Vzajemnost, maj 2015 by Vzajemnost

št. 5, maj 2015, 1,90 C

DR. NADA ROTOVNIK KOZJEK:

Mišice so banka za starost

Transmaščobe nevarne kot kajenje

AKTUALNO

Za pomoč malemu človeku »Upokojenski status mi je prinesel svobodo in mi omogočil, da se o svojih dejavnostih odločam sama, tako kot čutim in želim. Izbiram le tiste, ki me zadovoljujejo, v katerih se počutim izpolnjeno in koristno. Hkrati pa si vsak dan vzamem tudi dovolj časa zase, za svoja drobna veselja in telesno aktivnost,« pravi Irena Kosovel, Novogoričanka, ki živi že več kot dvajset let v Ljubljani, a se ima še vedno za Primorko.

Mediacija rešuje spore

iplomirana pravnica je delala marsikaj. »Delovno pot sem v celoti preživela v državni upravi, na različnih vodstvenih delovnih mestih v notranjem in kmetijskem ministrstvu ter vladi.« Zadnjih šest let do upokojitve leta 2013 je delala v Službi vlade za zakonodajo. Že med študijem si je ustvarila družino in prvo hčerko rodila še kot študentka, drugo pa šest let kasneje. »Po sedemnajstih letih zakona sva se z možem razšla, jaz pa sem se s hčerkama preselila v Ljubljano in začela novo poglavje v svojem življenju. Družinska kriza, ki sem jo doživela pri svojih osemintridesetih, je bila moja velika življenjska preizkušnja, ki je ključno spremenila moje življenje.« Ker je bila tedaj v hudi osebni stiski, se je pri iskanju primerne pomoči srečala tudi s psihoterapijo. Začela se je izobraževati in si po več letih edukacije in prakse pridobila naziv psihoterapevt analitične smeri. Že med študijem je spoznala, da želi s svojim novim znanjem pomagati predvsem malemu človeku v stiski, saj si sam pogosto ne zna. Enaki razlogi so jo vodili tudi v izobraževanje za delo mediatorke, ki ga je opravila na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Mediacija, če morda ne veste, je mirno reševanje spora s pomočjo tretje osebe, ki je nevtralna in pomaga strankam poiskati takšno rešitev njunega spora, ki bo sprejemljiva za obe strani. »Sem zaprisežena mediatorka in verjamem, da je mogoče vsak spor razrešiti tudi z dogovorom.« Potrebna je pripravljenost strank na dialog in iskanje rešitev, tudi upoštevaje stališča druge stranke. Potrebna je torej pripravljenost strank na popuščanje, ki vodi k zbliževanju stališč obeh strani in h končnemu dogovoru. »Zame osebno so še posebej pomembne družinske mediacije, kjer imata starša možnost, da dogovorno rešita vprašanja, kot so: kdo od njiju bo prevzel vzgojo in varstvo otrok po razvezi, določitev višine preživnine in stikov ter delitev skupnega premoženja, na kar se veže tudi odločitev, kje v prihodnje bodo imeli otroci svoj dom. Na tak način se kljub ločitvi staršev postavijo podlage za nadaljnje funkcioniranje družine in otrok v njej, starši pa naredijo s tem za svoje otroke največ, saj posledice razpada družine omilijo in razrešijo v najkrajšem mogočem času, s tem pa omogočijo normalno življenje in razvoj svojih otrok.« V letu 2013 je kot članica Društva mediatorjev Slovenije prevzela še vodenje Mediacijskega centra pri Mestni občini Ljubljana, ki strankam ponuja reševanje spora, še preden pride ta na sodišče, na miren in dogovoren način. Vzajemnost / maj 2015

Še posebej poudari, da je mediacija mnogo hitrejša in cenejša od sodnih postopkov. Stranki se sami odločata, kako bosta rešili svoj spor, v sodnem postopku pa o tem odloči sodnik, zato se lahko zgodi, da z rešitvijo ni nobena zadovoljna. »Pa še visokim sodnim taksam in pritožbenim postopkom se izognemo, če rešujemo spor v mediaciji.«

Zdravljenje s pogovorom Pojasni, da je psihoterapija zdravljenje s pogovorom. »Odločila sem se za razvojnoanalitično paradigmo, ki sega v globlje plasti človekove duševnosti in dela pri ozaveščanju nezavednih konfliktnih vsebin. V varnem in zaupljivem terapevtskem odnosu lahko ozavestimo naša ravnanja ali vzroke zanje in dosežemo takšne korektivne izkušnje, ki nam omogočajo zadovoljnejše in kakovostnejše življenje.« Za zdravljenje težav s težjo simptomatiko in psihiatrične motnje pa je potrebno psihiatrično zdravljenje. Na poti psihoterapije se je Irena soočila s sistemsko in normativno povsem neurejenim področjem. »Že tedaj so si nekatera strokovna združenja prizadevala, da bi poklic psihoterapevta in psihoterapevtsko dejavnost zakonsko uredili.« Tudi sama se je aktivno vključila v delo in kot pravnica s psihoterapevtskim znanjem prevzela vodenje delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri ministrstvu za zdravje, ki pa je po štirih letih intenzivnega dela obležal v predalih, saj so se ministri za zdravje menjali kot po tekočem traku.

»Uradno poklica psihoterapevt pri nas še nimamo, čeprav se ta dejavnost izvaja.« Opaža, da so potrebe po psihoterapevtskih storitvah iz dneva v dan večje. »Vse več je hudih osebnih stisk, v katerih se ljudje znajdejo zaradi brezposelnosti, finančnih težav, razpada družine, na delu se od posameznikov zahteva vse več za čedalje manjšo plačo, tudi šikaniranja na delovnem mestu in mobinga ne manjka.« Stresne situacije so stalnica v našem življenju. Ni čudno torej, da je eden glavnih vzrokov za odsotnost z dela predvsem psihične oz. psihosomatske narave. »Prav to me vedno znova motivira k prizadevanjem, da bi se psihoterapevtska dejavnost končno tudi zakonsko uredila in bila dostopna širšemu krogu uporabnikov.«

Sami si izberemo pot Kmalu se je povezala s podobno mislečimi kolegicami in se pridružila Inštitutu za psihoterapijo, mediacije in svetovanje Belin, ki izvaja pod pravno-formalno organizacijsko obliko zasebnega zavoda psihoterapevtske storitve različnih psihoterapevtskih pristopov – analitičnega, kognitivno-vedenjskega in družinskega, družinsko mediacijo, obenem pa ponuja tudi psihološko in pravno svetovanje, torej vse tiste storitve, ki jih človek v stiski potrebuje na enem mestu. »Tako je postalo psihoterapevtsko delo z ljudmi v stiski na eni strani in mediiranje na drugi zame mnogo bolj zadovoljujoče delo od uradniških nalog, ki sem jih prevečkrat občutila kot sizifovo delo.« Irenini hčerki sta že samostojni, zato ji dela družbo pes Fičo, skupaj hodita na Rožnik. V prostem času, ki ga nima veliko, bere, gre v kino, gledališče, opero, ureja vrt, občasno potuje, smuča, hodi. Irena verjame, da je lahko tudi tretje življenjsko obdobje prijetno in izpolnjujoče. Pomembna je pozitivna naravnanost, skrb za psihofizično aktivnost, zdravo prehrano in druženje. In tako naša sogovornica tudi živi.

Dediščina Ker pozna kar nekaj dolgotrajnih in nesmiselnih družinskih sporov, Irena Kosovel predlaga seniorjem in seniorkam, da vprašanja dediščine razrešijo še za časa življenja, ko se o tem lahko pogovorijo s svojimi nasledniki v zadovoljstvo vseh. Opaža pa, da so spori za premoženje najpogostejši tam, kjer so medsebojni odnosi slabi. »Na voljo je več možnosti. Ena običajnejših je prav gotovo oporoka, ki jo lahko zapustnik napiše lastnoročno in jo hrani doma ali mu jo pred dvema polnoletnima pričama napiše tretja oseba, lahko pa oporoko zapiše notar, odvetnik ali sodišče in je tam tudi deponirana. Oporočno dedovanje izključi iz dedovanja zakonite dediče. Njim pripada le nujni delež, če ga zahtevajo.« Mogoče pa je premoženje delno ali v celoti razdeliti že za časa življenja s tako imenovano pogodbo o izročitvi in delitvi premoženja. »Z njo prenese izročitelj svoje premoženje že za časa življenja na prihodnje dediče (navadno otroke) s soglasjem vseh zakonitih dedičev. Če soglasja ni mogoče dobiti, pride v poštev tudi darilna pogodba. Druga možnost za časa življenja je še pogodba o dosmrtnem preživljanju, kjer se preživljavec (na primer otrok, vnuk ali tretja oseba) zaveže, da bo skrbel za preživljanca do njegove smrti, prenos premoženja pa se odloži do smrti preživljanca in preide na preživljavca s trenutkom smrti. Mogoča je tudi pogodba o preužitku, pri kateri pride do prenosa premoženja že s sklenitvijo pogodbe, preužitkar pa do svoje smrti uživa s preužitkom dogovorjene storitve. V obeh primerih mora biti pogodba zapisana v obliki notarskega zapisa. Gre za odplačen pravni posel, zato dedovanja ni,« pojasnjuje. Če pogodbenih obveznosti ne izvajajo tako, kot so se dogovorili, lahko pogodbo prekinejo. »V resnici je od nas samih odvisno, kako bomo živeli in izkoristili tretje življenjsko obdobje in kako se bomo soočili s prihajajočo starostjo. Lahko jadikujemo, ker nismo več mladi in na vrhuncu svojega življenja, lahko pa izkoristimo to, kar imamo in kar se nam ponuja, in na najbolj-

ši mogoč način delujemo v korist svojih bližnjih. S tem bomo največ naredili prav zase. Pri vsaki stvari lahko najdemo slabe in dobre plati, od nas pa je odvisno, kaj bomo izbrali,« je sklenila. Besedilo in fotografija: Neva Železnik

NAGRADNA IGRA

Natura Femina Organic Linija organskih vložkov in ščitnikov perila Natura Femina Organic je izdelana iz 100-odstotnega certificiranega organskega bombaža, ki je prijazen koži in okolju. Izdelki ne spreminjajo naravne kislosti, zagotavljajo optimalno raven vlažnosti, niso beljeni s klorom, so super vpojni brez kemičnih praškov in so brez parfumov. Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, ali izdelki Natura Femina Organic vsebujejo klor, bomo izžrebali šest nagrajenk in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Tosama z Vira pri Domžalah. Odgovor na vprašanje nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 17. maja na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom “Za nagrado”. Vzajemnost / maj 2015

NAŠ POGOVOR

Mišice, banka za starost

Zapisali ste, da je, preprosto povedano, boj za mišice pri starostnikih ena glavnih javnozdravstvenih nalog. Zakaj se vam to zdi taka prioriteta? Mišice predstavljajo približno 45 odstotkov naše telesne mase. Ne omogočajo nam samo, da se gibamo, da smo funkcionalno sposobni ali da se ukvarjamo s športom. Kot velika beljakovinska struktura so po svoje presnovna banka za organizem. Krhkost in propadanje mišic sta sestavni del staranja. Ženske to izrazito doleti v meni, ko se jim mišična masa zmanjša skoraj za deset odstotkov, in to nenadoma. Manjša količina mišic potrebuje manj energije. Pri enaki količini hrane se zato ženske začnejo rediti. Pri starostnikih, ki imajo že tako ali tako manj mišic, bolezni in poškodbe še pospešijo propadanje mišic. Pri dobri zalogi mišic zdravljenje poteka bolje, bolnik bolezen ali poškodbo tudi lažje prenaša. Pri slabi zalogi mišic pa lahko bolezen 16

»Če ves čas razmišljamo, kaj bomo jedli, smo na dobri poti, da bo kaj narobe,« pravi dr. Nada Rotovnik Kozjek. Doktorirala je iz presnove, na ljubljanskem onkološkem inštitutu vodi ambulanto za klinično prehrano; na pomoč jo kličejo tudi iz drugih bolnišnic UKC. Kot nekonvencionalna osebnost zavrača mnoge modne »modrosti« o hrani. Trdi, da debelost ni samo slaba. Sicer pa poudarja, da smo vsi žrtve agresivne industrije, ki ji pomagajo (površni) mediji. In svari pred prehranskimi vrači, samozvanimi svetovalci, ki brez znanja medicine delijo nauke, kaj je dobro za zdravje posameznika, včasih za prav velik denar. starejšega bolnika dotolče. Funkcionalno obnemorejo in se ne morejo več postaviti na noge. Imate pred očmi tudi dejstvo, da bo starejših čedalje več? Ta trend je nedvomen. Toda ob tem so še pomembnejši podatki, da se leta kakovostnega staranja, torej obdobje, ko smo še aktivni, ne podaljšujejo. To je neposredno povezano prav s količino mišične mase. Starostnik, ki ni dejaven, veliko prej shira. Raziskovali smo, kaj se dogaja z mišicami pri mladem in kaj pri starejšem človeku, ki obležita. Ugotovili smo, da lahko mlad človek Vzajemnost / maj 2015

mišično maso zelo hitro obnovi, za starejšega pa je to velika težava, saj nima več zadosti močne hormonske podpore in presnove, da bi se lahko okrepil. Da si vsaj malo opomore, sta potrebna povečan vnos beljakovin in zelo ciljana vadba. Zato tako poudarjamo skupni pomen pravilne prehrane, zlasti beljakovinske, in zadostnega gibanja. Ne zadostuje samo hoja. Bolj ko smo stari, pomembnejše je, da delamo tudi vaje za mišice in moč. Starejši človek mora telovaditi, delati počepe, kaj dvigovati ... Ali je problem pri starejših to, da se zmanjšajo mišice,

jedo pa toliko kot prej? Pri ženskah zagotovo. Toda pravilen odziv ni, da jemo manj, temveč da jemo pravilno. Če starostnik začne hujšati, se bo že tako ali tako zmanjšani del mišične mase bistveno hitreje zmanjševal kot maščevje. Iz tega se lahko razvije sarkopenična debelost: še vedno smo debeli, hkrati pa funkcionalna masa, v katero poleg mišic spadajo tudi srce in notranji organi, še bolj peša. Hujšajo namreč tudi omenjeni organi. Starostnikom, ki hujšajo, maščevje ostane, izgubljajo pa funkcije, in to pospešeno. Namesto hujšanja jim priporočamo, naj pazijo, kaj jedo, in se, če tega prej niso počeli, začnejo gibati, če pa so se gibali, naj razmislijo, ali je gibanje zadostno. Samo na osnovi telesne teže namreč ni mogoče reči, ali je nekdo predebel, da torej njegovo telesno maso sestavlja večinoma maščevje. Kateri stereotipi glede domnevno zdrave hrane so najnevarnejši? Nevaren je že stereotip, da je neka hrana zdrava za vse: za otroke, ljudi v aktivni fazi, nosečnice, starostnike, vrhunske športnike ... Vsi po vrsti imajo različne prehranske potrebe. Najbanalnejši primer je zdrava prehrana za zdrave in za bolnike. Pri praktično vseh bolnikih se poveča potreba po beljakovinah. Enako velja za starostnike. Ali se ne poveča potreba po lahkih jedeh, juhicah? Ne. Poveča se potreba po beljakovinah v hrani, ki jo starajoča se ali bolna prebavila lahko obdelajo. To sta lahko tudi juhica in obara, ne sme pa biti hrana prazna. Najprej moramo torej vedeti, komu je prehrana namenjena. Če ima nekdo zdravstvene ali prehranske težave, moramo ugotoviti, v čem je problem, in temu prilagoditi prehrano. Samo tako bo prehrana podpirala posameznikovo zdravje.

Zdaj se posameznikovo zdravje praviloma podpira z dieto, kar pomeni, da nekatera živila izključujemo. Toda dieta je primerna samo v primeru težav s prebavili, ko se torej nečesa res ne sme jesti. Bolniki s celiakijo, recimo, ne smejo jesti glutena. Za vse druge pa brezglutenska dieta ni primerna, saj so lahko zaradi omejene izbire živil prikrajšani za vlaknine, nekatere vitamine in minerale ter celo za glutamin, ki pripomore k telesni odpornosti. Splošno priporočilo svetovne zdravstvene organizacije je zato prehranjevanje z mešano in uravnoteženo hrano, ki torej vsebuje zadosti energije in hranil. Američani priporočajo prehranski krožnik s količino, primerno za posameznika, pri katerem so v enem obroku kakovostni prehranski viri ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in zadosti kalcija. V osnovi trije taki obroki dnevno zadovoljijo prehranske potrebe posameznika. Kadar ima posameznik prehranske težave ali raje uživa več obrokov, lahko prehranski krožnik porazdeli v več manjših obrokov. Ali ni potrebno ločevanje hrane – jesti samo hidrate in zelenjavo ter sadje ali samo meso in zelenjavo ter sadje? Cilj ločevanja je, da bi manj pojedli. Enako lahko dosežemo, če vsega pojemo manj. Ločevanje pa pomeni, da določenih hranil ne jemo, zato jih organizmu primanjkuje. Naše telo je narejeno tako, da lahko vsa hranila absorbira hkrati. Naša presnova zahteva tako glukozo, aminokisline in razne oblike maščob. Samo v tem primeru lahko dobro deluje. Če česa od tega nima, si mora to nekje pridobiti, na primer v mišicah, kjer si »izposoja« manjkajoča hranila. Če telesu katero izmed hranil manjka, se sprožijo stresni hormoni, razgradijo mišico in tako pridobijo manjkajočo ami-

»Delati moramo tudi vaje za mišice in moč.«

Vzajemnost / maj 2015

nokislino ali glukozo. Zdravim ljudem z uravnoteženo presnovo se to ne dogaja, bolnikom in starostnikom pa ves čas. To jih najeda. Zato morajo še bolj paziti na primerno prehrano. V Sloveniji ima po zadnjih podatkih 42 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških prekomerno težo, čedalje več debeluščkov je tudi med otroki. Vi ob tem pravite, da debelost ni nujno samo slaba. Strogo je treba ločevati zdrave in bolne. Za zdrave vemo, da prekomerno kopičenje maščevja vodi v kronične bolezni. Zato si želimo, da zdravi odrasli in otroci ne bi bili debeli. Borimo se, da bi jedli uravnoteženo prehrano in da bi bili telesno aktivni. To je daleč najboljša strategija, da ne zboliš. Vsak jo ima v svojih rokah. Pri starejših so kriteriji za debelost nekoliko drugačni. Nič hudega ni, če so rahlo pretežki oz. predebeli. Pomembno je, da so funkcionalno sposobni, gibljivi. Tudi za bolnike, ki so dobro prehranjeni, ni nič hudega, če so malo bolj okrogli. Imajo določeno telesno zalogo in upajmo, da tudi zalogo mišic. Pri bolnikih, tako kroničnih kot rakastih, namreč podatki kažejo, da tisti, ki so rahlo pretežki, laže preživijo. Predvsem pa je za bolnike slabo, če nenadzorovano hujšajo. Na vseh televizijah se pred kamerami kar naprej kuha, vlada prava obsedenost s hrano. Se zato bolje prehranjujemo? Ne, prej bi rekla, da dobivamo popolnoma zmešan odnos do hrane. Jesti je treba enostavno, mešano, zmerno in se s hrano ne preveč ukvarjati. Če ves čas razmišljamo, kaj bomo jedli, smo na dobri poti, da bo kaj narobe. Lastnemu zdravju dolgujemo osnovno prehrano, da pojemo zajtrk, kosilo in večerjo, da so ti obroki normalni in da se ne zatekamo k nadomestkom in dodatkom ter nehamo iskati čudežna živila. Je pa res, da je tu industrija, ki to kolo žene. Vsi postajamo njene žrtve, mediji ji pri tem pomagate. 17

Degenerativne očesne bolezni spremenijo sliko sveta Pogosto okoli štiridesetega leta že opazimo, da se naš vid spreminja. Roke postanejo prekratke, da bi videli brati, težje se prilagodimo bleščanju ali razločimo barve. Včasih si pomagamo z očali in svet je potem večinoma spet videti bolje. A žal se s starostjo poveča tudi tveganje nekaterih očesnih bolezni, kot so starostna sprememba rumene pege, siva mrena, retinopatija ali glavkom.

udi oči se starajo, zato pri 60 letih praviloma ne vidimo več tako kot pri 20. S starostjo postane očesna leča pogosto manj prožna. Oko se ne prilagaja več tako dobro, zato na blizu vidimo slabše in potrebujemo očala. Visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni lahko z leti pustijo posledice tudi na očeh. Število obolelih se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje. Bolezenske spremembe oči se najpogosteje začnejo s spremembami v prosojnosti očesne leče in manjšimi spremembami v rumeni pegi, nam je povedala doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmologinja z Očesne klinike v Ljubljani. Pred boleznimi oči se težko vnaprej obvarujemo. Na splošno velja, da s skrbjo za celotno telo skrbimo tudi za zdravje oči, kajti »oči ne moremo izvzeti iz telesa«. Za oboje so pomembni zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, gibanje, spanec, sproščanje in izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje ali čezmerno pitje alkohola. S takim ravnanjem si tveganje zmanjšamo ali bolezen odložimo v nekoliko poznejša leta. Povsem pa jih ne moremo preprečiti. Med najpogostejšimi očesnimi boleznimi v starosti so starostna okvara rumene pege (makularna degeneracija), glavkom, siva mrena in diabetična retinopatija.

Makularna degeneracija Če predmetov naravnost pred sabo ne vidimo več ostro, gre lahko za starostno okvaro rumene pege (makularno degeneracijo). To je najob26

tamin E, cink, lutein in zeaksantin. Pri vlažni obliki bolezni, kjer gre za nastajanje novih žil in njihovo puščanje, je večja nevarnost, da pride do hitrega poslabšanja vida. »To preprečujemo z očesnimi injekcijami proti žilnemu endotelnemu rastnemu dejavniku,« pojasni strokovnjakinja.

Siva mrena

doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.

čutljivejši del očesne mrežnice na očesnem ozadju, ki s svojimi čutnicami omogoča dober osrednji vid. Z napredovanjem bolezni je vse težje voziti, brati, prepoznati obraze … Kot pove prof. dr. Cvenkel, je starostna okvara rumene pege v zahodnem svetu najpogostejši vzrok nepopravljive okvare vida. K sreči ob njej ni prizadet obrobni navigacijski vid, tako da nas napredovala bolezen ne naredi tako odvisne od drugih kot glavkom, o katerem smo pisali v aprilski Vzajemnosti. Poleg tega bolniki poslabšanje vida opazijo prej kot pri glavkomu. »Najprej opazijo meglen vid in popačeno, izkrivljeno sliko.« Pogosto se pojavi na obeh očesih, lahko tudi samo na enem, ali pa je na enem očesu bolj napredovala kot na drugem. Strokovnjaki govorijo o suhi (atrofični) in vlažni obliki bolezni. Pri prvi posebnega zdravljenja ni, le zdravila z antioksidantnim učinkom, ki preprečujejo oksidativne poškodbe in morda slabšanje upočasnijo. Sem spadajo vitamin C, viVzajemnost / maj 2015

Še ena pogosta očesna bolezen v starosti je siva mrena. Pri njej očesna leča postane motna, kar se po 65. letu zgodi približno polovici ljudi. Običajno se skali leča na enem očesu prej kot na drugem, lahko pa se na obeh očesih razvija hkrati. Zaradi sive mrene se vid običajno poslabša počasi, torej ne kar čez noč. Očesna leča je iz vode in beljakovin. Motna postane, če se te beljakovine združujejo v skupke. Slika postane zamegljena, poslabša se kontrast, spremeni se ostrina vida, barve so lahko obledele, svetloba luči moteča, nočni vid slabši … Ko očala ne pomagajo več, je edina učinkovita rešitev za izboljšanje vida operacija, pri kateri naravno lečo zamenjajo z umetno. To je mikrokirurški poseg, ki poteka s pomočjo mikroskopa. »Če je oko sicer zdravo in na njem ni posebnih degenerativnih sprememb ali glavkoma, ljudje po operaciji spet dobro vidijo,« pove strokovnjakinja. Kakovost življenja se spet lahko povrne. V Sloveniji zaradi sive mrene operirajo približno 15 tisoč oči na leto. Čakalna doba je tri mesece.

Diabetična retinopatija Napredovala sladkorna bolezen lahko med drugim prizadene očesno ozadje. Njen pojav je odvisen od urejenosti krvnega sladkorja, a pomembni so tudi drugi dejavniki, kot je dedna nagnjenost, pravi prof. dr. Cvenkel. Zato je treba očesno zdravje sladkornega bolnika skrb-

Zgradba očesa Očesno zrklo sestavljajo beločnica (beli del, ki mu daje trdnost), žilnica (prehranjuje tkiva) in mrežnica (retina), notranja ovojnica, ki je sprejemnik svetlobnih dražljajev iz naše okolice. Na mrežnici sta dve vrsti čutnih celic. Na obrobju so to paličnice, ki zaznavajo predvsem gibanje, v sredini (rumeni pegi) pa so zbrane predvsem čepnice. Zato je v sredini ostrina vida največja. Od tam vodijo živčna vlakna proti zadnjemu delu očesa, kjer se združijo v vidni živec, ki informacije ponese v možgane. no spremljati. Kot pravi, do večjega poslabšanja vida najpogosteje pride zaradi otekline v rumeni pegi na mrežnici (edem makule). »Ker so žile bolj prepustne, prihaja do krvavitev in na koncu zaradi sladkorne bolezni lahko, tako kot na srcu ali ledvicah, tudi na očesu pri-

de do neprekrvljenosti – ishemije. Oko se odzove z nastankom novih žil in veziva.« Nove žile so še slabše kakovosti in bolj prepustne. »Lahko se pojavijo nenadne krvavitve v oko z izgubo vida. Potrebne so operacije. V tej fazi bolezni so možnosti za ohranitev vida poslabšane.«

Oči so okno v telo Če vemo, da telesne bolezni lahko poslabšajo tudi vid, so po drugi strani lahko prav oči okno, skozi katerega se zdravniku odpre pogled na stanje naših žil. Opazovanje očesnega ozadja lahko celo pokaže na nekatere druge bolezni. Prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani priporoča, da starejši prvi temeljit pregled oči opravijo takrat, ko potrebujejo očala za bližino, pozneje pa vsakih nekaj let, ko očala zamenjajo. Pregled mora bit temeljit in ne sme zajeti le ugotavljanja vidne

ostrine in očesnega tlaka, ampak tudi pregled očesnega ozadja. V primeru že prisotne bolezni ta narekuje tudi pogostost in vrsto preiskav. Včasih so posledice nekaterih očesnih bolezni dolgo neopažene (najbolj pri glavkomu) še posebno, če se najprej pojavijo na enem očesu. Vsake toliko časa lahko naredimo preizkus vida tudi sami, tako da si eno in drugo oko ob tem prekrijemo. Očesni pregled je priporočljiv še, če se na očesu pojavijo nenadne spremembe v obliki madežev ali drobnih delcev, če se pojavi v vidnem polju senca ali zavesa, če se nam zdi, kot da bi gledali skozi vodo, ali če se nam vid kakor koli drugače spremeni ali zmanjša. Vse te spremembe so posledica dogajanj znotraj očesa, lahko v steklovini, na mrežnici ali vidnem živcu. Urša Blejc

Uporabimo najboljše iz narave Uporaba tradicionalnih spoznanj o koristih zdravilnih zeliščih se v sodobnem času enakovredno kosa s tehnološko visoko razvito farmacevtsko in kozmetično industrijo. Naravna, že stoletja znana in temeljito preizkušena sredstva za lajšanje zdravstvenih tegob so zato vse bolj iskana.

asažni gel je zaradi izvlečkov in olj številnih zelišč, pridobljenih po metodah, ki kar najbolj ohranjajo njihovo dragoceno vrednost, vsestransko uporaben. Sproščujoče deluje na boleče mišice in sklepe, pomaga pri revmatskih obolenjih, spodbuja krvni obtok, odpravlja utrujenost po naporni hoji ali dolgem stanju ter osvežuje in vrača energijo. Obenem neguje kožo in zavira njeno prehitro staranje. Eterična olja rožmarina, evkaliptusa, bora, timijana in mete prijetno hladijo in spodbujajo prekrvavitev, izvlečki iz šentjanževke, ognjiča, rmana, arnike, žajblja in vražjega kremplja pa zdravijo vnetja, bolečine in otekline, obenem pa sinergija mentola in kafre lajša bolečine in mišične krče. Kafra deluje tudi protivnetno in protirevmatsko pri artritisu oziroma vnetju sklepov. Svež vonj olj limone in pomaranče sprošča in pospešuje krvni obtok, zato je gel priporočljiv pri migrenah.

Priporočljivo ga je najmanj trikrat na dan narahlo nanesti na obolelo mesto. Uporabljamo pa ga lahko tudi kot dodatek pri inhalacijah pri prehladu ali nahodu. Dobro se je z njim namazati tudi pred odhodom v naravo, saj je znano, da vonj citrusov odganja klope.

Vzajemnost / maj 2015

P. R.

ZDRAVA PREHRANA

Koprive – rastline s karakterjem

Recepti Koprivna juha

Koprive so družabne, čeprav so divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Po starodavni legendi naj bi pekoče koprive spekle tako, kot so se fantje opekli pri krepostnih dekletih. Vsekakor so koprive pogosto prezrte, a odlične za pripravo v ponvi ali loncu.

na olivnem olju in moki rahlo zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo sesekljane in oprane koprive, malce podušimo, zalijemo z vodo in mlekom ter na zmernem ognju kuhamo še dobrih pet minut. Med dušenjem skromno solimo. Potem vse skupaj prelijemo v mešalnik in na drobno »zmiksamo«. Z žlico kisle smetane okrasimo jušni krožnik.

Koprivni pire

opriv je več vrst in prav vse so zdravilne. Pekoča velika kopriva zraste do poldrugi meter visoko. Ima razraslo koreniko; na steblu in srčastih listih pa so številni žgalni votli laski. V njih je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, kot smo se učili v šoli, marveč hisitamin z acetilholinom. Mala kopriva je pol nižja, liste ima manjše in jajčaste, speče pa prav tako močno kot velika. Poznamo tudi mrtve koprive, ki ne spečejo. Ločimo belo mrtvo koprivo, lisasto mrtvo koprivo in škrlatno rdečo mrtvo koprivo. Imajo močnejši duh in lepo cvetijo. Cvetovi so zvončaste oblike in nektar je tako globoko na dnu, da ga dosežejo samo čmrlji s svojim dolgim sesalom. V kulinariki največkrat uporabljamo sveže mlade spomladanske poganjke, redkeje suhe iz zaloge. Koprive, pekoče ali mrtve, lahko

uživamo presne; podobno kot drobnjak jih dajemo v solate. Laski izgubijo pekoč učinek, če liste skuhamo ali zmanemo z rokami, ki jih prej zaščitimo z rokavicami. Lahko pripravimo koprivni pire, spečemo frtaljo ali stisnemo koprivni sok. Toda jedi s koprivami ne smemo pogrevati. Pripravimo jih enako kot špinačo, včasih tudi skupaj z njo. Zlahka pripravimo koprivno juho ali koprivno-špinačno juho, pri čemer skuhamo skupaj obe, špinačo in koprivo. Pomembno je vedeti, da je treba koprive uživati zmerno, saj delujejo odvajalno. Sama rada pripravim koprive z rižem, podobno kot s špinačo ali blitvo. Vsako pomlad večkrat ocvrem koprivne vršičke v pivskem testu, naredim frtaljo ali koprivni namaz skupaj s smetano, skuto ali mehkim sirom. Pri vseh jedeh iz kopriv uporabljamo mleko, jogurt, Vzajemnost / maj 2015

del koprivne juhe uporabimo za pire. Najbolj preprosto je takole: v koprivno juho zamešamo vsebino vrečke za krompirjev pire in dodamo žlico masla.

albuminsko skuto, smetano ali sir, da nam oksalna kislina v koprivah ne jemlje kalcija iz kosti.

Čistijo kri, krepijo kosti Različne vrste pekočih kopriv se po vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ne razlikujejo veliko. Najprej omenimo, da imajo koprive do 7 odstotkov beljakovin, kar je rekord med zelenjavo. V koprivah je večina vseh za človeka pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih več kot v špinači, veliko je kalcija, precej je tudi kalija, natrija, 33

SVETUJEJO VAM

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

IZPLAČILO DELA PREDČASNE POKOJNINE Bralec M. S. iz Ljubljane navaja, da je od zavoda že v začetku leta 2014 prejel informativni izračun, da bo pogoje za predčasno pokojnino izpolnil oktobra 2014 z dopolnitvijo 40 let pokojninske dobe. Naslednji izračunan datum izpolnitve pogojev za starostno pokojnino pa je bil september 2015. Ker je bilo iz izračuna višine predčasne pokojnine razvidno, da bi bila pokojnina zmanjšana za več kot 14 odstotkov zaradi 11 mesecev prostovoljnega zavarovanja, se je odločil za nadaljevanje delovnega razmerja. Zanima ga, ali je upravičen do izplačila 20-odstotnega dela predčasne pokojnine in od kdaj do kdaj mu le-ta pripada. Za to možnost je naključno izvedel od znanca.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je z namenom, da bi zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno pokojnino ostali še naprej delovno aktivni, uvedel povsem nov bonus v obliki izplačila 20-odstotnega dela predčasne ali starostne pokojnine. Zakon ne dela razlike med predčasno in starostno pokojnino pri uveljavljanju pravice do izplačila 20-odstotnega dela pokojnine, saj spodbuja tudi odlaganje uveljavitve predčasne pokojnine. To pravico torej lahko uveljavijo vsi zavarovanci, ki so ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovani pri zavodu in ostanejo v zavarovanju v nespremenjenem obsegu. Zavarovancu se na podlagi vloženega zahtevka mesečno izplačuje 20 odstotkov

predčasne ali starostne pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, in sicer vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Bralcu se bo tako lahko začel izplačevati 20-odstotni del predčasne pokojnine šele od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Glede na to, da je bil 11 mesecev prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ki ni pokojninska doba brez dokupa, bo verjetno nadaljeval delovno razmerje vse do izpolnitve pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Če bi bralec po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino želel še naprej ostati v delovnem razmerju v nespremenjenem obsegu, bi se mu še naprej izplačeval 20-odstotni del predčasne pokojnine, saj dejstvo, da

je tudi že izpolnil pogoje za starostno pokojnino, ne vpliva na spremembo izplačila. Če bo bralec nadaljeval obvezno zavarovanje po septembru 2015, bo pri odmeri starostne pokojnine upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa (vsako naslednje leto dopolnjene pokojninske

dobe, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, se vrednoti na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 odstotka), ne glede na to, da bo v tem času užival 20-odstotni del predčasne pokojnine.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN Bralka A. P. z Dolenjskega navaja, da je bila njena hčerka kmalu po rojstvu operirana zaradi rakastega tumorja. Bolezen ji ni pustila nobenih trajnih posledic, uspešno je zaključila študij in je tudi zaposlena. Zanima jo, ali bo imela kakšne ugodnosti pri uveljavljanju pokojnine glede na prestano bolezen.

Po zakonu, veljavnim od 1. 1. 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni vojni invalidi od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo – je bil razširjen z novo kategorijo zavarovancev, saj se prišteta doba na podlagi

osebnih okoliščin upošteva tudi zavarovancem, ki so oboleli za rakom do 15. leta starosti. Poleg upoštevanja prištete dobe k skupni zavarovalni dobi se tem zavarovancem tudi zniža starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine za toliko mesecev, kolikor znaša prišteta doba. Bralkini hčerki bodo za pridobitev in odmero pravic upoštevali prišteto dobo, vendar le od 1. 1. 2013 naprej, to je od veljavnosti zakona, čeprav je dejansko zbolela za rakom že pred tem datumom. Prav tako se ji bo znižala starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine za toliko mesecev, kolikor bo znašala prišteta doba.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Ta mesec jo lahko izjemoma pokličete v četrtek, 14. maja med 15.30 in 17.30 uro na številko 01 530 78 53. Vzajemnost / maj 2015

VRT IN DOM

Majski mozaik Prihajajoči mesec ponuja obilje vrtnarskih lepot, izbira pa je prepuščena okusu posameznika. Kljub temu naj iz praktičnih izkušenj izluščim nekatere aktualne lepotice tega časa, namignem nekaj o njihovi negi ter jih priporočim v oskrbo za dolgotrajno veselje ob njih.

ed brskanjem po svojih fotografijah iz preteklih pomladi sem naletel na skladno druženje trajnice in čebulnice, in te lepote enostavno ne morem obdržati le zase. Ta vrsta divjakovca (Doronicum orientale, nekoč Caucasicum, ker je res doma tudi na Kavkazu) pri nas ne raste v naravi, v divjini, zato pa ima v slovenskem rastlinstvu tri manj pomembne in manj postavne sorodnike. Vsekakor je to nezgrešljivo lepa pomladna trajnica, ki s svojimi rumenimi koškastimi cvetovi kar nekoliko spominja na cvetje manjših gerber. Prav zaradi barve lahko divjakovec lepo družimo z mnogimi drugimi rastlinami, a z rumenimi tulipani seveda učinek ne bi bil kaj prida. V tem primeru imamo opravka s sorto tulipana, ki ima poreklo v več vrstah, a zaradi značilne prisotnosti zelene barve v cvetu spada v klasifikacijsko osmo skupino viridiflora. Ker je rod tulipanov zelo obsežen, so vse sorte razporejene kar v šestnajst skupin. Prisotnost zelenih barvnih odtenkov v sicer običajno barvitem cvetu pomeni dodatni ustvarjalni izziv za oblikovanje umetelnih cvetličarskih aranžmajev. V vrtnem nasadu so te sorte zanimiva popestritev, zato je vredno jeseni posaditi kakšno desetnijo čebulic sort, kot so »Spring Green«, »Esperanto«, »Humingbird« ali kaj podobnega. Te sorte tulipanov niso posebno obču-

Manj pogoste in zato v nasadu vedno opazne so sorte tulipanov z delno zelenimi cvetovi.

tljive, čeprav se bodo najbolje obnesle v izrazito peščeni prsti in sušnih poletjih. Manj zahtevni, torej »bolj divji« in nežlahtni, so tako imenovani botanični tulipani, ki so tudi na voljo v več sortah, ter lahko njihove čebulice po mojih izkušnjah čez poletje ostajajo v zemlji. Tako cvetijo več let zapovrstjo, le voluhar jih ne sme izslediti.

Semeneči kosmatinci Dobrodošel bo nasvet, kako si doma lahko razmnožimo priljubljene kosmatince ali velikonočnice. Ne glede na botanično pripadnost ali sortno ime se njihove kimajoči cvetovi hitro po osutju spremenijo v nasršena čopičasta soplodja, kjer pod kodeljicami dozorevajo semena. Ko začnejo posamezna semena s suhimi in razprostrtimi laski odpadati, jih poberemo in še pred zimo posejemo. To so hladnokalivke, ki potrebujejo za vznik vlago in nizke temperature. Sadike iz pomladnega vznika pozneje prepikiramo in razsadimo (začasno) v lončke ali na stalno mesto. To je najboljša oblika razmnoževanja, saj je delitev starejših rastlin redko uspešna. Navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans) je verjetno manj znan kot bolj velikocvetna velikonočnica (Pulsatilla grandis, tudi z nekaj žlahtnimi vrtnimi oblikami), je pa s svojimi skoraj črno škrlatnimi in manjšimi cvetovi enako zanimiv in v naravi pri nas tudi enako ogrožen. Zato svoje zbirateljske apetite Vzajemnost / maj 2015

vedno zadovoljujemo le z nakupom v vrtnarijah vzgojenih rastlin. Naravno rastišče kosmatincev so pusti in suhi travniki, zato jim tudi na vrtu zagotovimo vso razpoložljivo osončenost in dobro drenažo. Dobro se počutijo v skalnjaku in med škarpniki, kjer jih druge rastline ne bodo zasenčevale.

Spremenljiva medvejka V besedni prispodobi se radi zatekamo k izrazu zlata jesen, a tudi pomlad ponuja marsikatere dragocenosti. Ena med njimi je medvej-

Vsi kosmatinci po cvetenju razvijejo zanimiva soplodja z obilico semen, kar omogoča razmnoževanje tudi ljubiteljskemu vrtnarju. Na sliki je navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans) s skoraj črnimi kimajočimi cvetovi.