliki. Z bež (temno sivo) volno skvačkamo 28 + 2 verižni petlji in kvačkamo pahljačasti vzorec. Po 70 cm/42 vrstah dokvačka mo na levi strani za sredinski rob 42 (48 oz. 48) petelj in po 9 cm/5 vrstah (9 cm/5 vrstah oz. 12 cm/7 vrstah) od

Levi sprednji del Šal

novo dokvačkanih petelj nadaljujemo delo na vseh petljah in jopico dokon čamo v zrcalni sliki, tako da so prejšnja dodajanja zdaj snemanja. V 1. vrsti obe sredinski petlji pokvačkamo skupaj.

Izdelava: stranske in rokavne šive spojimo skupaj z vrsto gostih petelj sive barve. Vse robove obkvačkamo z vrsto gostih petelj sive barve.

Pahljačasti vzorec

½ hrbtnega dela

Delovni znaki:

l = 1 verižna petlja

= 1 gosta petlja

= 1 dvojna šibična petlja

Kjer se znaki stikajo spodaj, vbadamo kvačko v isto vbodno mesto.

rokav