Vzajemnost, november 2015 by Vzajemnost

št. 11, november 2015, 2,10 C

Jože Colarič:

Upokojeni sodelavci so veliko prispevali

Kaj nam prinaša eZdravje V SREDINI: Dobro je vedeti

Nujno je učinkovito in hitro ukrepanje po projekciji enega izmed inštitutov število prebivalcev pri nas do leta 2060 znižalo na 1,7 milijona.

Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov 21. stoletja. Razveseljivo dejstvo pa zaradi različnih razlogov prinaša tudi povsem nove skrbi. Kako se odzvati na državni in osebni ravni? Naša država bo po projekcijah že leta 2030 spadala med države z najstarejšim prebivalstvom.

Da ne pride do »vojne generacij«

Med tistimi, ki si jih nihče ne želi Tu pa je še ena zelo pomembna razlika med obema deloma Evrope, svari Stefania Ilinca. Medtem ko severozahod Evrope pozna tako 14

Foto: Branko Babič

roces staranja prebivalstva se je najprej začel na severu in zahodu Evrope, njen vzhod in jug pa je zajel nekaj let pozneje, vendar je bistveno intenzivnejši. Podobna usoda bo doletela tudi Azijo, le da z zamikom, so na mednarodni konferenci, ki so jo pripravili na 15. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ugotavljali povabljeni predavatelji. Napovedi za našo državo, ki naj bi se po deležu starejših v prihodnjih desetletjih uvrstila med rekorderke, so zares osupljive. Prof. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka opozarja, da se bo delež starih nad 65 let v naslednjih 25 letih podvojil, delež starih nad 85 pa morda povečal celo za štirikrat. To pomeni, da bo mlajša in delovno aktivna generacija bistveno manjša, kot smo bili vajeni do zdaj. »Česa podobnega človeštvo v svoji zgodovini še ni doživelo,« pravi profesor, ki se večino svojega življenja ukvarja z različnimi vidiki starosti. Vzroki za čedalje večji delež starejših so različni, je opozorila Stefania Ilinca, raziskovalka na Evropskem inštitutu za socialno varstvo in raziskave na Dunaju. Na severozahodu Evrope sta nanj najbolj vplivala izboljšanje življenjskega standarda in napredujoča medicina, na vzhodu in jugu pa se populacija pospešeno stara predvsem zaradi preveč mršave rodnosti v nekaj zadnjih desetletjih.

izseljevanje kot tudi priseljevanje prebivalstva, se vzhodni in južni del soočata predvsem ali celo samo z izseljevanjem. Priseliti se ne mara tako rekoč nihče. »Angleži govorijo o prostem gibanju ljudi, mi v Estoniji pa samo o begu možganov,« je stanje slikovito ponazorila Yana Toom, poslanka v evropskem parlamentu. S to težavo se je začela spoprijemati tudi Slovenija. Še ne tako dolgo nazaj se je iz delov nekdanje skupne države k nam priseljevalo precej tamkajšnjih ljudi. V letih od 2010 do 2012 je še bilo za 700 več priselitev od izselitev, lani pa se je že več ljudi izselilo kot priselilo. S pogosto nečloveškim odnosom naših delodajalcev – kdo ne pozna zgodb o kriminalnem neizplačevanju plač tujim priseljencem? – in krizo naša država za nekdanje rojake ni več mikavna. Pa ne samo zanje. Tudi begunci iz Sirije, Afganistana in Iraka ne kažejo želje po ustalitvi pri nas. Če bo ostalo pri tem, se bo Vzajemnost / november 2015

Proces starajoče se družbe je torej že tu. Kaj konkretno prinaša v prihodnosti? Posledic napovedovanega demografskega preobrata bo veliko, svari Stefania Ilinca. Ker se bo zmanjšal delež delovno sposobnih, hkrati pa se ne izboljšujejo sposobnosti starejše populacije, ki mora delati pozno v starost, bosta, če ne bo ustreznih ukrepov, padla produktivnost in razpoložljivi nacionalni dohodek. Drugače povedano: države kot celota bodo revnejše. Ne glede na to pa se bodo morali javni izdatki za starejšo generacijo – za pokojnine, storitve zdravstva, dolgotrajne nege, invalidnosti itd. – povečati, s tem pa tudi prispevki in davki zaposlenih. Posledice bodo tudi sociološke. Ramovš predvideva, da bo naglo povečevanje deleža starejših povzročilo negotovost in zmedo v vseh generacijah, kar lahko pripelje do poglabljanja prepada med njimi oz. celo do t. i. vojne generacij. Kako se odzvati? »Ne čakati na konec v postelji, ampak biti aktiven, oddajati energijo, tudi mladim,« pravi glede ravnanja starejše generacije Ivo Vajgl, poslanec evropskega parlamenta. Vendar samo to ne bo zadostovalo. Države zaradi daljšanja življenjske dobe prebivalstva potrebujejo celovite strategije, pravijo poznavalci. Novim razmeram je treba prilagoditi politike na tako rekoč vseh področjih – migracijsko, zdravstveno, izobraževalno, stanovanjsko, zaposlovalno, politiko socialnega varstva ... Cilj je en sam: čim dalj časa aktivna, zdrava in neodvisna starejša generacija. Razvitejše države Evropske uni-

SVET IN MI

Rubriko pripravlja: Lada Zei

Foto: Branko Babič

Najlepša starost je v Švici Mednarodna organizacija HelpAge International je septembra objavila že tretjo primerjalno sliko staranja v posameznih državah. Poročilo je zajelo 96 držav, v katerih tri leta merijo realno stanje starajočega se prebivalstva. Po zbranih podatkih je starost najbolje preživljati v Švici. Slovenija se je znašla na 26. mestu, soseda Hrvaška pa na 61. Podatke za oblikovanje indeksa Global AgeWatch pridobivajo iz različnih virov, iz statistike OECD, Svetovne banke, Eurostata, Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne organizacije dela, raziskave Gallupovega inštituta WorldView in še nekaterih analiz Združenih narodov. Indeks zajema štiri glavna področja: redne prihodke in raven revščine v starosti, pričakovano zdravo stanje in pričakovano življenjsko dobo, možnosti delovanja, kot sta zaposlovanje starejših in izobrazbena struktura, in na koncu merijo tudi stanje starejšim prijaznega okolja, sem štejejo tudi psihično varnost, socialno povezanost, civilno svobodo in dostopnost do javnega prevoza. Med 25 najuspešnejšimi državami na svetu Slovenije (tudi) letos ni. Leta 2013 smo pristali na 20. mestu, nato smo leto pozneje zdrknili na 29. mesto, letos pa smo pristali na 26. mestu. V primerjavi s sosednjimi državami, s katerimi smo nekoč delili skupno domovino, se starejši generaciji najslabše godi v Srbiji, čeprav je država naredila očiten napredek: lani je bila na 78. mestu, letos je na 66. mestu, podobno je stanje nekoliko popravila tudi Hrvaška, ki je letos pristala na 61. mestu (lani na 67.). Najbolje je letos preživljati starost v Švici, kar je presenečenje, do zdaj sta si prvo mesto podajali Norveška in Švedska. Švica se je v dveh letih po meritvah v indeksu povzpela za šest mest. Med 20. in 27. septembrom so vlade držav članic Združenih narodov podpisale dokument, v katerem je 17 mogočih razvojnih ciljev za izboljšanje življenja starejših zajetih v 169 točkah. O njih so razpravljali na zasedanju Združenih narodov ob predstavitvi letošnjega globalnega indeksa AgeWatch International. Tako je ta organizacija utrdila svetovno zavedanje o problemih starajoče se družbe, ki polagoma preoblikuje naš svet in družbo, za Združene narode pa predstavlja prilo-

Starejši v Sloveniji V Sloveniji ima redno pokojnino dobrih 95 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Lani je bilo pri nas okrog 25 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, 2030 jih bo 32,7 odstotka, 2050 pa že 39. Pri 60 letih se pričakuje še 23 let življenja, od tega bo 17,3 leta zdravih. V regiji smo sedmi po starejšim prijaznem okolju, najvišje v regiji pa je Slovenija po civilni svobodi. Čeprav ima skoraj 90 odstotkov starejših drugo ali višjo stopnjo izobrazbe, je delovno aktivnih le 33,5 odstotka ljudi, starejših od 60 let (v regiji 46,3). Skoraj 10 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, živi pod mejo revščine. žnost, v okviru katere se države članice lahko pravočasno in bolje pripravijo na spremenjeno prihodnost, v kateri, kot je povedal generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, »ne smemo nikogar pustiti v ozadju«. Letošnji indeks je pokazal, da so zunaj obravnave ostali nevidni milijoni starejših, predvsem iz dežel, ki ne zbirajo podatkov o kakovosti življenja in bivanja svojih državljanov. Indeks obravnava 96 dežel, toda 98 jih je ponovno ostalo zunaj obravnave, ker o njih oziroma njihovih ljudeh ni podatkov. Absurdno je tudi, da poročilo ni pridobilo podatkov o revščini iz 93 (obravnavanih) držav, posledično torej bolje poznamo potrebe starajočega se prebivalstva na Norveškem in v Luksemburgu, dveh najbogatejših državah, kot potrebe tistih, ki živijo v Liberiji in Burundiju, dveh najrevnejših državah na svetu. Leto, ki je pred nami, je pomembno za starejše, ker bo treba napeti sile, da bi dosegli cilje, zapisane v omenjenem dokumentu, ki ga je podpisala tudi naša vlada.

Vzajemnost / november 2015

Povzeto po: www.helpage.org/global-agewatch/

Foto: Jožica Dorniž

NAŠ NAŠ POGOVOR POGOVOR

Uspešnega podjetja ni brez dobrih sodelavcev Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in tudi eno redkih, ki so ga v šestdesetletni zgodovini vodili le trije direktorji: ustanovitelj Boris Andrijanič, Miloš Kovačič in zadnjih deset let Jože Colarič. Skupina Krka zaposluje več kot 10.500 delavcev doma in po svetu. Ta mesec v Ločni v Novem mestu odpira največjo naložbo v zgodovini podjetja – obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Podjetje pa je znano tudi po tem, da skrbi za zdravje svojih zaposlenih, in po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je prejel že številna priznanja za uspešno vodenje, pravi, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev. Družba Krka izvaja vedno nove naložbe in razvija nove izdelke. Pred kratkim ste v Krškem predali namenu obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, novembra pa v Ločni odpirate eno največjih naložb do zdaj – Notol 2. Kaj pomenita ti dve pridobitvi za podjetje? V zadnjem desetletju smo v skupini Krka v nove proizvodne, razvojne in infrastrukturne zmogljivosti vložili 1,2 milijarde evrov. Letos bomo zanje namenili 165 milijonov evrov. V tem času smo med drugim leta 2005 zgradili tovarno v Jastrebarskem na Hrvaškem, leta 2007 18

smo odprli obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin Sinteza 4 in obrat za proizvodnjo injekcij na osrednji lokaciji podjetja, istega leta smo kupili nemško družbo TAD Pharma, s čimer smo še povečali svojo rast, leta 2011 smo odprli tretji Razvojno-kontrolni center in Obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil, ob desetletnici delovanja tovarne Krka Rus leta 2013 pa smo končali gradnjo tovarne Krka Rus 2. Konec lanskega leta se je začela redna proizvodnja v obratu za proizvodnjo zdravilnih farmacevtskih učinkovin Sinteza 1 v Krškem, februarja letos pa tudi v največji naVzajemnost / november 2015

ložbi v zgodovini Krke – obratu za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. S temi in še nekaterimi drugimi manjšimi naložbenimi projekti, ki so v teku, bomo v skupini proizvodne zmogljivosti povečali za 40 odstotkov. Letni količinski obseg proizvodnje se bo tako z lanskih 12 milijard enot povečal na več kot 13, v nekaj letih pa bo zrasel na več kot 17 milijard tablet in kapsul. Samo z novim obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2, vrednim 200 milijonov evrov, bomo v dveh letih proizvodne zmogljivosti na letni ravni povečali za 4,5 milijarde tablet in kapsul.

Kratke zdravstvene Otekanje nog je opozorilo Krvni strdki oziroma tromboza predstavljajo enega glavnih vzrokov za srčni infarkt in možgansko kap. Nastanejo v globokih venah – najpogosteje v nogi (globoka venska tromboza). Da nekaj ni v redu, lahko posumimo, če čutimo topo bolečino ali če nam noga oteče in oteklina čez noč ne uplahne. Zdravnik z analizo krvi in ultrazvokom preveri stanje ven in po potrebi predpiše zdravila za redčenje krvi, ki preprečujejo nastanek strdkov. Če znake zanemarimo, strdek raste in povzroča kronično otekanje nog. Najhuje pa je, če se delček odtrga z žilne stene in potuje v pljuča (pljučna embolija) ter tam preprečuje normalen pretok krvi. Tako stanje lahko hitro privede do smrti. Strdki nastanejo zaradi dolgotrajnega mirovanja (na primer pri bolnikih, ki samo ležijo) ali preveč sedečega načina življenja, kar pomeni, da jih najučinkoviteje preprečuje gibanje. Dobro je preveriti, kako zdravo je naše vensko ožilje, in sicer z merjenjem venskega pretoka. Pletizmograf hitro in neboleče izmeri, kako učinkovito delujejo vene v nogah in kakšna je sposobnost mišic, da vensko kri črpajo iz nog proti srcu. Daljši kot je čas polnitve venskega ožilja v sekundah, bolje delujejo venske zaklopke in manjši je gravitacijski pritisk venske krvi na področje gležnjev. Merjenja opravljajo v nekaterih zdravstvenih ambulantah in tudi v posvetovalnicah Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (www.zasrce.si).

Najbolj učinkovito za sečila AktiUro je izdelek z brusnicami, ki preprečuje prilepljanje mikrobov na stene mehurja in njihovo razmnoževanje. Učinkuje že po nekaj urah. Vsebuje patentiran superkoncentrat iz celotnega sadeža brusnice in izvleček iz rdeče kislice za podporo sečil in ohranjanje zdravega mehurja z dodanim vitaminom C. Na voljo je v lekarnah in na www.naturamedica.si, tel. št.: 03 56 300 22.

Kako živeti z revmatizmom Društvo revmatikov Slovenije je ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) v Ljubljani pripravilo akcijo ozaveščanja javnosti o bolezni in težavah, s katerimi se srečujejo bolniki. Pri stojnicah se je zbralo več kot 40 članov društva iz vse Slovenije v majicah z napisom IMAM REVMO, A … REVMA NIMA MENE! Pridružili so se jim tudi zdravstveni delavci Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Med drugim so predstavljali različne tehnične pripomočke, ki jih revmatiki 28

uporabljajo v vsakdanjem življenju. Mimoidoči so se preizkusili v ročnih spretnostih s posebno rokavico, ki posnema revmatizem, in so vsaj malo spoznali, kako težka lahko postanejo čisto vsakdanja opravila (pisanje, odpiranje steklenic, pobiranje predmetov …). Besedilo in fotografija: H. M.

Mislite na svoje kosti? Z leti se nam kostna masa hitro zmanjšuje, ta proces je izrazito pospešen pri ženskah po menopavzi. Krhke kosti pa so posebej izpostavljene zlomom, najpogosteje v kolkih, zapestju ali hrbtenici (vretenca). Da bi ohranili kolikor toliko trdne kosti bi morali uživati dovolj vitamina D in kalcija ter se dovolj gibati. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Zato je edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, merjenje mineralne kostne gostote, pri katerem merijo kostno gostoto ledvene hrbtenice in kolka, v nekaterih primerih tudi v zapestju, s posebno napravo, denzitometrom (DXA), ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov

Magnezijev klorid v lističih Magnezij prispeva k vzdrževanju kosti in zob, ravnovesju elektrolitov ter normalni sintezi beljakovin. Pomaga tudi pri zmanjšanju utrujenosti in normalnem delovanju mišic in živčnega sistema. Magnezijev klorid je naravni derivat morske soli, ki ga pridobimo iz globin morja in vsebuje več kot 95 odstotkov magnezijevega klorida. Prehransko dopolnilo v lističih uporabljamo tako, da polovico čajne žličke raztopimo v 100 ml vode in popijemo. Izdelek je na voljo v lekarnah. Več informacij na tel. št.: 01 544 3833, www.bitax.si

Vzajemnost / november 2015

A. Ž.

ZDRAVA PREHRANA

Juha za zdravje, parklji za mladost V mladosti sem zaradi bolezni pojedla ogromno domače kurje juhe. In prepričana sem, da mi je pomagala. Ker smo bili doma revni, za boljše kose mesa ni bilo denarja, zato smo radi jedli svinjske parklje. Danes bi se ob parkljih marsikdo namrdnil …

aj začnem svojo zgodbo. Pri desetih letih sem zbolela za sklepno revmo. Nisem mogla niti hoditi. Poklicali so zdravnika, ki me je pozorno pregledal, izrekel diagnozo ter mami ukazal, naj skuha krepko domačo kokošjo juho iz stare kokoši. Zraven naj doda v lonec vse mogoče – od korenja do kolerabe, zeleno, čebulo ... In to sem morala uživati po eno skodelico na dan. Čez dan sem morala spiti še po dve ali tri žlice ribjega olja. Mama mi je morala tudi stisniti sok dveh limon na kupček sladkorja, kar je bilo sicer kislo, a vendar prijetno v primerjavi z ribjim oljem. Kmalu sem ozdravela. O dobrih učinkih kokošje juhe so vedeli že stoletja. Že v 12. stoletju jo je kot zelo zdravilno predpisal andaluzijski zdravnik in filozof Moizes Maimonides, in sicer sinu sultana Saladina, ki je imel astmo. Priporočal jo je tudi za okrepitev organizma po naporih in ženskam po porodu. Podobno so kokošjo juho cenili tudi drugje po Evropi. Šele pred desetletji pa se je dr. Stephen Rennard, predstojnik pljučne medicine na univerzi Nebraska Medical Centre, lotil strokovne raziskave, ko je za fenomen kokošje juhe izvedel od ženine babice, ki je bila iz Litve. Zdravilnost krepke kokošje juhe je podrobno preučeval na številnih primerih kar 15 let. Dokazal je, da kokošja juha zavre migracijo belih krvničk, ki so po navadi vzrok in znak prehlada. Ti se ne morejo

nabirati v pljučih, zato se umirijo znaki kašlja, vnetij in slabega počutja. Med počasnim kuhanjem juhe se sprošča aminokislina cistein, ki je podobna zdravilu acetil-cistein. Tega medicina menda predpisuje bolnikom z okužbami dihal in pri bronhitisu, ker redči sluz v pljučih in omogoča, da se lažje izloči. Acetil-cistein pa so najprej pridobivali prav iz kurje kože in perja.

Kolagen v parkljih in repu V parkljih ter svinjskem in govejem (volovskem) repu je največ kolagena med živili. In kolagen je poglavitna beljakovina in temelj vezivnega tkiva, ki skupaj s skeletom in hrustancem omogoča, da sploh stojimo pokonci. Hkrati kolagen poskrbi za lepo, mehko in voljno kožo ... Gospe, ki iščejo lepoto v kremah in mazilih, prisegajo na take, ki vsebujejo kolagen. Toda v kremah je kolagen prav iz svinjskih parkljev in repkov. S staranjem se prožnost, elastičnost in čvrstost kolagena zmanjšujejo. V povprečju se s staranjem izgubi približno odstotek kolagena na leto, pri kadilcih še znatno več in hitreje. Zmanjšujeta se obnavljanje in nastajanje novih kolagenskih Vzajemnost / november 2015

vlaken, ki so vse manj sposobna zadrževati vodo. Posledica je, da koža izgubi napetost, postaja vse bolj uvela in zgubana. Proces izgubljanja kolagena lahko zadržimo in do neke mere obnovimo nastajanje novega z ustrezno prehrano in zadostnim pitjem vode, s prenehanjem kajenja ter z omejitvijo alkohola, kofeina, izpostavljanja soncu na razumno mero in z gibanjem. Kolagen je pravzaprav družina beljakovin, več deset različnih vrst kolagenov, posebej prilagojenih posameznim vrstam telesnih celic in tkiv. Med drugim je v kosteh, zobeh, koži, ledvicah, jetrih, žilah in mišičnih ovojnicah. V kristalni obliki je kolagen tudi v očesni roženici in lečah. Še najlažje bi pomen kolagena za naše telo pojasnili s kožo in kostmi. Kosti so zgrajene iz celic, vgrajenih v mineralno medceličnino, in trdnih kolagenskih beljakovinskih struktur. Na ta kolagen se nalagajo rudnine (kalcij, magnezij, fosfati in karbonati), kar daje kostnini trdnost. Če bi iz kosti odstranili kolagen, bi se kost zdrobila. Če pa bi odstranili soli, bi kost postala pro-

žna kot guma in ne bi več imela svoje nosilne funkcije. Kolagen omogoča, da so kosti hkrati trdne in prožne. Potrebujemo ga tudi za krvne žile in srce. Kolagen skupaj z vitaminom C sodeluje pri naravnem procesu prenavljanja sten žil, hkrati veže odpadne plake med seboj in jim preprečuje, da bi se sprijemali s stenami žil. Pri koži pride v ospredje druga lastnost kolagena, da veže vodo. Koža, bogata s kolagenom, je zato gladka, mehka in prožna. Če kolagen pridobimo s hrano, smo naredili največ. Za to so nujne dobre beljakovine (kombinacija živalskih in rastlinskih beljakovin) ter veliko vitamina C in karotenoidnih snovi, ki so predstopnja vitamina A. Od beljakovin potrebujemo naslednje aminokisline: lizin, prolin, glicin in cistein. Lizin je esencialna aminokislina; dobimo ga v govedini, zlasti jetrih, v svinjini, ribah, jajcih, mleku, krompirju, rižu, rži in grahu. Prolin najdemo v medu, cistein in glicin sta v sirotki, cistein tudi v česnu. Za pretvorbo aminokislin v kolagen moramo imeti na voljo še minerale cink, silicij in baker ter vitamina C in B6. Cink je v sezamu, sončničnih in bučnih semenih in v govedini, divjačini, ribah, parmezanu in drugih trdih sirih; največ bakra je v slivah, fižolu, sardelah, sončničnih semenih, gobah, arašidih. Vitamin B6 je v orehih, telečjih in govejih jetrih, lososu in sardelah, v proseni in ajdovi kaši in bananah. Vitamin C v ribezu in drugem jagodičju, peteršilju, papriki, hrenu, agrumih ... Skratka: najbolje je uživati meso živine, ki se je pasla, ter ribe, jajca, mleko, stročnice ..., vse vrste živalskih in rastlinskih beljakovin. Poskrbeti moramo za dovolj esencialnih maščobnih kislin in piti ribje olje, bogato z maščobnimi kislinami omega 3, kar zagotovi dovolj hranil vezivnemu tkivu. Nikoli ne zgrešimo, če uživamo živalske in rastlinske beljakovine, na primer belo kavo in kruh, polento in mleko, jajca in krompir, fižolovo juho s klobaso, ajdove žgance z ocvirki in kislim mlekom in podobno. Poskrbeti moramo tudi za velik vnos antioksidativnih zaščitnih snovi in vlaknin, ki prestrezajo strupene snovi. V zrelih letih poskrbimo še za vnos encimov. Zato jejmo več domače solate in radiča, ker vsebujejo encime za razgradnjo celičnih odpadkov, ki nastanejo pri odmiranju celic vezivnega tkiva. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., fotografiji: Ivan Merljak

RECEPTI Tradicionalna žolca Potrebujemo: 1 kg svinjskih parkljev in repkov, 200 g svinjine, telečjo kost, sol, žlico kisa, lovorov list, vršiček timijana, zrna črnega popra, nekaj strokov česna, korenček, peteršilj, manjšo čebulo, steblo zelene, grobo mleti poper, 1 do 2 trdo kuhani jajci, drobno kislo kumarico, olje, kis in poper. Dobro oprane svinjske parklje in repke razščetinimo z ostrim nožem, lahko pa ščetine posmodimo nad plamenom in jih nato narežemo ali razsekamo na koščke, jih damo v večji lonec ter zalijemo z vodo. Dodamo telečjo kost ali dve, malce solimo ter začinimo z lovorovim listom, vršičkom timijana, zrni črnega popra, stroki česna in žlico kisa ter kuhamo počasi, zelo počasi, da juha ne postane motna. Napol kuhanim dodamo kos svinjine, korenček, peteršiljev koren, drobno nasekljano čebulo, na koščke narezane ali strte stroke česna ter sesekljana stebelca zelene. Ko meso odstopi od kosti, kar traja nekaj ur, juho precedimo, po potrebi dosolimo in popramo, še malo pokuhamo ter napol ohlajeni poberemo vrhnjo maščobo. V model ali v manjše steklene ali porcelanaste skledice nalijemo najprej malo juhe, nato razporedimo narezana trdo kuhana jajca, na kolesca narezan kuhan korenček, koščke kislih kumaric, na lepe koščke narezano meso in kožice ter listke peteršilja; to previdno zalivamo z ohlajeno, a še tekočo juho toliko časa, da je vse pokrito. Model oziroma skledice damo za več ur na hladno.

Dušeni volovski rep z gobami Potrebujemo: 4 večje kose volovskega (govejega) repa, 12 dag rdeče čebule, 20 dag jušne zelenjave (korenje, zelena, peteršiljeva korenina), 2 žlici paradižnikove mezge, 1/8 l rdečega vina, 1 l juhe ali vode, 5 žlic olja, 1 vejica timijana, sol, poper, žlička gustina – škrobne moke, 10 dag šampinjonov, 1 dl rdečega vina za omako. Volovski rep razsekamo pri zglobih na manjše dele. V kozici segrejemo maščobo, dodamo začinjen volovski rep in ga opečemo z obeh strani. Vzamemo ga iz posode in postavimo nad soparo, da se ne ohladi. Na isti maščobi prepražimo grobo narezano jušno zelenjavo in čebulo. Dodamo paradižnikovo mezgo ali svež paradižnik in spet dobro prepražimo. Zalijemo z rdečim vinom in počasi kuhamo. Nato zalijemo še z juho ter v omako vložimo popečen volovski rep. Dodamo začimbe, pokrijemo in postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 200 °C. V njej rep dušimo do mehkega. Nato ga vzamemo iz omake, le-to pa pomokamo s škrobno moko in prilijemo rdeče vino. Kuhamo minuto ali dve. Dobro prevreto omako precedimo skozi gosto cedilo in jo po svojem okusu začinimo. Ponudimo s cmoki ali širokimi rezanci.

Babičina juha (krepka kokošja juha, kot jo priporoča ameriški zdravnik Stephen Rennard) Potrebujemo: okrog 3,5 kg težko staro kokoš iz proste reje, 3 velike čebule, olupljen sladki krompir, 3 olupljene pastinake, dve repi, 12 do 15 velikih korenčkov, velik šop peteršilja, 6 stebel zelene, sol in poper. Kokoš damo v mrežasto folijo za živila, da jo lažje izvlečemo iz lonca. Prilijemo vodo, solimo, dodamo čebulo, sladki krompir, pastinak, repo in korenje. Kuhamo vsaj uro in pol na nizkem ognju, da brbota. Nato dodamo zeleno in peteršilj, kuhamo še vsaj 45 minut, vzamemo kokoš iz lonca in vsebino grobo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Če želimo jesti juho, ki pomaga pri zamašenih dihalih, ji dodamo še česen, poper in ostri začimbi kari ali čili. Juho uživamo zelo počasi, jo pijemo v majhnih požirkih, da je vnos zdravilnih snovi postopen. Višek juhe zlahka zamrznemo.

KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Tudi po udaru strele se Vera ne boji neviht Vera Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli krajini je zares posebna ženska. Prestala je že marsikatero življenjsko preizkušnjo – dve leti po težko prebolelem raku je v prometni nesreči izgubila starejšega sina; po tej tragični izgubi pa je razpadel še njen zakon. Kot da vse to trpljenje še ni bilo dovolj, je doživela še udar strele in le po čudežu preživela. dravljenje je bilo zelo naporno in zelo dolgo. Še zlasti za njeno desno nogo, ki je bila ožgana do kosti, napovedi niso bile dobre. Se je pa noga popolnoma pozdravila: »Točno dve leti po udaru strele sem dobesedno videla, kako je mišica začela ponovno rasti. V dveh dneh je noga postala spet ‘prava’,« pripoveduje Vera. O tej nenavadni izkušnji je napisala knjigo in v zahvalo za preživetje postavila obeležje s križem. Danes je Vera ponovno v formi, polna optimizma in ustvarjalnosti. Veliko kolesari, hodi, telovadi, da krepi mišice in telo, saj je po udaru strele ležala v bolnišnici tako rekoč negibljiva dolgih devet mesecev. »Vendar sem iskreno hvaležna za to izjemno izkušnjo, saj mi je strela – v to sem prepričana – očistila dušo.« Pravi, da se tudi po tem dogodku ne boji nevihte, da je ni strah strele. Po sinovi tragični smrti so Vero duhovna iskanja pripeljala tudi v Indijo k Sai Babi. »Indija mi je veliko dala, me veliko naučila, predvsem pa me utrdila v prepričanju, da mora vsak človek verovati, toda verovati v nekaj, kar je nad nami. Pomembna je vera, pa tudi skromnost in hvaležnost!« Kot se pri Veri rado zgodi, pa je tudi v Indiji doživela nenavadne preobrate. Ker je imela na nogi limfedem, se je od-

Foto: Marko vardjan

Vera Vardjan tudi po nesreči nadaljuje z ustvarjanjem glinenih izdelkov. V rokah drži svojega znamenitega vodomca.

ločila za zdravljenje z ajurvedskimi akupresurnimi masažami. Po 44 masažah je bila njena noga po nekaj letih končno spet zdrava in lahka. Toda tik pred odhodom iz Indije je nenadoma zbolela. Dobila je visoko temperaturo in naslednje jutro pozitivnih učinkov ajurvedskih akupresurnih masaž ni bilo več … »Jokali sva obe – moja terapevtka in jaz. Takrat seveda še nisem mogla vedeti, da bo prav limfedem vsaj delno zaustavil strelo …« Vzajemnost / november 2015

Uro in pol v objemu višjih sil Kot po navadi je tudi tisto popoldne, 23. maja 2012, odšla na meditativni sprehod po polju proti Lahinji. Bilo je tako kot vedno, le da so se nekje v daljavi kazali temni oblaki – toda do nevihte bo že doma, si je rekla. Takrat ni pomislila na občutek, ki jo je prežemal že vse leto – da se ji bo zgodilo nekaj nenavadnega, o čemer je govorila tudi domačim in prijateljem. In zgodilo se je – zdelo se je, da se je v trenutku znašla sre-

Ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški

ozitivna diskriminacija žensk se je ob zakonski uveljavitvi utemeljevala predvsem z njihovo sočasno dvojno vlogo matere in zavarovanke, bodisi že pred vstopom ali pa v določenem času trajanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obdržala se je vse do današnjih dni, in to kljub poskusom za njeno odpravo. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje dvojno vlogo predpostavljata pri vseh ženskah. Pozitivna diskriminacija se neposredno kaže v razlikah v višini pokojnin moških in žensk, odmerjenih za enako dolgo pokojninsko dobo od po višini enakih pokojninskih osnov. Te so se z zdaj veljavnim zakonom, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, še bolj povečale v korist žensk. Tako zdaj starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za 15 let zavarovalne dobe, znaša nekaj manj kot 200 evrov, za žensko pa dobrih 223 evrov. Starostna pokojnina moškega je torej za dobrih 10 odstotkov nižja od starostne pokojnine ženske. Po prejšnji zakonski ureditvi pa bi znašala starostna pokojnina moškega, prav tako odmerjena za enako dolgo minimalno zavarovalno dobo od najnižje pokojninske osnove, dobrih 197 evrov, ženske pa skoraj 214 evrov. Starostna pokojnina moškega bi bila za nekaj manj kot 8 odstotkov nižja. Z daljšo pokojninsko dobo se v takem primeru razlika med pokojninama moškega in ženske še poveča. Zdaj znaša starostna pokojnina

moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, dobrih 1.761 evrov, ženske z enako pokojninsko dobo, odmerjena od enake pokojninske osnove, pa skoraj 1.977 evrov. Starostna pokojnina moškega je tako za skoraj 11 odstotkov nižja od starostne pokojnine ženske. Po prejšnji zakonski ureditvi pa bi v tem primeru znašala starostna pokojnina moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, nekaj manj kot 1.633 evrov, ženske za enako dolgo dobo, odmerjena od enake pokojninske osnove, pa dobrih 1.700 evrov. Starostna pokojnina moškega bi bila za skoraj 4 odstotke nižja. Pri odmeri starostne pokojnine po prejšnjih predpisih so bile upoštevane lestvica za odmero starostne pokojnine ter najnižja in najvišja pokojninska osnova.

Na višino pokojnine vpliva več stvari Iz navedenih izračunov lahko sklepamo, da so tudi povprečne pokojnine žensk višje od povprečnih pokojnin moških. Vendar pa tega statistični podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) ne potrjujejo. Na višino pokojnin namreč ne vplivajo le odstotki, uporabljeni pri njihovi odmeri, marveč tudi zneski pokojninskih osnov, od katerih so odmerjene. Te pa seveda niso enake, kot sta najnižja in najvišja pokojninska osnova, ki v sistemu pomenita dve skrajnosti, spodnjo in Vzajemnost / november 2015

Foto: Branko Babič

Ne le sedanja zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč so tudi prejšnje ureditve zagotavljale tako imenovano pozitivno diskriminacijo žensk pri odmeri starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Kaže se v ugodnejših lestvicah za odmero teh pokojnin, kot veljajo za moške. To zagotavlja in je zagotavljalo ženskam višje pokojnine, če so bile odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih pokojninskih osnov kot moškim. Kljub takim sistemskim prednostim, ki niso zanemarljive, pa se te ne kažejo tudi v statističnih podatkih o ravni povprečnih pokojnin, izplačanih glede na spol prejemnikov pokojnin. Ženske prejemajo v povprečju nižje pokojnine kot moški.

zgornjo mejo. Njihove višine se med seboj razlikujejo. Pogojujejo jih plače, izplačane v predpisanih obdobjih pred uveljavljanjem pravic do pokojnin, od katerih so bili plačani prispevki za zavarovanje, ki so tvorile podlago za njihov izračun. Njihove višine se očitno med ženskami in moškimi pomembno razlikujejo, in to v korist zadnjih. Le na ta način je namreč mogoče utemeljiti razlike v ravni povprečnih pokojnin moških in žensk. Dejstvo je, da sistem, kot nedvomno izhaja iz prikazanih izračunov, pri katerih so bili upoštevani predpisani odstotki za odmero starostnih pokojnin za enako dolgo pokojninsko dobo moškim in ženskam od enakih pokojninskih osnov, zagotavlja 53

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Kdor išče, ta najde pot Janji Martinc iz Kort pri Izoli ne bi nikoli prisodili 75 let. Po poklicu je razredna učiteljica, vendar je v življenju opravljala najrazličnejša dela, zaživela pa je, odkar je v pokoju. Že več kot pet let prepeva v Ženskem pevskem zboru Korte, pri sedemdesetih se je vpisala tudi v tečaj angleščine, pa ne le to, odločila se je tudi, da se nauči igrati na kitaro. S stilsko spremembo pa je želela presenetiti svojega precej mlajšega partnerja.

Janja Martinc pred preobrazbo ...

Kortah ima svoj vrt pa oljke in dobre sosede. Janja je po rodu Ljubljančanka, ki se je na Primorsko preselila leta 1999 in se v novem okolju odlično počuti. Spoznala je nove ljudi in sklenila nova prijateljstva, še posebej dobre prijateljice je našla med pevkami v pevskem zboru. Uživa tudi v partnerskem odnosu, njen prijatelj zna biti zelo zabaven, poleg tega tudi

rad kuha in peče. Je pravi mojster v pripravi potic. Zelo je navezana tudi na psa Fina, pasme appenzeler, za katerega pravi, da je njen terapevt. Vsako jutro jo že navsezgodaj spravi v gibanje, prepričana je, da se brez njega tako zgodaj in ne glede na vreme ne bi sprehajala. Na svojega prisrčnega in ubogljivega psa je zelo ponosna, saj je zaključil vse pasje šole do popolne poslušnosti. Janja živi zadovoljno življenje, vendar vedno ni bilo tako. Pred leti, ko je zbolela, se ločila, imela pa je tudi težave v službi, je že skoraj obupala. Da se je spet postavila na noge, je zaslužna njena pokojna teta, ki jo je spomnila, da kdor išče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. Prepričana je, da sta najboljše zdravilo za težave delo in družba. Na Vzajemnost je naročena že od leta 2002, najprej prebere zgodbe, potem o pokojninah pa zdravstvene teme in recepte, kasneje pa še vse drugo. S prijavo na stilsko preobrazbo si je zaželela vidno spremembo. Frizerka Tanja iz salona Harologi jo je stopničasto postrigla in spredaj poudarila frufru. Lase je pobarvala z žlahtno rjavo barvo v tehniki pramenov, oblikovala in pobarvala je še obrvi, in ker je imela Janja suhe lase, jih je po barvanju še globinsko nahranila. S sušilnikom za lase je poudarila njene naravne kodre, na koncu pa je lase ob strani še spela. Vesna, ki predstavlja podjetje

Če si želite novo pričesko in nasvet, kako se naličiti, vas, drage naročnice, vabimo, da nam pišete na naslov: Vzajemnost, Dunajska 109, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti urednistvo@vzajemnost.si s pripisom: Še lepše z Vzajemnostjo! Ne pozabite napisati svojih podatkov (ime in priimek, naslov, elektronski naslov, če ga imate, telefonsko številko) in na kratko opišite, zakaj si želite spremembo. Morda bomo izžrebali prav vas! Vzajemnost / november 2015

... in po njej.

Oriflame, je potemnila njene obrvi in s senčilom v olivno zeleni do rjavi barvi poudarila Janjine oči. Na obraz je nanesla tanek sloj pudra za izenačitev polti in z bronzerjem poudarila lička, ustnice pa z rožnato marelično šminko. Zadovoljna in sijoča Janja je komaj čakala, da z novo podobo preseneti partnerja. Jo je sploh spoznal? Besedilo in fotografiji: Jožica Dorniž

FRIZERSKI SALON HAROLOGI CENTER LJUBLJANA, DUNAJSKA 105 99