Vzajemnost, maj 2022 by Vzajemnost

LETNIK 48

MAJ 2022 / 2,45 €

Za samozdravljenje je potrebno znanje

DR. MARINKA VOVK

Naj bo prihodnost brez konflikta med ekologijo in ekonomijo

NAŠ POGOVOR

Naj bo prihodnost brez konflikta med ekologijo in ekonomijo

Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov. Njeno večkrat nagrajeno delo odmeva tudi zunaj naših meja; sicer pa tudi okoljski problemi segajo prek meja daleč v prostor in čas. Kaj vas je kot profesorico kemije in biologije pripeljalo do tega, da ste se začeli ukvarjati z ekologijo na socialnopodjetniški način? Da sem se po sedmih letih dela v šolstvu odločila za podjetništvo na področju ravnanja z odpadki, sta predvsem dva povoda – odpadki so postajali vse večji okoljevarstveni problem, pri reševanju tega pa je bil zelo očiten velik primanjkljaj znanja, posledično pa tudi inovativnih pristopov in rešitev. Začela sem iskati možnosti za zmanjševanje odpadkov na eni strani in za preprečevanje nastajanja odpadkov na drugi strani. Del rešitve tega problema je ponovna uporaba odpadkov na osnovi socialnega podjetništva. To odpira tudi možnosti za nova zelena delovna mesta, ki so z ustreznim procesom dela prilagojena tudi težje zaposljivim osebam. Tako sem si delo, ki ga zdaj opravljam, vzpostavila iz problemov, ki sem jih preoblikovala v rešitve. Se pa še vedno vsak dan učim. Na področju ponovne uporabe in razvoja sodeluje tudi moj mož. V nenehnem prepletanju informacij gradiva potencial znanja in idej za nove dejavnosti. Te so kot substrat-delo-terapija za naše zaposlene in za tiste, ki se nam pridružujejo prek shem vključevanja in rehabilitacije. Inovativnost imate tako rekoč v genih ... V naši družini je bil oče inovator in njegove ideje ter rešitve so znane po vsej Sloveniji, tudi zunaj nje. Vsi štirje otroci smo odraščali v tem duhu. Oba moja brata delujeta na tehni18

Vzajemnost / MAJ 2022

škem področju, midve s sestro dvojčico pa na področju varovanja okolja. Sestra na primer vodi Mednarodni center za samooskrbo Dole, kjer razvija nove pristope, ki so v tem času še toliko pomembnejši.

CPU nostalgija. Potrošniki in podjetja lahko v CPU dobijo zanimivo pohištvo, opremo za dom, igrače, otroško in športno opremo, tekstil, dodatke, elektronsko opremo, pa še nisem naštela vsega.

Vaš Center ponovne predelave (CPU) se je razširil po Sloveniji, z njim pa se širi tudi zavedanje o dobrobiti reciklaže – za varovanje narave, potrošnike in nova delovna mesta. Med zavrženimi izdelki in materiali, ki čakajo na uničenje, je veliko še uporabnih, in te v naših centrih predelamo, da dobijo novo dodano vrednost. Podjetje CPU, ki ima sedež v Ormožu, ima šest enot po Sloveniji. Te prevzemajo odvečne izdelke in materiale in jih preoblikujejo – poskrbijo za demontažo, čiščenje, barvanje, tapeciranje, sestavljanje, krojenje, šivanje itd. Iz tega, kar je bilo namenjeno uničenju, naredijo nove uporabne izdelke, domače okolje pa razbremenijo odpadkov. Za ponovno uporabo odpadkov porabimo bistveno manj energije, kot jo potrebujemo za nove izdelke, in kar je tudi zelo pomembno, ne posegamo po novih surovinah. Naš moto je uporabiti samo tisto, kar že obstaja, za to pa so potrebne inovativne rešitve zaprte zanke. Pomembno je tudi, da centri omogočajo delovna mesta posameznikom iz ranljivih, težje zaposljivih skupin. Za potrošnike pa je dobrodošlo, da so ti izdelki tako rekoč unikatni in cenovno ugodnejši. Oblikovali smo tudi svoji blagovni znamki CPU design in

V sklopu praktičnega usposabljanja potrošnikov, ki je tudi del vašega poslanstva, je zanimiva »kavarniška popravljalnica«. V njej se obiskovalci ob pitju kave ali čaja lahko naučijo enostavnih popravil in šivanja, trikov odstranjevanja madežev, finomotorike pletenja in kvačkanja z iglami ali brez, izdelave dekoracij iz odvečnega materiala ipd. Naučijo se lahko tudi pravilnega vzdrževanja izdelkov – od oblačil do pohištva ali pralnega stroja; tudi to je pomemben prispevek k zmanjševanju odpadkov. Za otroke pa je urejen ustvarjalni kotiček za popravilo igrač. Tako skupaj dosegamo tri ključne aktivnosti trajnostne potrošnje: zmanjšaj, popravi, ponovno uporabi. Zakaj ste polovico enot CPU predali v upravljanje lokalnih skupnosti? Pri teh projektih smo vseskozi sodelovali z občinami in komunalnimi podjetji, zato smo po vzpostavitvi enot CPU poiskali izvajalca, ki je prevzel to dejavnost. Končno je tudi naša primarna naloga razvoj in nato usposabljanje lokalnih deležnikov za uporabo socialne inovacije v praksi. V lokalnem okolju je pomembno, da sodelujejo tam živeči izvajalci, ki najbolje poznajo njihove izzive in pro-

FOTO: OSEBNI ARHIV M. V.

Naš moto je uporabiti samo tisto, kar že obstaja.

Samozdraviti se je treba znati

V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi takrat, ko to sploh ni nujno potrebno.

lavobol velikokrat izgine, ko popijemo kozarec vode ali dva, izčrpanost mine, če si privoščimo kakšen dan počitka in več spanja. Sicer pa lahko marsikatero zdravstveno tegobo, blažjo bolezen in tudi bolečine odpravimo ali vsaj omilimo z zelišči in drugimi metodami (masažami, kopelmi, dihalnimi vajami, ajurvedo, fitoterapijo, akupunkturo, bioenergijo in drugimi). Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, z ljubljanske fakultete za farmacijo pravi, da so vzroki za to, da zbolimo, v življenjskem slogu in okolju. Tako mnogi ljudje pojedo premalo vitaminov, mineralov in vlaknin, ki jih je največ v sadju in zelenjavi, ter zaužijejo preveč sladke, slane in mastne hrane. Tu so še škodljive razvade, kot sta kajenje in uživanje alkohola, premalo gibanja in stres. Ne pozabimo še na vso kemijo, ki jo pršimo po poljih in sadovnjakih. Vsi ti strupi se na koncu znajdejo na naših krožnikih in v želodcih. Prištejejo se še vplivi onesnaženega zraka, vode in škodljivega sevanja moderne tehnologije. »Naše telo je sicer zmožno razstrupljanja prek jeter. Če pa je strupov preveč, se začno nalagati v organe in tkiva in povzročajo različne bolezni,« je začel sogovornik. Zato se spomladi ljudje pogosto lotijo prečiščevanja telesa in uživajo rastline, kot so regrat, čemaž in pegasti badelj, ki tudi preprečujejo in zdravijo poškodbe jeter. Vedeti pa je treba, da imajo stranske učinke tako zdravilne rastline kot sintetična zdravila. Sogovornik omeni statine, zdravila za zniževanje holesterola, ki sicer maščobe v krvi imenitno znižujejo, pogosto pa povzročajo

Kamilica, kraljica slovenske ljudske medicine 28

Vzajemnost / MAJ 2022

bolečine v mišicah. Zato nekateri za zniževanje holesterola raje uživajo prehransko dopolnilo iz fermentiranega rdečega riža, ki se jim zdi naravno in neškodljivo. Pa ni tako. Tudi dopolnila vsebujejo statine in imajo neželene učinke, le da so sintetična zdravila bolj kontrolirana in tudi doza je natančno odmerjena. Takole svetuje: »Med zdravilnimi rastlinami ni tako učinkovitega zdravila za zniževanje holesterola, kot je prehrana. Pomembno je uživanje vlaknin – Dr. Samo Kreft betaglukanov, ki so prisotni v zunanjem ovoju žit, kot so proso, ječmen, pšenica. Zanje je dokazano še, da krepijo imunski sistem.«

Vročina, bolečine, vnetja Za zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje revmatičnih bolečin se tradicionalno uporablja vrbova skorja. Salicin, ki je njena glavna učinkovina, je v 19. stoletju postal osnova za sintetizirano acetilsalicilno kislino oziroma aspirin.« Salicin iz vrbove skorje se v telesu pretvori v salicilni alkohol in nato v dobro znano protivnetno snov – salicilno kislino. »Naravno ustvarjena salicilna kislina je slabo raziskana, videti pa je, da učinkuje počasneje in je šibkejša kot sintetična, njeni učinki pa morda trajajo dlje in imajo manj negativnih učinkov na želodec. Razlika med obema je v tem, da vrbova skorja deluje blago in počasi, aspirin pa je učinkovitejši in hitrejši in je tudi natančno odmerjen.« V lekarnah lahko kupite vrbovo skorjo v obliki tablet, praška, čaja ali tinkture. Tudi za simptome prehlada ali gripe obstajajo bolj naravna sredstva. »Za povečanje imunske odpornosti priporočam ameriški slamnik, za pomiritev suhega kašlja pastile islandskega lišaja, pripravke iz bršljana pa za redčenje sluzi in lažje izkašljevanje.« Ob tem doda, da ameriški slamnik deluje preventivno tudi pri covidu. Omeni še trditve znanstvenikov, da se mnoge bolezni, na primer rak, srčne bolezni, artritis in alzheimerjeva demenca, začnejo z vnetji na ravni celice, zato bodimo

Koder hodim, iščem zanimiva debla in korenine

Navdih za umetniške zgodbe, ki jih iz lesa ustvarja Rado Weiss iz Okonine v Zgornji Savinjski dolini, ponuja narava. Mojster jih najde med rastlinami, posekanimi debli in panji, kot ostanke drevesnih debel, grč in vejevja. V rokah izučenega brusilca v lesni industriji postanejo kosi z anomalijami v strukturi lesa prave mojstrovine.

še oplemeniti tako, da ostane čim več naravnega. Ponosen je, da je uporabil že okrog 172 vrst lesa (v Sloveniji imamo avtohtonih le 75). »Koder hodim, iščem zanimive detajle lesnih debel in korenin«.

Skulpture iz gumbov Pripravil je že nekaj samostojnih razstav in sodeloval na skupnih, še najbolj se je veselil svojih izdelkov na razstavah Čar lesa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pa še en zanimiv konjiček ima Rado Weiss. Ob 25. obletnici podjetništva je ob pomoči žene Katje ustvaril vesolje iz gumbov. Nekoč je na tleh delavnice našel dva gumba in od takrat jih zbira. S pomočjo bližnjih ter poslovnih partnerjev je v dveh letih nabral na tisoče različnih primerkov, ki so Rado Weiss povsod išče zanimive kose debel in korenin.

FOTO: OSEBNI ARHIV

daj je že uradno upokojenec, a brez dela v brusilnici ali za stružnico ne more. Kruh si je namreč služil kot brusilec in ostrilec orodij za lesne stroje, gozdarsko tehniko ter vse vrste domačih orodij. Kar ne more zaključiti dneva, ne da bi vzel v roke dleta, pognal stružnico in oblikoval kos korenine, debla ali lesne naplavine v novo obliko. »Ni mi mar za prah, oblovino, žagovino, saj ob delu vedno znova odkrivam, kako lep je les, narava, ta naš svet,« pripoveduje Rado Weiss. Kosom lesa s pomočjo domiselnih idej in obilice domišljije dodaja nov videz, ustvarja prizore iz življenja, živalske podobe – izdelal je serijo živali – ter uporabne predmete iz našega vsakdanjika. S certifikatom kakovosti obrtno-umetniških izdelkov pa te reči, kot rad reče sam, izdeluje bolj zase kot za kupce. V zadnjih letih jih je ustvaril okrog 2000 in so na ogled predvsem v njegovih poslovnih in stanovanjskih prostorih. Za to delo je potrebna veščina ohranjanja prvinskega lesa, da ne razpoka, da se ne olušči skorja, da ostanejo vidne letnice, bule, zarastline in predvsem vrsta lesa. Mojster jih le

Sadovi domišljije in pridnih rok

Med zadnjimi izdelki je globus iz gumbov.

se kopičili v posebnih posodah. Praktičen kot je Rado, je pripravil posebne podlage ter gumbke in gumbe povezal v galaksije »fantazijskega vesolja«. Po nekaj več kot treh tednih, tudi nočnega dela, je vanj vdelal 3699 različnih gumbov. Februarja letos pa je še več gumbov, kar 4377, porabil za skulpturo, ki jo je poimenoval Moja zemlja, moj svet. Razporedil jih je na posebno oblikovano kroglo, ki jo »nosi« hobotnica, narejena iz orehovega lesa. Tako je nastala unikatna skulptura sveta, njegov 2222. izdelek po vrsti. BESEDILO IN FOTOGRAFIJI:

Jože Miklavc

Vzajemnost / MAJ 2022 43

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Rojstva v začetku 20. stoletja

Porodništvo je bilo skozi tisočletja v rokah žensk, ki so s svojim znanjem in izkušnjami pomagale pri porodih. Kot veda se je v Evropi in tudi na Slovenskem začelo razvijati šele v drugi polovici 18. stoletja. Naši kraji so s terezijanskimi zdravstvenimi reformami dobili prve babiške šole, izšli so učbeniki za babice v slovenskem jeziku, porodničarji so se izobraževali v ustanovljenih mediko-kirurških šolah. K razvoju porodništva so prispevale tudi iznajdbe novih instrumentov.

FOTO: ZASEBNI ARHIV

Dr. Ivan Gostiša med operacijo v ženski bolnišnici v Novem mestu

Gostiša, je bilo v bolnišnico sprejetih 888 bolnic in porodnic, rodilo jih je 31. Vedno več je bilo porodnic, ki so prišle rodit v bolnišnico, leta 1930 jih je bilo že 124.

Kovček z instrumenti Kovček s porodniškimi instrumenti in pripomočki je Josip Strašek prinesel s seboj iz Brežic, kjer je služboval

FOTO: DRAGAN ARRIGLER

ed najpomembnejšimi so bile porodne klešče, izum iz 17. stoletja, s katerimi so od 18. stoletja naprej pomagali pri številnih porodih. Porodniško-ginekološki bolnišnični oddelki so se po Sloveniji začeli ustanavljati v dvajsetih letih 20. stoletja. Rojevanje v bolnišnicah pod nadzorom izkušenih porodničarjev in babic je odločilno vplivalo na zmanjšanje umrljivosti mater in novorojenčkov. Že od leta 1908 so ginekološke bolnice in porodnice sprejemali v Elizabetino žensko bolnišnico v Novem mestu. Za porodnice je skrbela ena šolana babica, za bolnice pa sestre usmiljenke reda sv. Vincencija Pavelskega. Kirurg primarij dr. Peter Defranceschi je opravil prve vse takrat poznane ginekološke in porodniške operacije in postavil ginekologijo na visoko raven. V bolnišnici je od vsega začetka delal tudi dr. Josip Strašek, ki je opravljal operacije in porode, po odhodu Defranceschija pa je bolnišnico tudi strokovno vodil. Do prve svetovne vojne je imela ženska bolnišnica 24 ginekoloških in osem porodniških postelj. Leta 1909 je bilo sprejetih 645 bolnic in porodnic, rodilo jih je sedem. Porodi so v glavnem potekali doma in pogosto brez strokovne pomoči. Leta 1921, ko je Straška nasledil dr. Ivan

INFORMACIJE: Tehniški muzej Slovenije Bistra 6, 1353 Borovnica tel. številka: 01 750 66 70 www.tms.si e-naslov: info@tms.si 66 Vzajemnost / MAJ 2022

Kovček dr. Josipa Straška z instrumenti iz okoli leta 1900

pred prihodom v Novo mesto. Uporabljal ga je pri svojem delu na terenu. Leta 1995 je novomeška porodnišnica kovček skupaj še z drugimi predmeti poklonila muzeju. Lesen kovček, oblečen v črno impregnirano tkanino, je dvodelen. V zgornjem delu so ginekološko-porodniško-kirurški instrumentarij, zavit v tkanino, steklena posoda za klistir in kovinsko stojalo s stekleničkami z zdravili. Med instrumenti so kirurška pinceta, kateter, kireta, kljuka, prijemalke, lobanjski perforator, škarje, klešče Braun, porodne klešče, vaginalni spekulum. V spodnjem delu kovčka, ki se odpira posebej, so kotliček za sterilizacijo instrumentov, gorilnik, dve kovinski posodici z gazami, škatlica z brizgalko, epruveta s sukancem, škatlica s pudrom, škatlica ampul z zdravili in škatlica s pastilami kinina. Kovček je do konca leta na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na občasni razstavi z naslovom Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki. Milojka Čepon

IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

V gostilni Slamič v Ljubljani je 30. marca 1969 potekal zbor načelnikov planinskih odsekov za urejevanje planinskih poti pri Planinskih društvih Slovenije. Med udeleženci je bil tudi Jože Vogrin iz Ljubljane, ki nam je poslal fotografijo v objavo.

Na hrbtni strani poročne fotografije sta napisana datum poroke 19. 9. 1952 in posvetilo: Fegiju v spomin Eva in Jože. Fotografijo je hranil pokojni Norbert Ferengja, njegova žena Zdenka Ferengja bo vesela, če se ji oglasita onadva ali pa kdo drug, ki ju pozna. Njeno telefonsko številko vam posredujemo v uredništvu.

Pri Možičkovih v Pivki je bilo 14 otrok, a dva sinova jim je vzela druga svetovna vojna. Miha (na manjši sliki) je odslužil vojaški rok v italijanski vojski, nato je bil ubit na Nanosu, starejši Franc pa je izgubil življenje v Črni gori. Fotografiji hrani njuna nečakinja Mirka Slavec Čelhar iz Postojne. Vzajemnost / MAJ 2022 67

REPORTAŽA

Kako je slovenska Črna kraljica Hrvate rešila suše

Če se odpravimo proti Dalmaciji, se v okolici Karlovca pojavi smerokaz z napisom Plitvička jezera. Res je nacionalni park, ki je od leta 1979 pod okriljem svetovne dediščine Unesca, nekoliko stran od avtoceste Zagreb—Split, a se je vredno zapeljati z nje in si v tem naravnem vrtu vsaj za nekaj ur sprostiti dušo.

egenda pravi, da so Plitviška jezera nastala po hudi suši, ki je davno tega zajela te kraje. Obupani krajani so molili, ko je zagrmelo in zaropotalo, se poblisknilo, in v dolino je privihrala Črna kraljica s svojim spremstvom. Mimogrede, Črna kraljica (ker je bila vedno oblečena v črno) s pravim imenom Barbara Celjska je bila hči našega grofa Hermana II. Celjskega. Ko je Herman premagal hrvaško-ogrskega kralja Sigmunda Luksemburškega, se je ta zaradi nadaljnjega utrjevanja položaja celjskih grofov med evropskim plemstvom moral poročiti s Hermanovo hčerjo Barbaro. Po njegovi smrti je ta bivala na Medvedjem gradu nad Zagrebom, v hrvaški mitologiji pa je zapisana kot simbol lepote, moči in okrutnosti. Ko je 'naša' Črna kraljica torej iz svojega poletnega dvorca v velebitskem gorovju prihrumela v dolino dana-

74 Vzajemnost / MAJ 2022

šnjih Plitviških jezer, je videla trpljenje ljudi in se jih v preblisku dobrote usmilila. V dežju, ki se je nato zlil z neba, pa je bilo gotovo tudi nekaj njene zlobe, saj je bilo vode toliko, da je dolino dobesedno zalilo. V globelih se je ustvarilo šestnajst večjih in manjših jezer, voda kristalno čiste zeleno modre barve pa se še danes pretaka v igrivih potočkih med grmičevjem, drevjem in več kot 1200 vrstami rastlinja ter se neutrudno prekopicava čez skalnate previse, obrasle z mahom. Prvemu in najvišje ležečemu jezeru so hvaležni krajani dali ime kar Prošćansko jezero. Tako se spominjajo, da je nastal po »prošnji« naroda za vodo. Druga jezera, ki jih na nekaterih starih zemljevidih še vedno imenujejo Vražji vrt, so svoja imena dobila kar po značilnostih (Veliko in Malo jezero, Okrugljak) in dogodkih, ki so jih zaznamovali. Tako ime jezera Ciganovac razkriva, da se je v njem utopil cigan, v jezeru

z imenom Milanovac je utonil pastir Milan, v jezeru Kozjak pa kar cel kozji trop, ki je pozimi po pretankem ledu prečkal jezero. Plitvice so prvič zapisane v doku-

USTVARJALNICA

Ročno izdelana preproga kot blazina za kužka

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

e pred leti sem prenovila masivno okroglo mizico iz petdesetih let, še vedno odlično ohranjeno. Takšne s polico se še danes najde na mnogih podstrešjih. Odrezala sem ji visoke noge ter jo pobarvala v odtenke barve morja in morske trave. Pa se je zgodilo, da je naš maltežan odkril v njej svojo »hišo«. Podnjo smo mu zato na tla položili blazino, in to je odslej njegov najljubši kotiček. Ko sem pred kratkim brskala med domačo zalogo metrskega blaga, mi je idejo ponudilo nekaj kosov raztegljivega džersija, ki so bili kot nalašč v odtenkih barve mize. Kupila sem le mrežno podlogo, ki se uporablja za tapiserije, lahko pa tudi takšno protizdrsno, ki jo namestimo pod preprogo. Odrezala sem jo v ovalni Preproga med nastajanjem liniji prejšnje blazine, ki je pristajala pod mizico, in se lotila sicer zamudnega,

vendar zabavnega opravila. Blago sem razrezala na ozke trakove, ki se zaradi raztegljive tkanine samodejno zvijejo v cev, iz njih zvila cofe in jih z nitko tesno drug ob drugem skozi mrežo pritrdila na osnovo. Prej sem si seveda na podlogo z ustreznimi barvicami izrisala motiv. Nova pralna, mehka preproga oziroma podloga, ki je lahko tudi samostojen okras v dnevni sobi ali kopalnici, je našega kužka tako navdušila, da ga zdaj kar težko prikličemo izpod mize.

Naš kužek je novo podlogo-preprogo v hipu posvojil …

… in ves zadovoljen je na mehki podlagi v svoji »koči«. Preproga, ki je lahko tudi samostojen okras.

IDEJA, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik Vzajemnost / MAJ 2022 89

Nežna čipka

Z združevanjem nežnih čipkastih vzorcev nastane privlačen prtiček. Velikost: približno 47 cm premera. Potrebujemo: 50 g belega kvačkanca in kvačko št. 1,25. Izdelava: skvačkamo 8 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. S 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, preidemo v 1.

krog. V osnovni lok kvačkamo 19 šibičnih petelj. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Od 7. kroga je narisan le en del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, tako da ga sklenemo v celoto. V 10. vrsti vzorec dvojnih šibičnih ponovimo 20-krat. Vsako 1. petljo v krogu nadomestimo z označenim številom verižnih petelj.

Vzorčna slika

Vsak krog sklenemo s polgosto petljo v zadnjo verižno petljo. V 6. in 7. krogu preidemo petlje s trikrat ovito šibično petljo. Od 20. do 22. kroga kvačkamo šibične petlje v verižne petlje, torej ne v loke verižnih petelj. Izdelan prtiček napnemo, vsak pikot pritrdimo z buciko. Narahlo ga poškrobimo, pokrijemo z vlažno krpo in pustimo, da se posuši.

Delovni znaki: l

= 1 verižna petlja = 1 polgosta petlja = 1 gosta petlja = 1 šibična petlja = 1 dvojna šibična petlja = 1 trojna šibična petlja = 1 pikot (4 verižne petlje, 1 polgosta petlja v 1. verižno petljo)

Kjer se znaki stikajo spodaj, kvačkamo petlje v isto vbodno mesto. Kjer se znaki stikajo zgoraj, petlje odkvačkamo skupaj. Vzajemnost / MAJ 2022 99