Vzajemnost, februar 2022

Page 1

LETNIK 48

FEBRUAR 2022 / 2,45 €

Kako plačati ogrevanje? MARIJAN PAPEŽ

Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti


NAŠ POGOVOR

Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti Pokojninska blagajna je lani kljub epidemiji koronavirusa dobro poslovala. Dotok prispevkov je bil nad načrtovanim. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja. V letošnjem letu pa bosta na višje prejemke vplivala izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin, že v kratkem pa bo znana tudi višina redne uskladitve. O poslovanju pokojninske blagajne, spremembah zakona in pogledih na novo pokojninsko reformo smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Že dve leti se spopadamo z epidemijo koronavirusa, ki vpliva na celotno družbeno življenje. Kako je lani v teh razmerah poslovala pokojninska blagajna? Lansko leto je zavod posloval zelo uspešno, dotok prispevkov je bil celo bistveno nad načrtovanim, kar je pomenilo, da je bilo za izravnano poslovanje iz državnega proračuna potrebnih za okrog 290 milijonov manj, kot je bilo načrtovano. K temu so prispevali dobra gospodarska situacija in ukrepi za blažitev posledic epidemije koronavirusa, ki so bili sprejemani od začetka epidemije naprej. Da so bili učinkoviti, se je poznalo pri večjem številu zaposlenih in zmanjšanju števila brezposelnih. Dohodki in odhodki pokojninske blagajne so v letu 2021 znašali 6,2 milijarde evrov in so bili nominalno višji za 5,2 odstotka kot v letu pred tem. Koliko upokojencev je prejelo solidarnostni dodatek? Tretji solidarnostni dodatek je letos prejelo dobrih 298.000 upokojencev in brezposelnih delovnih invalidov, ki prejemajo nadomestilo. Znesek, ki je bil izplačan 14. januarja, je znašal skoraj 66 milijonov evrov. Februarja bodo dodatek prejeli še tisti, ki imajo pri nas začasno prebivališče. Delovni invalidi s krajšim delovnim časom oziroma če so bili na čakanju zaradi višje sile pa lahko do 31. marca vložijo vlogo za solidarnostni dodatek. Dodatek so prejeli tisti, ki imajo pokojnino enako oziroma niž16

Vzajemnost / FEBRUAR 2022

jo od 732 evrov, kamor pa se štejejo tudi prejemki iz tujine – tuja pokojnina, del vdovske pokojnine in tudi družinska pokojnina po drugem roditelju. Tokratno število prejemnikov je primerljivo s prejšnjim številom upravičencev, ker se je cenzus za pridobitev dvignil zaradi uskladitve pokojnin. Prvi solidarnostni dodatek je prejelo največ prejemnikov, okrog 300.000. Na kasnejše zmanjšanje števila prejemnikov je vplivala korona, saj je konec 2020 terjala velik smrtni davek med upokojenci. Povečalo pa se ni le število upokojencev, ampak tudi število zavarovancev. Kolikšno je bilo razmerje in kako je to vplivalo na dohodke? Povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja je ostalo skoraj enako kot v preteklem letu oziroma se je povečalo samo za 33, kar se še ni zgodilo, in je znašalo 624.768. Konec leta jih je bilo 626.109. Zelo pomembno in spodbudno pa je, da se je povečalo število zavarovancev, tako da je bilo v septembru več kot 982.000 zavarovancev, kar je najvišje število v zgodovini. Zato je bil pritok prispevkov tako ugoden in nad načrtovanim. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je povečalo in je 1 : 1,55, kar je višje kot preteklo leto. Koliko ljudi podaljšuje delovni status in poleg plače prejema še del pokojnine? Konec leta je prejemalo del pokojni-

ne v višini 40 odstotkov starostne in 20 odstotkov predčasne že 16.137 upravičencev (predčasne samo še 13), kar je skoraj za 15 odstotkov več kot konec leta 2020. Lansko leto je bilo pestro tudi zaradi več sprememb pokojninske zakonodaje. Kaj so prinesle? Začela je veljati sprememba zakona ZPIZ-2H v zvezi z dokupljeno dobo do 31. decembra 2012, ki se za upokojene po ZPIZ-2 šteje kot pokojninska doba brez dokupa in za upokojene po ZPIZ-1 kot delovna doba. Slabih 5000 upokojencev je s tem pridobilo ugodnejšo pokojnino, nekateri tudi čez 500 evrov več. Potem je bil sprejet ZPIZ-2I, ki je začel veljati 1. maja, kjer se je zvišala najnižja pokojnina, potem tudi zagotovljena pokojnina, ki je bila določena na 620 evrov, na novo pa je bil določen tudi znesek invalidske pokojnine, in sicer 388 evrov. ZPIZ-2I je prinesel tudi skrajšanje prehodnega obdobja za uveljavitev zvišanja odmernega odstotka za moške. Obdobje je bilo skrajšano za dve leti, tako da se prehodno obdobje zaključi z letom 2023, ko bo za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek enak za oba spola, to je 63,5. Sorazmerno pa so se dvignili tudi odmerni odstotki za druga dosežena obdobja. Za 15 let zavarovalne dobe bo tako leta 2023 znašal 29,5 za oba spola. V letošnjem letu je za moškega za 40 let odmerni odstotek 61,5, za 15 let pa 28,5.


FOTO: ANDREJ KRIŽ

Nujno je treba reformirati tudi invalidsko zavarovanje.

Vzajemnost / FEBRUAR 2022 17


Ukrepov ni, ogrevanje pa vse dražje Medtem ko številni ljudje obupujejo, ker ne vedo, kako bodo poplačali neverjetno visoke zneske položnic za ogrevanje, ministrstvo za infrastrukturo še pripravlja ukrepe, s katerimi bi omilili energetsko revščino.

12

Vzajemnost / FEBRUAR 2022

nimamo finančnih sredstev, s katerimi bi lahko pomagali. Lahko jih le napotimo na centre za socialno delo ali humanitarne organizacije,« pravi predsednica SUS.

Le za socialno najšibkejše Posameznikom in družinam z najnižjimi dohodki Karitas, Rdeči križ ter druge humanitarne organizacije pomagajo s plačevanjem položnic, po potrebi lahko dobijo enkratno denarno pomoč prek centra za socialno delo. Tam se lahko prijavijo tudi za brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu, ki jim priskrbi paket naprav za varčevanje z energijo in vodo, s katerim lahko prihranijo do 80 evrov na leto. Drugi tak program, ki ga izvajajo na Eko skladu, se imenuje ZERO500. Z njim 500 energetsko revnim gospodinjstvom omogočajo stoodstotno sofinanciranje ukrepov, kot je zamenjava oken oziroma izolacija sten ali strehe (v vrednosti do 9000 evrov). Kot pravi Tkalec, imamo edini v Evropski uniji razvito mrežo energetskih svetovalcev, kar je odlično. »Vendar pa so programi vezani na kohezijska sredstva, mi pa potrebujemo sistem-

FOTO: M. S.

D

a bomo v kurilni sezoni krepko občutili zvišanje cen plina in drugih energentov, tudi zato, ker se je med epidemijo koronavirusa poraba energije v gospodinjstvih povečala, dohodki pa marsikje znižali, so nevladne organizacije opozarjale že pred letom. Vladi so (večkrat) predlagali ukrepe, s katerimi bi finančno razbremenila državljane, med drugim tudi pomoč v obliki energetskih bonov ter začasno znižanje prispevkov, dajatev in trošarin na energente. Odziva ni bilo. Razmere bi bile danes drugačne, če bi ministrstvo za infrastrukturo sledilo svojim zavezam, zapisanim v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), pravi dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus. Vanj so zapisali, da bodo do leta 2022 pripravili akcijski načrt preprečevanja energetske revščine, niso pa niti še opredelili definicije, kaj sploh energetska revščina je in kako jo merimo. Francki Ćetković iz Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) pa se to, da niso naredili še ničesar za blažitev posledic, ki jih povzročajo enormna povišanja cen ogrevanja, »zdi nezaslišano«. Že zaradi 97 tisoč upokojenk in upokojencev, ki živijo pod pragom revščine in jih je strah, kako bodo preživeli zimo. Novembra lani so vladi predlagali, da naj upravičenost do nujne oskrbe z energijo ne bo vezana na pravico do socialne pomoči. Tako bi bili lahko do nje upravičeni tudi upokojenke in upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 591 evrov, ter tisti, ki 15 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka namenijo za oskrbo z energijo. Ministrstvo je predlog zavrnilo, kar po mnenju predsednice SUS kaže na njihovo pomanjkanje empatije do starejših. Ti v zadnjih tednih pogosto iščejo pomoč pri sindikatu, »vendar

sko rešitev, da bi ublažili energetsko revščino. Prizadevati bi si morali za razširitev dolgoročnih ukrepov, kot so energetska obnova stavb, menjava kurilnih naprav in namestitev naprav za varčevanje z energijo.« Poleg tega so ti ukrepi namenjeni prejemnikom denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Tisti, ki cenzus presegajo, se morajo znajti sami. Lahko se naučijo, kako čim bolj zmanjšati porabo energije in tako prihraniti kak evro, pri tem so jim v pomoč energetski svetovalci mreže ENSVET. Projekt brezplačnega energetskega svetovanja v gospodinjstvih trenutno poteka tudi v štirih obalnih občinah. Anita Žmahar

O uvedbi energetskih bonov se pri nas govori vse od lanskega oktobra, ko je uvedbo priporočila Evropska komisija. Vlada napoveduje zakon, a do zaključka redakcije dokončna odločitev še ni bila sprejeta. Po neuradnih podatkih naj bi približno 150.000 socialno najranljivejših posameznikov dobilo dobropis v vrednosti od 100 do 150 evrov. Predvideno je tudi nižanje nekaterih prispevkov na položnicah za električno energijo, torej tistih, na katere lahko vpliva ministrstvo. Tako naj bi bile položnice zasebnih odjemalcev nižje za približno 14 evrov. Ob tem pa v Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi bilo treba poleg upravičencev do socialne pomoči in varstvenega dodatka ter upokojencev z nizkimi pokojninami med prejemnike energetskih bonov vključiti vse, ki minimalno presegajo cenzus za prejem socialne podpore.


ZDRAVJE

Kako pa kaj vaš mehur?

FOTO: OSEBNI ARHIV

Ali ste med tistimi, ki jih pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Ali se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali vam ne uspe priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se spopadajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.

Specialistka ginekologije in porodništva Ksenija Šelih Martinec

M

alo je motenj, ki bi se ljudem zdele tako zelo neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja, ki se jim strokovno reče urinska inkontinenca. »Ker se mnogim ljudem zdijo opisane težave neprijetne, celo sramotne, še vedno le redki zberejo pogum, da o inkontinenci spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom. »Se pa stanje v zadnjem času spreminja. Vedno več govorimo o uhajanju urina in vedno več žensk, ki so naše glavne pacientke, je zadovoljnih z rezultati zdravljenja,« je začela Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in ustanoviteljica medicinskega centra Kalliste. Urin nastaja v ledvicah in iz vsake ledvice po sečevodih teče v mehur.

22

Vzajemnost / FEBRUAR 2022

Mehur je mišična vreča za sramno kostjo, v kateri se shranjuje urin. Normalna kapaciteta mehurja je od 400 do 600 mililitrov. Prvi pritisk, s katerim mehur opozori, da se polni, pa občutimo že pri 200 do 250 mililitrih. »Za zdravega odraslega človeka, ki na dan popije od 1,5 do dva litra tekočine, ko je vroče, pa še več, velja, da naj bi na stranišče odšel do največ osemkrat v 24 urah. Če se potreba po uriniranju pojavlja pogosteje, še zlasti ob minimalni količini urina v mehurju, obstaja velika verjetnost, da ima oseba prekomerno aktiven sečni mehur.«

Dve vrsti težav Sogovornica pojasni, da urinsko inkontinenco delijo predvsem v stresno, urgentno in mešano. O stresni urinski inkontinenci govorimo takrat, ko bolnikom urin uhaja pri naporih, kot so kašljanje, kihanje, poskoki, ples, hoja navzdol ali dvigovanje bremen. »Do nje pride zaradi naravnega procesa staranja, dedne obremenitve, hormonskih sprememb v nosečnosti in menopavzi ter mehanskih poškodb predvsem med vaginalnim porodom. Med rojevanjem se namreč nožnica povsem razširi, pri tem pa se lahko poškodujejo vezivo, mišice, žile in živci. Po poro-

du se navadno nikoli več ne povrne v prvotno stanje.« V menopavzi pa začne organizmu primanjkovati hormona estrogena, kar vodi v spremembo čvrstosti nožnice in tudi spremembo sluznice nožnice in razvoj suhosti. Urinska inkontinenca se lahko pojavlja tudi pri moških, pri katerih sta najpogostejša dejavnika tveganja poškodba mišice zapiralke sečnice ter povečana prostata. Do teh težav lahko pride še pri zlomih medenice, operaciji v predelu male medenice (na primer operacija prostate), obsevanju itd.,« nadaljuje. »O urgentni urinski inkontinenci pa govorimo, kadar se pojavi nuja po uriniranju, ki ga ne moremo zadržati,« pojasnjuje ginekologinja in doda, da je običajno predstopnja urgentne urinske inkontinence prekomerno aktiven sečni mehur, ko mora oseba zelo pogosto na malo potrebo čez dan in tudi ponoči. »Če gre v tem času pacientka od doma, ves čas išče stranišče.« Ker je javnih in čistih stranišč premalo, gredo takšni ljudje le redko od doma. Če pa gredo, se ves čas bojijo, da jim bo ušlo … Naša sogovornica poudari: »Pomembno je izključiti bolezni, kot so vnetje sečil, ledvični kamni ali različni tumorji, sladkorna bolezen. Sicer pa

Higiena Kako si lahko še pomagate? Vzdržujte osebno higieno s primernimi nevtralnimi mili za intimno nego, s katerimi odstranite neprijeten vonj ter preprečite poškodbo ali vnetje kože. Predel zunanjega spolovila vsakodnevno namažite z nežnimi kremami, kot sta Bepanthen in Cicatridina. Uporabljate lahko higienske vložke in predloge, ki urin dobro vpijajo in preprečujejo nastanek neprijetnega vonja.


ZDRAVA PREHRANA

Korenje, zelena in ječmen varujejo zdravje

Za pustni čas velja, da smo mastni okrog ust, pustne dobrote se namreč kopljejo v masti. A po pustnem preobilju pride streznitev v obliki posta. Narava je sama poskrbela, ljudje pa so že zdavnaj izkustveno spoznali, katera živila pri tem lahko pomagajo.

34 Vzajemnost / FEBRUAR 2022

FOTO: IVAN MERLJAK

K

orenček je dober vse dni v letu. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prebuja in prenavlja telo. Korenje je bogastvo zaščitnih karotenoidnih in flavonoidnih snovi, mineralov in vitaminov. Največ je betakarotena; iz njega v skladu s potrebami v telesu nastaja vitamin A. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B5 in B 6, pa nekaj vitaminov C in K. Izrednega pomena je poleg vitamina A še vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost in je prav tako v korenju. Med minerali je razmeroma veliko kalcija, železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma, folna kislina pa skrbi za dobro voljo. Če redno uživamo korenček ali dva na dan, lahko preprečimo nevarne kapi. Naloga betakarotena kot antioksidanta je zaščita krvnih žil in kapilar, saj preprečuje oksidacijo holesterola, iz česar nastajajo obloge žil. Pri kapi je značilno, da na prizadetem območju primanjkuje kisika. Zato je moteno tudi celotno celično delovanje, kar povzroči še dodatne oksidativne poškodbe živčnih celic. Če pa je v krvi veliko vitamina A (in tudi vitamina D), s katerim je bogato korenje, ta posreduje na več ravneh v možganskih celicah in zmanjša poškodbe. Betakaroten krepi imunski sistem, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze in varuje pred nastankom sive mrene. Varuje tudi pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov ter ščiti živčni sistem. Izboljšuje zgradbo kosti in zob ter vsebuje snovi, potrebne za prehrano

žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvičnih. Korenje je tudi za zdrav želodec in črevesje. Vsrkava odvečno želodčno kislino in ustavlja pekočo zgago. Korenje ima veliko pektina, vlaknine, ki v črevesju nabrekne in varuje želodčno in črevesno sluznico. Zaradi vlaknin in mineralov ima močno očiščevalno funkcijo: odstranjuje odpadne snovi in kisline. Prav tako odpravlja vodenične otekline, pomaga pri protinu in revmi, vendar moramo zaužiti vsaj dve veliki skodelici sveže stisnjenega soka na dan. Otroci, ki zaostajajo v rasti, naj pijejo svež korenčkov sok ali jedo korenčkovo kašo, saj imata veliko encimov. Surovo korenje hitro prežene gliste in druge zajedavce iz črevesja. Vsakdo ve, da korenje izboljšuje vid in kožo. Manj je znano, da pri moških povečuje nastajanje sperme in sposobnost oploditve. Nadzemne dele korenja, zelene liste, je prav tako mogoče uporabiti in jih pripraviti kot špinačo. Le sladkorni bolniki

morajo biti s korenčkom previdni, saj dvigne raven sladkorja. Ker sta vitamina A in E topna v maščobah, dodajmo korenčku oljčno olje, kislo smetano ali nekaj oreščkov.

Zelena proti visokemu krvnemu tlaku Zelena ima idealno kombinacijo vitaminov skupine B. V njej najdemo tudi vitamina C in E, zato so skupni sinergični zdravilni učinki vseh vitaminov na telo še veliko večji. Manj znano je, da je tudi za dober vid. Že z enim steblom zelene lahko pokrijemo desetino dnevnih potreb po vitaminu A, ta pa pomaga ščititi oči in blaži starostno poslabšanje vida. Zelena vsebuje številne minerale, med njimi je še posebej veliko magnezija in kalija, ki ju potrebujemo tudi za dobro delovanje srca. Poudariti velja, da ima zelena pravilna razmerja med natrijem in kalijem ter kalcijem in magnezijem. Zaradi bogastva mineralov in razmerja med njimi zelena pozitivno vpliva na ki-


Suho cvetje za popestritev zimskih dni

Iz rastlin z obstojnimi cvetovi, ki obdržijo intenzivno barvo tudi takrat, ko jih posušimo, lahko naredimo čudovit venček, šopek, unikatno voščilnico ali z njimi okrasimo darilo.

S

ušimo jih tako, da rastline režemo tik pred tehnološko zrelostjo, ko so cvetovi najlepši. Pri tem odstranimo liste in obdržimo samo cvetove na steblih. Polagamo jih nivojsko v manjše šopke, da jih ne poškodujemo, in stebla povežemo z vrvico ali žico. Šopke obesimo s cvetovi navzdol in sušimo v zračnem prostoru brez neposredne sončne svetlobe. Za izdelavo venčka, ki bo služil kot okras na steni, za osnovo uporabimo 1 venec iz stiropora (premera 23 cm) z zaobljenim zgornjim in ravnim spodnjim delom. Z večjo šivanko napeljemo vrvico iz naravnega materiala skozi obod in naredimo zanko, da bomo lahko venec pritrdili na zid. Uporabimo raznovrstno posušeno cvetje, kot so statice, suhe rože, majhni storži. Začnemo na sredini zaobljenega venca, ki bo najbolj viden, ter cvetove lepimo v enakem zaporedju rastlin in barvnih odtenkov. Na koncu okrasimo še zunanji in notranji rob (slika 1). V vencu na drugi fotografiji so dekorativne glavice orientalske črnike Nigella damascena, klasja žit (oves) in trav. Med travami je vsestransko uporaben klas kanarske trave Phalaris, ki ima videz stožca, cvetličarji jih radi uporabljajo v aranžmajih. Helichrysum bracteatum 'Formula mix' ali suha roža ima velike vrstnate cvetove na krepkih steblih in je izvrstna za sušenje. Limonium sinuatum 'Fortress Mix' je vrsta statice, ki jo gojimo na prostem za rezano cvetje. Zaradi dolgih močnih stebel je sušenje enostavno. Uporabimo jo lahko tudi v svežih šopkih. 2 Dišeča škatlica. Pravilno posušeno cvetje ima Z različnimi cvetovi bo venec še bolj pester. svojevrsten vonj. S kaplji-

co dišečega eteričnega olja, ki ga dodamo mešanici posušenega cvetja v dekorativni škatli, bomo skrivnostno odišavili ves prostor. Hkrati je to lep okras na mizi.

Šopek, ki traja Pomoč pri izdelavi vsakega suhega izdelka je zagotovo dobra osnova, ki nam bo služila kot mašilo za stebla brez listov. V šopku na tretji fotografiji je to vlogo prevzela nemška 3 statica ali Limonium tataTak šopek nas bo dolgo ricum. Stabilna, razvejana razveseljeval. stebla nosijo številne drobne cvetove, ki so zelo obstojni in hkrati zelo dekorativni. V sredini šopka je Echinops sp. sli bodoglavec, znan po okroglih modrikastih socvetjih, ki so primerni za svežo in suho uporabo. Rožnata suha roža (Helichrysum sp.) in rumena statica (Limonium sp.) pa poskrbita za barvitost v kombinaciji. Lavandula angustifolia 'Hidcote Blue' je sivka s kompaktno rastjo. Čudovito temno barvo cveta obdrži tudi v posušenem stanju. Pri urejanju suhih šopkov se zelo lepo ujame s simpatičnimi rumenimi glavicami Craspedie globose 'Gold Stick'. Če sem vas navdušila za ustvarjanje s posušenimi cvetovi, je zdaj pravi čas za nakup semen ali sadik v vrtnarijah. BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Branka Urbanija Juvančič

4 Lepa kombinacija sivke in kraspedije Vzajemnost / FEBRUAR 2022 81


Ob upokojitvi si bom pa omislil psa ...

Prijetna zamisel, kako nam bo najljubši človekov prijatelj ob odhodu v pokoj in na jesen življenja delal družbo, se lahko izkaže tudi za ne preveč romantično. Poleg vsega lepega terja namreč kup obveznosti in tudi neprijetnosti, ne nazadnje tudi stroškov, ki ob manjši pokojnini niso nezanemarljivi. Tu je nekaj mojih izkušenj in opažanj, ki jih je treba dobro premisliti, preden se boste dokončno odločili, ali ste dovolj pri fizičnih in psihičnih močeh, vsekakor pa tudi finančnih, da si omislite psa.

K

aterega psa bi imeli? Izbira je ogromna. Poleg okoli 450 vrst pasem je na voljo še široka paleta mešancev. Slovenski ljubitelji psov naj bi imeli največ mešancev (mimogrede, ti so praviloma bolj odporni proti boleznim kot pasemski psi) pa nemških ovčarjev, zlatih prinašalcev, labradorcev in maltežanov. Vse več je tudi hrtov, saj v evropskih državah poteka obsežna družbena akcija njihovega reševanja iz rok grobih lastnikov. V Španiji, Veliki Britaniji in na Irskem jih imajo za tekaška tekmovanja ali lov, ravnanje s temi psi pa je izredno grobo. Ko v letu ali dveh odslužijo svojo »tlako« ali če se poškodujejo, jih preprosto odvržejo.

Kašnega psa lahko obvladate? Treba se je zavedati, da ima vsak pes, in to kljub značilnostim, ki veljajo za posamezno pasmo, svoj značaj. In svoje potrebe. Nekateri so na primer bolj umirjeni, drugi, predvsem lovski psi, potrebujejo veliko gibanja. Torej si je treba za vašega ljubljenčka vsaj dvakrat ali trikrat na dan vzeti čas: tako v sončnih kot deževnih, mrzlih in vročih dneh, ko sneži, ko je nevihta. In zavedati se je treba tudi, da pes v povprečju živi dobrih deset do 15 let, kar pomeni, da boste tudi vi takrat že v letih, ki vas bodo morda ovirala pri oskrbi pasjih potreb. Zavedati se morate tudi, da s psom ne boste smeli v tr-

govino, restavracije, hotele, kampe, na javni prevoz, zato je treba svoje življenje skrbneje načrtovati, preveriti, kam s psom lahko greste. Pri izbiri psa je zelo pomembno vedeti tudi, kaj zraste iz ljubkega mladička, težkega dva ali tri kilograme. Med svojimi pasjimi prijatelji sem jih srečal že nekaj, ki so končali na urgenci, saj so si omislili psa, ki v dobrem letu zraste v 30-, 40- ali večkilogramskega živahnega pubertetnika, ki zna pošteno vleči in nenadoma potegniti, ko na primer za avtomobilskimi kolesi zagleda poskočno mačko. Moj pes ima »samo« 18 kilogramov, a mu je že dvakrat uspelo prekucniti me na tla, nekajkrat pa so me že pošteno bolele hrbtne mišice, ko je nenadoma povlekel ali me nekaj deset metrov vlekel, ko je tekel za mačko, zajcem ali srno, ki jih je na ljubljanskem Rožniku kar nekaj. Vlekel? Da, po zakonu mora biti pes vedno na povodcu, in to povsod tam, sploh na javnih površinah, kjer se pričakuje, da lahko srečate druge ljudi. Torej če smo natančni, v mestu – ali v ljubljanskem Tivoliju, na Rožniku ali Golovcu – naj nikoli ne bi smeli srečati psa, ki ni na povodcu. Predpisana kazen za to kršitev je do 400 evrov. Brez povodca je lahko pes le v pasjem parku, ograjenem travniku, velikem običajno od 1000 do 1500 kvadratnih metrov. Tam jim pustite, da se prepustijo igri drug z drugim, da se socializirajo, žogico pa prihranite, ko se bosta sama »dolgočasila«. Pes, ki mu ni dopuščeno, da se igra s svojimi pasjimi prijatelji, lahko postane pretirano prestrašen, posledično tudi popadljiv oziroma agresiven. Preti pa vam še ena nevarnost. Ko boste v kuhinji na primer pripravljali kosilo, se bo pes, ki si želi vaše družbe, neslišno ulegel za vašim hrbtom in pri koraku nazaj boste morda padli čezenj. Kako je to za stare kosti nevarno, že verjetno veste sami.

Leto dni vzgoje, deset let miru

Zeno je avtor posvojil, ko jo je našel na cesti z zlomljeno tačko. 84 Vzajemnost / FEBRUAR 2022

Seveda obstaja trg za različne pasme psov, lepo pa je, če v zavetišču posvojite kakšno siroto, ki jo je človek zavrgel. Past pri posvojitvah so morda travmatizirani odrasli psi, ki so imeli grdo odraščanje, grde izkušnje s prejšnjim lastnikom. Taki psi potrebujejo močnega novega lastnika, ki bo s pomočjo pasje šole trdo delal z njim, da mu odžene vse slabe spomine in ga prevzgoji v mirnega psa.


USTVARJALNICA

Iz tunike in dolgega krila – dve obleki

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv. Obleka iz dolgega krila Časi so takšni, da je vse manj priložnosti, ko bi zablesteli v krilu, segajočem do tal, z atraktivnim vzorcem cvetlic, kjer prevladujejo vrtnice, posute z drobnimi bleščicami. Če znate sami šivati ali imate pri roki spretno šiviljo, predlagam zanimivo idejo. Spremenite ga v uporabnejše oblačilo! Iz širokega krila, dolgega do tal, nastane klasična elegantna in brezčasna obleka v slogu šestdesetih let. V mojem krilu je bilo več kot dovolj blaga, da sem iz njega ukrojila prav takšno večno aktualno obleko. Takšna krila je nosila Marilyn Monroe v zadnjih mesecih svojega življenja pa Jackie Kennedy in še mnoge druge dive v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ravno prav senzibilna klasika brez predpisane rojstne letnice dame, ki jo nosi, je namreč obleka do kolen ali malo čez, zgolj diskretno oprijeta in vsestransko uporabna. Nosite jo s suknjičem, jopico ali samo, morda le z dodano nevpadljivo ogrlico okrog vratu.

Ko se tunika brez rokavov spremeni v obleko z rokavi Februar že diši po pomladi in tudi v garderobo se bodo začela vabiti lahkotnejša oblačila. Barvita, cvetoča, optimistična. Stara tunika brez rokavov v pikastem vzorcu, ki smo jo morda nosili ali smo jo še nameravali nositi s hlačami in praktičnimi puliji oziroma bluzami, lahko le z malo šiviljskega znanja zablesti v povsem novi podobi. Kot romantična obleka. Dokupimo blago ustrezne debeline in kakovosti z vselej priljubljenim drobnim cvetličnim vzorcem, ki se barvno sklada s tuniko. Ukrojimo rokave, tuniko pa podaljšamo in jo spremenimo v obleko z naborkom, toliko širokim, kolikor pač želite, da bo obleka dolga. Seveda lahko tudi pod to obleko, ki sega sicer do kolen ali do sredine meč, nosite pajkice, kar je letos še posebej modna naveza.

POTEM

POTEM

PREJ

PREJ BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik

Vzajemnost / FEBRUAR 2022 89


Samo en cvet

Cvet na mrežastem prtičku, olepšanem s čipkasto obrobo, nas vedno znova očara. Zlahka pa cvet podvojimo, potrojimo … na večjem nadprtu, dolgem namiznem tekaču ali kot obrobo zavese. Velikost: 36 x 36 cm (s čipkasto obrobo). Potrebujemo: 80 g gladkega belega bombažnega kvačkanca; kvačko št. 1,25. Vzorci: mrežasti in čipkasti vzorec kvačkamo po vzorčnih risbah. Poskusni vzorček: 14 okenc mrežastega vzorca po širini in v višino = 10 x 10 cm. Izdelava: za mrežasti vzorec skvačkamo 124 verižnih petelj + 4 verižne petlje, ki nadomestijo 1. dvojno šibično petljo v novi vrsti. Kvačkamo po mrežasti vzorčni risbi = 41 x 41 okenc.

Izdelani prtiček obrobimo s čipkasto obrobo, ki jo kvačkamo po čipkasti vzorčni risbi. Mrežasti vzorec lahko uporabimo tudi za vezenje s križci. Na karirasti papir prerišemo cvet (ali več cvetov, sestavljenih v ljubek vzorček) in z različnimi barvnimi svinčniki pobarvamo kvadratke. In nato sledi le še spretno nizanje križnih vbodov, da bo jedilni kot zacvetel še pred pomladjo.

Čipkasta vzorčna risba

Mrežasta vzorčna risba

Vzorčna enota VE

Delovni znaki: = 1 prazno okence (1 dvojna šibična petlja in 2 verižni petlji) = 1 polno okence (3 dvojne šibične petlje) = okenca prtička na čipkasti vzorčni risbi l

= 1 verižna petlja = 1 polgosta petlja = 1 gosta petlja = 1 šibična petlja = 1 dvojna šibična petlja = 1 pikot (4 verižne petlje, 1 polgosta petlja v 1. od 4 verižnih petelj) Vzajemnost / FEBRUAR 2022 99


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.