Vzajemnost, junij 2019 by Vzajemnost

JUNIJ 2019 / 2,10 €

ZVONKA PANGERC PAHERNIK

Vsako znanje šteje

Astmo lahko obvladamo

AKTUALNO

Milijon in en šiv …

Na razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče ZDUS, se je v treh dneh prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja zvrstilo 36 društev upokojencev, med njimi je bilo tudi nekaj zamejskih društev, in 9 rokodelskih centrov. Predstavili so se z različnimi ročnimi deli od kvačkanih in pletenih izdelkov do prtov in prtičkov v najrazličnejših tehnikah, klekljanih čipk, rezbarskih in pletarskih izdelkov, izdelkov iz ličja, gline in dasmase, rož iz različnih materialov ... Vsak dan so pripravili več rokodelskih delavnic in za obiskovalce pekli dobrote (pogačo, fritule, polenško gibanico, loške kuhlne, fit kruh …). Tri društva (Jesenice, Loški potok in Lovrenc na Pohorju) so s sabo pripeljala še osnovnošolce, da so prikazali medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo le nekaj mojstrovin naših upokojencev.

ri stojnici DU Lendava so obiskovalci najprej opazili leseno dirkalno kolo, nato pa še druge lično izdelane lesene izdelke, ki jih je v Ljubljano pripeljal Franc Pal ali Feri, kot mu pravijo domačini. Od nekdaj je bil spreten in že pri petnajstih si je naredil moped iz lesa. Tudi med služenjem vojaškega roka ni miroval, izdeloval je lesene kipe, lesoreze in jih poklanjal vojakom. Po izobrazbi je metalurški modelar (izučil se je v znamenitem Litostroju v Ljubljani). Po nekajletnem delu v Avstriji in Nemčiji se je vrnil domov in delal v družinskem podjetju. Z bratom in očetom so izdelovali zlasti modele za livarsko industrijo. Za svoje veselje pa oblikuje lesene izdelke – od maket avtomobilov, jadrnic in letal do kipov, skulptur, rezbarij ... Poleg lesenega je izdelal še kolo iz poliestra, saj je navdušen kolesar. Največji in najbolj zapleten izdelek pa je njegov časovni stroj, velika naprava iz orehovega in jesenovega lesa, ki s pomočjo vode določa čas in datum. Zadnje čase se posveča izdelavi violin. Izdelal jih je že štirinajst in menda imajo lep zvok, pravijo tisti, ki so imeli čast na katero izmed njih igrati. DU Bitnje - Stražišče: članice sekcije za ročna dela, ki jih je kar 40, so se poimenovale Ivanjščice. V njihovo družbo prihajajo tudi ženske iz Kranja in okolice, celo iz

Dana Rihar in Majda Jančar 12 Vzajemnost / JUNIJ 2019

Feri Pal med člani DU Lendava

Škofje Loke, da skupaj klekljajo in kvačkajo, sta povedali Dana Rihar in Majda Jančar. Društvo je nastalo šele pred 12 leti, imajo blizu 700 članov, kar 90 med njimi jih ima okoli 90 let. DU Bled: Bernarda Poljanec in Breda Jamar (na fotografiji) sta dve od 16 članic sekcije za ročna dela Vide blejske. Prva ženska, ki je leta 1991 začela poučevati vezenje blejske ženske, je bila namreč Vida Pavluša. Učijo se druga od druge, nekaj zamisli za različna ročna dela najdejo na internetu in tako nastajajo krasni izdelki, med njimi tudi kvačkani nageljni.

Marija Perklič z mladima dekletoma

DU Lovrenc na Pohorju: krožek ročnih del Pikapolonice ima 32 članic. Kot je povedala Marija Perklič, je bila še v službi, ko so se začele ženske družiti ob ročnih delih – najprej doma, nato pa jim je prostor odstopila šola. Skupaj z njo je pred 28 leti začela tudi Truda Prapertnik, ki nam je pokazala kvačkanje z vilicami. Pred petimi leti jo je doletela možganska kap, in kakor hitro si je malo opomogla, ji je zdravnica svetovala, naj se spet loti ročnih del. Odkar se je v njihove kraje iz Lendave priselila Margareta Horvat, mojstrica za hetiško vezenje, se seznanjajo tudi s to posebno obliko vezenja, značilno za madžarske narodne noše. Posebnost krožka Pikapolonice je v tem, da članice učijo izdelovati ročna dela učence iz OŠ Lovrenc na Pohorju. Otroci, tako dekleta kot tudi fantje, se z njimi radi družijo in se česa novega naučijo, sta povedali Janja, ki najraje šiva prtičke s križci, in Maja, ki rada kvačka. V njihovi družini so tri sestrice in brat in vsi štirje obiskujejo krožek ročnih del. DU Loški Potok je skupaj z učenci OŠ Dr. A. Debeljaka Loški Potok spomnil obiskovalce, kako so nekoč iz mleka delali puter, pripravili so tudi razstavo starih predmetov in oblačil. Stanka Kordiš (na fotografiji) je pokazala, kako so uporabljali posnemalnik. Ker so po vojni na kmetijah večinoma ostale samo ženske z otroki, je kmetijska svetovalna služba v vsako vas pripeljala posebno posodo, v katero so vlili sveže pomolzeno mleko. Z vrtenjem ročice se na eni strani izliva smetana, na drugi pa manj mastno mleko. Po navadi je stal v kakšni hiši sredi vasi, kamor so ženske nosile mleko. In tam je imela vsaka svoj označeni lonček za smetano Iz nje so delale maslo in ga prodajale v Ljubljani, da so laže preživele družino. Enkrat na teden so vsebino lončka pustile gospodinji, ki je čistila posnemalnik.

DU Gorica pri Slivnici: Irena Seničar se je upokojila pred tremi leti. Čez nekaj tednov je že bila na šiviljskem tečaju in od takrat predeluje oblačila, šiva torbice in vrečke iz zaves za prenašanje sadja in zelenjave. Najbolj uživa, ko para stare kavbojke in sestavlja novo torbico. Pokazala je, kako se brez šivanja iz navadne majice naredi uporabna vrečka iz blaga ali »punkeljček«, kot vrečki reče njena vnukinja. Na fotografiji desno je s predsednico društva Zdenko Bevc Škof. DU Dobrovo: marsikdo se je ustavil pri stojnici njihovega društva, pa ne samo zato, da bi poskusili prve briške češnje. Občudovali so pletene izdelke Lucijana Grudine – od košar različnih velikosti do opletenih steklenic ter celo kap in klobukov. Plete iz beke, to je šibje, ki so ga nekdaj uporabljali zlasti za vezanje trte. »Te beke ne govorijo kitajsko, samo briško,« je ob tem pripomnila predsednica društva Sidonija Markovic. Pleteni izdelki zdržijo desetletja, saj imam doma steklenico, ki je bila popletena pred najmanj petdeLucijan Grudina setimi leti, je povedal rokodelec. Plesti je začel ob upokojitvi leta 2006. Na prireditvi v Števerjanu je videl razstavo in prosil pletarja, naj ga nauči. Zdaj pa on uči druge. A. Ž.

FOTOGRAFIJE: JOŽICA DORNIŽ, ANITA ŽMAHAR

Vzajemnost / JUNIJ 2019

ZDRAVA PREHRANA

Poskusimo po vegansko TARALLI Z OLJČNIM OLJEM IN ZAČIMBAMI Za 40 slanih keksov potrebujemo: 250 g moke / 5 g soli / 100 ml belega vina / 75 ml oljčnega olja / dodatek po želji in okusu: koromačeva semena, zdrobljen rožmarin ipd. Priprava: V skledo presejemo moko, jo solimo in dobro premešamo. Prilijemo vino in olje ter dodamo začimbe po okusu. Vse sestavine dobro premešamo in testo zvrnemo na delovni pult. Hlebček gnetemo ročno 5 do 10 minut, da dobimo res gladko in mehko, a ne lepljivo testo. Hlebček vrnemo v posodo, jo pokrijemo s pokrovko ali krožnikom in pustimo počivati pol ure. Iz spočitega testa oblikujemo svaljke, debele in dolge kot navadni svinčnik, in konce staknemo skupaj. Pečico vklopimo na 200 stopinj. Pult pogrnemo s kuhinjskim prtičem, pekač obložimo s papirjem za peko, na štedilnik pa pristavimo lonec z rahlo osoljeno vodo, ki jo zavremo. V krop postopno vstavljamo oblikovane testene obročke. Ko priplavajo na površje, jih poberemo iz vode in preložimo na prtič, ki popivna odvečno vodo. Takoj nato jih preložimo v pekač in pečemo 20 do 25 minut. Po približno 10 minutah temperaturo znižamo na 160 stopinj. Koristen nasvet: Taralle so odličen zdrav prigrizek, pospravimo jih v pločevinasto škatlo, kakor piškote. Poigrajte se z začimbami.

V daljni preteklosti se človek nikoli ni prehranjeval samo z rastlinsko hrano, nasprotno, takrat je bil v veliki meri mesojed, odvisno predvsem od tega, kaj je ujel, naj je bil to medved ali postrv. Šele mnogo kasneje je spoznal žita, stročnice in poleg jagodičja iz gozda drugo rastlinsko hrano, s katero si je svoj izbor hrane nekoliko razširil.

stoletji se je tako prehrana uravnovesila bolj na stran rastlin. Iz tega časa poznamo težka obdobja lakote in hudega pomanjkanja, predvsem zaradi hudo enolične prehrane. Danes imamo na voljo praktično vse, česar si zaželimo. Pomanjkanje hranil ni več odvisno od naravnih danosti, temveč le od osebnih odločitev in denarja. Ker postajamo odvisni od sladkorja, sladkih živil, paketkov narezanih zrezkov brez kosti, zaradi lagodnosti pa tudi od predelanih živil in vnaprej (delno) pripravljenih obrokov, je naša prehrana velikokrat precej revnejša s hranili kot nekoč, a nasprotno bogatejša s kalorijami. V ogledalu potem vidimo podbradek, trebušček, ki visi čez pas, hlače so v pasu vsako leto ožje. Zdravnik pri pregledu opozarja na »zanimivo« krvno sliko in svetuje dieto brez maščob, z manj mesa in veliko več solate, sicer si bomo pridelali celoten spisek civilizacijskih bolezni. Veganstvo, ki temelji le na rastlinski hrani v velikih količinah, na prvi pogled rešuje zadrego današnjih dni. Vendar naj se zanj odločijo le odrasli in po lastnem skrbnem premisleku. Veganska prehrana po izkušnjah in na splošno ni primerna za otroke, saj le stežka zadostimo

PECIVO Z BRESKVAMI Za manjši pravokoten model za narastke ali okrogel tortni model potrebujemo: 675 ml polnozrnate moke / 300 ml sladkorja / čajno žličko pecilnega praška / čajno žličko cimeta / 0,5 dl olja / 600 ml pretlačenih breskev / vrečko vaniljevega sladkorja / pest rozin / žlico ruma Priprava: Model obložimo s papirjem za peko ali ga namastimo z rastlinsko maščobo in potresemo z moko. Pečico vklopimo na 200 stopinj. Vse sestavine izmerimo v merilni posodi in stresemo v skledo. Premešamo jih z metlico. Testo vlijemo v pripravljen model ter ga porinemo v segreto pečico. Pečemo 20 minut. Pečeno pecivo ohladimo in narežemo na primerne kose ali ponudimo še mlačnega, vendar ga je težje narezati. Različica: Namesto breskev uporabimo drugo sezonsko sadje (marelice, naribana jabolka, jagodičje). Če izberemo naribano sadje, zmesi dodamo malo tople vode.

38 Vzajemnost / JUNIJ 2019

SVETUJEJO VAM

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

in se ji je za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe upoštevala tudi dodana doba, čeprav le v trajanju 5

mesecev in 20 dni, ni upravičena do izplačila zagotovljene pokojnine.

ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017. Pravico do zagotovljene pokojnine od 1. oktobra 2017 imajo tudi vsi uživalci, ki so že uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po veljavnem zakonu, kot tudi vsi uživalci, ki so jo uveljavili po prej veljavnih predpisih in dopolnili pogoj pokojninske dobe, ki je bil po takrat veljavnem predpisu določen za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji sta-

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene vdovsko pokojnino, če so izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca kot tudi posebni na strani vdove oziroma vdovca. Z vdovo oziroma vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski zvezi. Ker zakonca po veljavni zakonodaji kraj skupnega prebivališča določata sporazumno, torej to velja tudi za partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, skup-

Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine. rosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan. Pri ugotavljanju pokojninske dobe za pridobitev pravice do izplačila zagotovljene pokojnine se ne upošteva dodana doba. Dodano dobo je uvedel prejšnji zakon, ki je veljal od leta 2000 do konca leta 2012, in sicer je to čas zunaj zavarovanja, ki se je upošteval pri ugotavljanju pogojev za starostno pokojnino oziroma se še vedno upošteva, če je starostna pokojnina priznana po prehodnih določbah veljavnega zakona. Nadalje do zagotovljene pokojnine, ki od 1. januarja 2019 naprej znaša 530,57 evra, niso upravičeni uživalci predčasne pokojnine, uživalci starostne pokojnine, velja le za moške, ki jim je bila pokojnina znižana zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti, ter uživalci starostne ali invalidske pokojnine, ki so bili pretežni del zavarovani za ožji obseg pravic. Glede na to, da je bralka uveljavila starostno pokojnino po prejšnjem zakonu

Bralka L. P. iz Ljubljane navaja, da sta s partnerjem že več let vdovca, zadnjih šest let živita v zunajzakonski zvezi, vendar nimata prijavljenega skupnega stalnega prebivališča. Zanima jo, ali bi v primeru partnerjeve smrti lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ki bi bila ugodnejša od njene invalidske pokojnine. Skupnega stalnega ali začasnega prebivališča, čeprav živita skupaj, pa zaradi določenih drugih razlogov premoženjskega značaja nimata prijavljenega. no stalno prebivališče ni pomembno pri ugotavljanju dejanskega stanja, ali je bila življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski zvezi. Zakon pa določa trajanje zunajzakonske skupnosti, in sicer je morala oseba, ki uveljavlja vdovsko pokojnino, pred smrtjo z njim živeti najmanj tri leta oziroma zadnje leto pred njegovo smrtjo, če je imela z njim kadar koli skupnega otroka. Upoštevaje bralkine navedbe o trajanju njune zveze in v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske skupnosti, kar ugotavljajo na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja prič v postopku ob uveljavljanju vdovske pokojnine, bo bralka v primeru partnerjeve smrti lahko uveljavila vdovsko pokojnino ali del vdovske pokojnine po njem, kar bo zanjo ugodneje.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličite jo v četrtek, 13. junija, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53. Vzajemnost / JUNIJ 2019

SPOZNAJTE JIH

Kar delam, ni rutina, je izziv tudi zame

Mirjana Debelak je letošnja nagrajenka Andragoškega centra Slovenije za prispevek v izobraževanju odraslih. Podelitev priznanj je potekala na odprtju Tedna vseživljenjskega učenja v Kranju, kjer je domačinka, in prav ganljivo je bilo videti, koliko ljudi, ki jih je učila, je prišlo, da bi ji pokazali svoje spoštovanje in hvaležnost.

riznanje je dobila za delo z ranljivimi skupinami ljudi v študijskih krožkih in podobnih neformalnih izobraževanjih. Letos je zaključila že svoj 53. krožek! V več kot desetih letih se je srečevala s kmečkimi ženskami, ljudmi s posebnimi potrebami, invalidi, ostarelimi, otroki iz ranljivih družin, tujci, otroki tujcev … Vsaka od teh skupin je bila popolnoma drugačna in vsaka ji je pomenila poseben profesionalni in osebni izziv. Veliko se je naučila od njih. Profesorica slavistike in umetnostne zgodovine je dolga leta poučevala slovenščino na srednješolskem centru, bila pa je tudi zunanja ocenjevalka na maturi. Leta 2003 je začela delati za Ljudsko univerzo Kranj. Najprej je učila v formalnem izobraževanju, nekaj let kasneje pa je začela zahajati v dom starejših občanov v Preddvoru. To je bil začetek popolnoma drugačnega poučevanja, kot ga je bila vajena. Sprva je bilo mišljeno, da bo hodila krajši čas, kolikor ur pač traja študijski krožek, a so srečanja prerasla v sedemletno srečevanje. Izdajali so domsko glasilo, ki so ga poimenovali Klas, v njem so njeni udeleženci objavljali svoje prispevke.

Zanje je dobro le najboljše Kmalu je začutila potrebo, da se še naprej izobražuje. Takrat je na splošno veljalo, da je za skupine, ki se jim je največ posvečala, to so bile tako imenovane ranljive skupine, dobro prav vse. »Jaz pa sem začutila, da delo z njimi zahteva več, saj udeleženci ogromno vedo, imajo veliko znanja, ki ga želijo še nadgraditi.« Kot pravi, je največji premik v svo58 Vzajemnost / JUNIJ 2019

Mirjana Debelak, prof. slavistike in umetnostne zgodovine

jem življenju napravila z odločitvijo, da opravi usposabljanje za mentorja študijskih krožkov. Približno dve leti kasneje pa se je izobraževala še za vodenje krožkov UŽU (usposabljanje za življenjsko uspešnost), vseh usposabljanj je bilo pet in potekala so na Andragoškem centru Slovenije. Dobila je nov pogled na izobraževanje in učenje. »To ni frontalno poučevanje, ko prideš v razred, odpredavaš in greš. Srečuješ se z usodami ljudi, ki se te dotaknejo, poteka nenehna izmenjava informacij med udeleženci ali z drugimi besedami: gre za učenje drug od drugega.« V skupinah so sodelovali ljudje, ki so bili prepričani, da ne znajo dovolj, da bi se oglašali ali pisali, da celo niso dovolj pomembni. Pripeljati jih je želela do drugačnega mnenja o sebi in o tem, da gre za drugačno učenje, ki je vsem pisano

na kožo. Veliko teh ljudi je v šoli slišalo, da nič ne znajo in da iz njih ne bo nič prida, s temi vzorci in prepričanji so odraščali. Mirjana pa jim je želela dati samospoštovanje in vliti samozavest: tudi jaz zmorem! »Moj največji uspeh je, da jih pripeljem do tega, da sami sebe vidijo drugače, ter jim dokažem, da zmorejo. Prepričana sem, da ima prav vsak človek v sebi izjemne sposobnosti, le da jih včasih ne znamo ali si jih ne upamo dati na plano. Ko človek ozavesti to, da zmore, takrat mu zrasteta samozavest in samopodoba ter tako zna veliko lažje uravnavati tudi svoje življenje. Prepoznati mora svoje potenciale. Temu namenjam veliko pozornosti, saj sem prepričana, da vsak izmed nas nekaj imenitno obvlada. Ko tak človek začuti notranjo potrebo po izražanju in to spravi na papir, potem nastajajo tako lepe zgodbe, da sem se lahko samo čudila in jih občudovala.« Drugi največji uspeh svojega poučevanja pa vidi v tem, da se med ljudmi sčasoma spletejo prijateljske vezi. »Splete se zaupljivost do sočloveka. S tem se ljudje počutimo močnejši.«

Raje na srečanje kot na dopust Kaj delajo na teh izobraževalnih srečanjih? »Vsebine študijskih krožkov so zelo različne, vedno pa vprašam ljudi, kaj bi si želeli delati in kaj pričakujejo. Pišemo, govorimo, rešujemo medsebojne konflikte, razvijamo asertivno komunikacijo, razvijamo samozavest in dvigujemo samopodobo. Glede pisanja: nikoli jim ne ukažem, naj pišejo, niti jim ne dajem rokov, do kdaj bi morali nekaj napisati. Zavedam se, da se

SLOVENSKO IZROČILO

Prinašalka zdravja in blaginje Voda je bila v pradavnini izvor življenja, trdi znanost. To drži, pritrjuje slovensko ljudsko izročilo, zato nam še danes štorklja, vodna ptica, prinaša novorojence – novo življenje. Voda je prinašalka zlata, dokazuje zgodovina. Seveda, vendar je tudi prinašalka kruha, dodaja stara ljudska pripoved. Voda je naravna meja, uči zemljepisna veda. Tudi to je res, se strinja ljudska izkušnja, vendar dodaja, da v vodi prebivajo povodni možje, ki jih prestop vode vznemirja.

Voda v šegah Po vsej naši deželi so se dekleta na binkoštno jutro umivale z roso – za zdravje in lepoto. Binkoštna rosa je imela čudodelno moč. Bločanke so med umivanjem prepevale: O, preljuba binkoštna rosica, daj, da bodo lepa moja lica. V Rožu na Koroškem je umivanje z binkoštno roso pomagalo do zdravih oči. Binkoštne rose pa niso nabirale le dekleta, da bi bila lepa in zdrava, ampak so to roso lovile tudi čarovnice, da bi z njo ovirale rast pšenice. V binkoštni noči so imele čarovnice še prav posebno moč. Ziljani so na binkošti krasili vaške vodnjake s cvetličnimi venci – da bi bila voda zdrava! Voda je imela nekdaj tudi o kresu (noč pred 24. junijem) čudodelno moč. Kresna voda je prinašala zdravje, lepoto in srečo. Ziljani so se nekdaj okopali v Zilji, preden so šli kurit kres. Štajerski fantje so pri kresu polivali dekleta z vodo. Polito dekle je kmalu našlo ženina.

rez ozira na znanost pa ljudska vera uči, da je voda prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Naš človek slavi vodo v šegah, pesmih, pripovedih, pregovorih in rekih na njihovi stoletja dolgi poti iz roda v rod. V davnih dneh je človek živel mnogo bliže naravi kot danes. Ni se povzdignil nad naravo, bil ji je enak. Ogovarjal je reko, veter, oblak, rastlino, žival kot sebi enakovredna bitja. Reka je bila zanj osebnost z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Reke Sava, Drava in Soča so bile sestre. Vsaka od njih ima še danes svoj posebni značaj in vsaka od njih na svojstven način hiti proti morju. Stara ljudska pripoved, ki jo je zapisal Jakob Kelemina, govori o tem: Sestre Drava, Sava in Soča so se nekega davnega dne med seboj menile, katera bo prihodnji dan prva pritekla v morje. Zvečer Sava in Soča zaspita, Drava pa se le potuhne in kmalu na tiho spusti svoje vode v tek. Ko se Sava zjutraj prebudi, opazi, da se Drava že vali proti morju, zato se tudi ona jezno spusti v urnem teku proti morju. Ko se slednjič tudi Soča prebudi in vidi, da sta jo obe sestri prekanili, predere na nasprotni strani gorske stene s silovito močjo. Srdito se zažene skozi skalnate soteske in prva prispe v morje. Drava se je po dolini vdrla, Sava je vodo po ravnini vsula, Soča pa se proti jugu suče. In tako je še danes: Drava se tiho vali po široki strugi. Bistra Sava silovito butne na dan v mogočnem slapu Savica v bohinjskem kotu in s slapom Nadiža v dolini Tamarja. Nadiža je zelo staro ime – nada v sanskrtu pomeni zvok, nadi pa reka. Nadiža je torej od davnine zelo glasna, šumna reka, ki drvi za Dravo, v isti smeri kot ona – proti Črnemu morju. Soča pa je tistega davnega dne, ko je tekmovala s sestrama, divje planila prek gora proti najbližjemu morju. Še danes se Soča suče proti Jadranu. Dušica Kunaver

Vzajemnost / JUNIJ 2019

VRT IN DOM

Naj bodo zelišča vedno pri roki

udi med cvetočimi enoletnicami na gredi se dišavnice in začimbe zelo dobro znajdejo. Poleg tega, da številne med njimi odganjajo nadležen mrčes, so še zelo dekorativne. Kot na primer pisanolistni žajbelj Salvia officinalis ‘Goldblat’. Nežni svetlo zeleni listi, obrobljeni z rumeno, so nevsiljiva popestritev med modro cvetočo salvijo in rdečo begonijo. Z zasaditvijo pa smo pravzaprav ustvarili na vrtu malo priročno lekarno. Prav gotovo se bomo spomnili nanjo, ko nas bo bolelo grlo. Pisanolistne sorte žajblja namreč vsebujejo zdravilne učinkovine.

Spirala iz zelišč Med poletnimi potepanji sem pred leti naletela na zanimivo zasaditev v obliki spirale. Takšno aromatično zasaditev bi z malo truda lahko izdelali na vsakem vrtu. Uporabimo lesene količke, skale ali pa večje kamne, s katerimi oblikujemo gredico v obliko spirale. Kamenje dobro zadelamo z zemljo in pazimo, da bo spirala postavljena stabilno. Zaradi zvito postavljene oblike daje videz bogate zasaditve. Za zemeljski substrat izberemo kompostno vrtno zemljo. Zasaditev bo še bolj razgibana, če bomo uporabili zelišča, ki si bodo različna po rasti. Uporabimo tako viseče rasti, kot so timijan, origano, zelišče življenja jingulang, viseči rožmarin. Pokončne rasti so drobnjak, bazilika, česen za rezanje, 82 Vzajemnost / JUNIJ 2019

Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v lonce sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo s svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ali ste si že kdaj privoščili dišečo zeliščno kopel? različne vrste žajbljev (ananasov, škrlatni, pisanolistni, navadni …). Uporabimo še rastline z različno barvo listov, na primer sivo sivko, laški smilj …

Začimbe v koritih V cvetličnih koritih naredimo uporaben nasad, ki nam pride prav, kadar je zelenjavni vrt oddaljen od kuhinje. Osnovne začimbe (peteršilj, drobnjak, origano, luštrek in različne sorte bazilike) so enostavne za vzgojo. Posadimo jih posamezno ali pa kot kombiniran nasad. Kadar jih sadimo posamezno, uporabimo posode iz naravnih materialov, kot so glineni lonci, pletene košare, naravni kamen. V zasaditvi v cvetličnem koritu (slika 1) naj še posebej omenim zelišči, ki bi morali najti prostor

na vsakem balkonu ali terasi. Grmasta rdečelistna bazilika Ocimum x hybrida ‘Magic Blue’ na levi strani požanje konec junija veliko pozornosti. Vijoličasto obarvanega socvetja, ki se dviguje nad graciozno rastjo, ne moremo spregledati. Rastlina je zelo medovita in jo radi obiskujejo tako čmrlji kot čebele. Druga zanimiva rastlina se rahlo preveša čez korito med obema rdečelistnima bazilikama. Lippia citriodora ali citronska verbena ima zelo aromatične svetlo zelene liste z vonjem limone. Liste pred slano oberemo in shranimo. Pri pripravi jedi ali za dekoracijo uporabimo suhe ali sveže. Verbena velja za trajno rastlino, ki v zaščitenih legah ali svetlih kleteh lepo prezimi.

MODA

Čas je za nove kopalke Oblačila, tudi kopalke, velikokrat kupimo tako, da izberemo tiste, ki so nam všeč, in ne tistih, ki bi najbolje pristajale naši postavi. Vsega res ne moremo skriti, lahko pa najdemo model, ki nam bo odlično pristajal, dajal ustrezno oporo in v katerem se bomo dobro počutili.

ajprej preglejte kopalke, ki jih imate v omari že od lani ali predlani. Ali so še uporabne, dovolj velike, prožne, barva še ni obledela? Zapišite proizvajalca in velikost (prsni obseg in globino košarice), da bo izbor lažji. Najenostavnejše je najprej pomeriti kopalke proizvajalca, s katerimi imate dobre izkušnje. • Upoštevajte značilnosti svoje postave – kaj morate poudariti in kaj je treba skriti. Pri tem vam bodo v pomoč različni modeli modrčkov in hlačk, ki jih po želji sestavite v komplet. • Izberite vzorec, barvo, ki bo najlepše poudarila vašo polt tudi takrat, ko še niste najbolj zagoreli. Polt ima lahko topel ali hladen podton, zato izberite primerne barve in ustrezno kombinacijo.

•

Izberite model, ki bo ustrezal vašemu slogu (športen, naraven, klasičen ali eleganten). Modne so tako enobarvne kot vzorčaste kopalke, take z oporo v nedrčkih kot tudi brez nje. Modeli hlačk so se od lanskega leta nekoliko spet »zmanjšali«, kar pa ne pomeni, da so se širši modeli povsem umaknili iz prodaje.

Kaj izbrati? •

•

Nedrčki so različnih oblik, košarice različno globoke, z oporo ali brez. Vzemite si čas in pomerite vse modele zato, da se prepričate, kateri najbolj ustreza vaši obliki prsi. Vzorčasta tunika je praktična, obvezno pa se mora ujemati s kopalkami oziroma drugimi dodatki. Izberite kose, ki jih je mogoče med seboj sestavljati, saj boste imeli

• •

•

tako na voljo večje število kombinacij. Živalski vzorec je še vedno moden, morda ga že imate v omari. Vzorec skrije več pomanjkljivosti, seveda pa lahko izberete tudi enobarvne modele. Temna barva navidezno zoži postavo, svetla jo razširi. Pred nakupom pomerite vse oblike hlačk, da boste našli najboljšo različico. Če želite biti usklajene, izberite tudi brisačo v vzorcu kopalk.

Breda Tesner, inž. obl., CMB Consultant

MODELI: EMPORIUM LJUBLJANA

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Vzajemnost / JUNIJ 2019

Modna eleganca Bombažni pulover je primeren tako za vsakdanje kot za slovesnejše priložnosti. Čipkasti rob je eleganten dodatek na spodnjem in zgornjem robu ter rokavih puloverja. Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46. Opisi za 40/42 oz. 44/46 so v oklepajih. Potrebujemo: 600 (650 oz. 700) g bombažne preje, kvačko št. 3,5. Vzorci. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv z 9 + 3 verižne petlje. Kvačkamo po vzorčni risbi 1. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo. Nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv z 10 + 1 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi 2. Vsako vrsto začnemo z 2 ali 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. polšibično oziroma šibično petljo. Nadaljujemo s petljo pred VE, ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Ponavljamo od 1. do 8. vrste. Vrsta z luknjicami: 3 verižne petlje, *1 verižna petlja, 1 petljo prejšnje vrste preskočimo, 1 šibična petlja, od * ponavljamo. Poskusni vzorček: 21,5 petlje in 8,5 vrste osnovnega vzorca da kvadrat s stranicami 10 cm. 22 petelj in 7,5 vrste luknjičastega vzorca da kvadrat s stranicami 10 cm. Hrbtni del: skvačkamo 108 (117 oz. 128) + 3 verižne petlje in kvačkamo osnovni vzorec po vzorčni risbi 1. Pri velikosti 44/46 vrsto začnemo in končamo z 1 dodatno šibično petljo. 43 cm od nasnutka kvačkamo 1 vrsto z luknjicami in obenem dodamo 3 (4 oz. 3) enakomerno porazdeljene petlje, da imamo 111 (121 oz. 131) petelj. Nadaljujemo luknjičasti vzorec po vzorčni risbi 2. 65 cm od nasnutka delo končamo. Spodnji rob obkvačkamo s 4 vrstami luknjičastega vboda. V 1. vrsti kvačkamo 3-krat (4- oz. 3-krat) vzorčno enoto le na 9 verižnih petljah nasnutka in jih enakomerno porazdelimo po vrsti. Sprednji del: kvačkamo kot hrbtnega, le z vratnim izrezom. Po 7 cm oz. 5 vrstah luknjičastega vzorca pustimo pri miru sredinskih 14 petelj in končamo vsako

stran posebej. Delo končamo na isti višini kot hrbtni del. Rokav: skvačkamo 63 (72 oz. 72) + 3 verižne petlje in kvačkamo osnovni vzorec. Za rokavno širino dodajamo na obeh straneh po 1 petljo 4-krat v vsaki 4. vrsti in 7-krat v vsaki 2. vrsti (3-krat v vsaki 4. vrsti in 9-krat v vsaki 2. vrsti oz. 2-krat v vsaki vrsti in 14-krat v vsaki 2. vrsti), da imamo 85 (96 oz. 104) petelj. 36 cm od nasnutka delo končamo. Spodnji rob rokava obkvačkamo s 4 vrstami luknjičastega vzorca. Vzorec začnemo z 1 dodatno šibično petljo in ga končamo z 1 (0 oz. 0) dodatno šibično petljo. Izdelava: sešijemo ramenske šive. Vstavimo rokave. Stranske in rokavne šive sešijemo obenem. Vratni izrez obkvačkamo z 1 krogom gostih petelj in 1 krogom rakovega vboda (goste petlje kvačkamo od leve proti desni).

Vzorčna risba1

Vzorčna risba 2

Kroj

½ sprednjega in hrbtnega dela

½ rokava

Delovni znaki = verižna petlja = polšibična petlja = šibična petlja

Konfekcijske velikosti Velikost Prsni obseg

Kjer se znaki stikajo spodaj, vbadamo kvačko v isto vbodno mesto. Kjer se znaki stikajo zgoraj, petlje odkvačkamo skupaj.

Obseg pasu Obseg bokov

Vzajemnost / JUNIJ 2019