Vzajemnost, december 2015 by Vzajemnost

št. 12, december 2015, 2,10 C

Darilo naročnik

om:

KOLEDAR 2016

DUŠICA KUNAVER:

Dediščina preteklosti je naša dota Prebava se začne z ugrizom

NAŠ POGOVOR

Dediščina preteklosti je naša dota za prihodnost Vsako srečanje z Dušico Kunaver je doživetje zase, pa naj je to obisk v šoli, vrtcu, domu starejših občanov ali predavanje na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Upokojena učiteljica angleščine in ruščine je svoje poslanstvo našla v obujanju ljudske dediščine. Z občutkom pripoveduje stare legende in pripovedke, omeni staro šego, pove pregovor ali zapoje kakšno ljudsko. Vse to počne s spoštovanjem do preteklih časov in izročila naših prednikov. To je vendar dediščina našega naroda, nas spomni. Premalo se zavedamo, kako dragocena je naša dediščina, koliko modrosti se skriva v ljudskih pripovedih in kako bi lahko bolje tržili piščal iz divjih bab ali barjansko kolo … Kaj se lahko iz ljudske dediščine naučimo še danes, čeprav živimo v čisto drugačnih časih? V ljudskem izročilu je vedno kanec resnice, kakšno sporočilo ali dober nauk. Recimo, legenda o Zlatorogu ima močno sporočilo. Zlatorog je narava – narava je ranljiva, vendar nesmrtna. Ko človek – smrtnik prestopi dovoljene meje, plača račun. Ko Zlatorog odide, s sabo odpelje bele žene, bele koze, in razrije raj pod Triglavom. Eno je zgodba, drugo je sporočilo, ki ga nosi … To so vendar naše korenine … Zakaj je tako pomembno, da poznamo staro izročilo? Prihodnost naše ljube domovine je zagotovo v turizmu. Industrijo smo si uničili, s kmetijstvom v globaliziranem svetu nimamo kaj iskati, v turizmu pa imamo neizmerne možnosti. Turizem so namreč lepote narave in kulturna dediščina. In kje je kakšna dežela, ki ima na tako majhnem koščku zemlje toliko lepot, v ljudski dediščini pa ne vem, ali nam je sploh kdo lahko kos. Trideset let že zbiram ljudsko gradivo, hodim po vsej Sloveniji, od vrtcev, šol do domov za ostarele. Pridem na kakšno majhno šolo, pa v šolskem glasilu zasledim kakih petdeset ljudskih pripovedi samo iz šolskega okoliša. Takega bogastva zlepa ne najdeš. Če te kdo vpraša, kje si doma, lahko odgovoriš: tam, kjer je bila najdena več kot petdeset tisoč let stara piščal. Egiptovske piramide so stare le pet tisoč let, pa jih ves svet časti … Najstarejši »glasbenik« je bil pri nas v Divjih babah. Imamo najstarejše leseno kolo na svetu. Pred nekaj leti je bila Ljubljana prestolnica Evropske unije, a že pred pet tisoč leti je bilo tu središče Evrope, ko sta šli tod jantarska pot Baltik–Jadran in vodna pot: Črno morje, Donava, Sava, Ljubljanica … 14

Vzajemnost / december 2015

Izjemna dediščina, res. Ampak tega se ne zavedamo, premalo smo ponosni na to. Poglejte po Evropi: Angleži imajo Robina Hooda in kralja Arturja, z njima so iztržili milijone, vprašanje, koliko je še sploh ljudskosti v teh zgodbah. Vsa Evropa pozna skandinavske sage in tisoči derejo tja. Nemci imajo ogromno turistov, ki gredo po sledovih pripovedk o gradovih … Zakaj mi svojih legend ne izkoristimo pametneje? Ali morda zato, ker pripovedke nekako ne spadajo v naš potrošniški svet? Vsi imamo radi zgodbe, tudi odrasli, to vem iz izkušenj. Naj vam povem primer: pred leti je bil na Bledu svetovni kongres makroekonomistov. Cele dneve so razpravljali o resnih temah, bili so zelo utrujeni, in prijateljica me je prosila za nasvet, kako bi jih ob koncu malo razvedrila. Rekla sem ji, naj jih pelje na Vršič gledat ajdovsko deklico, pred odhodom sem jim pa povedala zgodbo o njej. Si predstavljate, sami resni utrujeni obrazi, jaz pa pridem in začnem z »nekoč je živela« ... Pripovedovala sem jim tudi o povodnem možu v Bohinjskem jezeru, pa kako so vile naredile Blejski otok, pa da je zlatorog razril naše gore. Vidno so se jim začeli mehčati obrazi. Zvečer me je prijateljica vsa navdušena poklicala, kako očarani so bili nad doživetjem, ko se je večerno sonce uprlo v slovito ajdovsko deklico sredi stene Prisanka … Vsi so trdili, da imamo najlepšo deželo na svetu. Ne veste, koliko mi je to pomenilo! In spet se je izkazalo, da smo vsi veliki in mali otroci. Takele bisere imamo, pa jih ne uporabimo … Tudi po naravnih zakonih se ne ravnamo več, kot so se nekoč. Moderen računalniški svet ni tako pameten, kot je narava, ali ne zna vsega, kar nas uči tradicija. Če so stari ljudje vedeli, da na nekem območju ni dobro postavljati hiš, ker tam pogosto poplavlja, jih velja poslušati. Glejte, kakšna mojstrovina ljudske-

ga stavbarstva je kozolec toplar, pa ga je naredil nešolan gradbenik. Lesena konstrukcija je narejena tako, da je ne podre noben potres. Stavba je večnamenska – za sušenje sena, da lahko živino pripelješ pod streho, je ljudska dvorana za druženje vaščanov pa za slavja … Ali veste, da beseda kozolec izvira iz besede kozel? Tudi Zlatorog je kozel, kozel pa je naša sveta žival. Še sredi 19. stoletja so kmetje na kozolec pritrjevali drevesno rogovilo in

» Božič

prinaša upanje.

vanj zataknili zadnji snop požetega žita – kot darilo Perunu, bogu strele. In zato Perun ni metal strel na kozolec. Naš prednik je bil del narave. Ni samo čakal, ali bo po zimi prišla pomlad, ni držal samo križem rok, ukrepal je. Ko je bil vsak dan krajši, vsak dan je bilo bolj mrzlo, se je povzpel na najvišji hrib, da je bil čim bližje soncu, in zakuril kres. S svetlobo in toploto ognja je pomagal soncu, staremu Svarogu, da je vzdržal toliko časa, da se je rodil mladi Svarožič, mladi bogec, mlaVzajemnost / december 2015

di božič (24. decembra), in odrešil svet pred zimo. Zakaj pravite, da pomeni izginjanje ljudske dediščine tako hudo izgubo za narod? Ne zavedamo se, da smo na robu ustnega izročila. Poglejte, tisti, ki so še mlatili s cepcem, kosili s koso pa pasli krave – tako kot jaz, so danes stari 80, 90 let. In čez kakšnih deset let jih ne bo več, pa tudi starosvetne slovenske vasi ne bo več. Samo še oni zares poznajo številne drobne detajle, kaj in kako so kaj napravili. Največ se naučim v domovih za ostarele. Tam najdem drobno ženičko, ki še natančno ve, kaj so kuhali ob košnji v njeni vasi – v sosednji je bilo že drugače. Ta jedilnik je bil predpisan že stoletja in vsaka gospodinja se ga je držala. Zdaj smo na robu, da vse to izgine. Prvič, od nas odhaja zadnji rod starosvetne vasi, drugič, polnoleten je postal prvi rod, ki se je rodil v svobodni in neodvisni, samostojni državi, o kateri so predniki sanjali tisoč let – od karantanskih časov naprej. Ta mladi rod o vsem tem skoraj ničesar ne ve. To govorim iz izkušenj, ki jih dobivam ob obiskih vrtcev in šol. Tretja nevarnost pa je globalizacija. To je tank, ki pelje čez ves svet in 15

ZDRAVJE

Koristno je živeti zdravo saj zdravje krepi. Suh in pregret zrak povzroča glavobole, utrujenost, izsušeno sluznico zgornjih dihalnih poti, ki potem ni odporna proti raznim okužbam. Neprezračen prostor vsebuje tudi veliko pršic in še mnogo drugih alergenih ter škodljivih snovi, kot so virusi, bakterije itd. Zato se ne bojte zračiti stanovanj oziroma prostorov, kjer se dalj časa zadržujete. Zračite vedno zjutraj ali dopoldne, ko je zrak še svež.«

»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.

nano je, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice). Kar četrtina ljudi v Sloveniji umre zaradi naštetih treh bolezni. »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje,« je nadaljevala in dodala, da nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo. In kaj lahko sami storimo za svoje zdravje?

Prehrana Sogovornica predlaga, da vsak dan jeste trikrat na dan: zajtrk, kosilo in večerjo. »Vsaj en obrok naj bo topel in kuhan. Uživajte veliko sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov (z manj maščob). Bodite skromni pri mesu, še posebej mastnem, pa tudi pri sladkarijah. Hrana naj bo le rahlo soljena.« Jejte počasi in vedno za mizo. Pravi, da je kruh zdrav, če ga ne pojeste preveč. Nezdrav postane, če ga namažete z veliko marmelade, maslom, medom ali ga pomakate v mastne mesne omake. Malo take hrane ne škodi. Pomembna pa je mera. »Povišana telesna teža je resen dejavnik tveganja za obolenja, kot so 20

Božena Skalicky Kuhelj, dr. med.

zvišan krvni tlak, obolenja srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, krčne žile, degenerativne spremembe sklepov, težave s hrbtenico, nekatera rakava obolenja (črevo, dojke) itd.« Obstajajo različne razpredelnice teže, ki upoštevajo spol, telesno višino, zgradbo okostja in starost. Za približno oceno pa velja preprosta formula – telesna višina minus 100. Kdor tehta preveč, naj se potrudi in počasi shujša. »To lahko stori le tako, da manj je in se več giblje.« Poudari, da se preventiva začne v glavi. Ni dovolj shujšati, treba je novo težo obdržati, kar pomeni, da je treba spremeniti življenjski slog.

Voda in zrak Vsak dan naj bi odrasli ljudje popili do 3 litre tekočine (1,5 litra v hrani), če je zunaj vroče ali se potijo, pa še več. Gazirane pijače in tiste z umetnimi barvili in poživili ter sladili so zdravju škodljive. Priporočljivo je piti vodo iz pipe ali nesladkan čaj. Sogovornica predlaga, da kupujete, če že, vodo v stekleni embalaži. Hrana in pijača v plastiki je škodljiva, ker strupene snovi v plastiki na dolgi rok končajo v našem telesu. »Svež zrak, čeprav malo hladen in malo vlažen, je koristen, Vzajemnost / december 2015

Krvni tlak Po nekaterih raziskavah ima kar 25 odstotkov odraslih previsok krvni tlak. Najprimernejši krvni tlak je 120/80 mm Hg. »Krvni tlak ne sme biti višji od 140/90 mm Hg. Visok krvni tlak je nevaren še posebno zato, ker uničuje notranje organe (žile, srce, ledvica, očesno ozadje itd.), a pri tem vrsto let ne povzroča nobenih posebnih težav. Zato svetujem redne preventivne preglede oziroma meritve krvnega tlaka. Z dieto (predvsem manj maščob, soli), hujšanjem in gibanjem ter prenehanjem kajenja in prekomernega uživanja alkohola se lahko marsikaj stori. Prav tako pomaga umirjeno življenje, torej s čim manj stresa. Če je krvni tlak zelo visok, je treba jemati zdravila do konca življenja.«

Holesterol Tudi zvišanje vrednosti holesterola in drugih krvnih maščob v krvi je povezano s slabimi navadami: kajenjem, pretiranim pitjem alkohola, nepravilnim hranjenjem (preveč maščob in sladkarij), debelostjo, premalo telesnega gibanja ter stresnim in napornim življenjem. Normalna vrednost celotnega holesterola v krvi je do 5,0 mmol/l. Zdravila zoper holesterol predpiše zdravnik po vrednosti nad 7 mmol/l.

Ni lepo, če postaneš odveč Kristina Kavčič iz Gornje Radgone je bila vselej vpeta v družabno življenje v svojem okolju. Najbolj in najdalj časa pa je bila predana delu v domačem upokojenskem društvu.

aposlena je bila v komerciali, in ko se je upokojila, jo je tedanji predsednik Društva upokojencev Gornja Radgona Jože Kos takoj povabil k sodelovanju. »Niti en teden nisem bila doma,« se spominja Kristina danes in dodaja, da je sprva skrbela za upokojenski bife. Njen vedri značaj in želja po delu z ljudmi sta jo napeljala k predlogu, da bi organizirali letovanje na morju za svoje člane. Leta 1988 je tako po Kristinini zaslugi v Lovrečico na Hrvaškem odpeljal prvi avtobus. Na njem so bile v glavnem stare ženice, nekatere med njimi prej morja sploh še niso videle. Gospa Kristina smeje pove, da so z ruto na glavi in oblečene v predpasnik zrle v »veliko vodo« in kar malce jih je skrbelo, kaj bodo tam počele ves teden. No, pa so kmalu spoznale, da je morje prijetno, oddih v veseli in zanimivi družbi vrstnikov pa več kot dobrodošel. In tako so leto za letom poleti hodili na morje, neutrudna Kristina pa je poskrbela, da so se lahko pozimi »greli« tudi v toplicah. Po dvanajstih letih je začela sodelovati z eno izmed turističnih agencij in tako skrbela za ugodna letovanja upokojencev. »Vedno mi je uspelo napolniti avtobus,« pravi in dodaja, da so se vselej imeli zelo lepo. Člani so jo kar naprej nestrpno spraševali, kdaj in kam bodo spet šli. Zadnjič je organizirala »morjevanje« leta 2012. Potem pa … Petindvajsetega letovanja Kristina Kavčič že ni mogla več izpeljati. Kot pravi, jo je zdajšnja predsednica društva, s katero je sicer sodelovala precej let, kar nekako postavila na stranski tir. To jo je močno prizadelo, stres pa zagotovo pušča sledi tudi na njenem zdravju. Kot zatrjuje, bi ji več kot občinsko in druga priznanja, ki jih je za svoje prostovoljsko delo dobila, pomeni-

la človeška hvaležnost in spoštovanje. Tudi vodilnih ljudi v društvu. »Še sreča, da me ima veliko ljudi v mestu in okoliških vaseh rado,« se s solznimi očmi nasmeje 82-letna gospa. »A to, da zame v organizaciji oziroma v Društvu upokojencev Gornja Radgona ni več prostora za aktivno delo, me zelo zelo boli,« sklene. Z zadovoljstvom pa se spominja srečanj, ki so jih za upokojence pripravljali v Konjišču pri Apačah, kjer so pri ribnikih uredili rekreacijski center. Vedno se je zelo potrudila, da so bili stroški za vsakega posameznika čim nižji. No, zanjo to ni ravno veljalo, saj je plačevala kar precejšnje račune za domači telefon, tudi za pisemske znamke ali kak drug izdatek za društvo ji ni bilo žal denarja. Zato pa ima zdaj mirno vest. Nikoli ni »izkoriščala« društva zase, kvečjemu je kdaj zanj založila ali prispevala svoj denar. Vložila je še posebej veliko svojega časa in energije. Ni ji žal.

Lepa beseda, nasmeh in energija Gospa Kristina je zelo dejavna tudi brez društva upokojencev. »Že v svoji ulici imam kar nekaj ljudi, ki jih obiskujem. Malo se potožimo, kaj koga boli, pa nam je vsem takoj bolje,« se smeje in doda, da je včasih treba koga tudi pobožati. V svoje društvo so jo že povabili tudi sladkorni bolniki, čeprav nima diabetesa. »Pač vedo, da sem rada dobre volje, da sem rada v družbi in tako naprej. Res mi je všeč, da gremo skupaj na sprehod. Tudi v društvu bolnikov z osteoporozo so me povabili k sodelovanju, čeprav tudi teh težav nimam. Pa bom šla že decembra z njimi na morje.« Kristina vsak dan tudi skuha za sinovo družino, s katero živi v isti hiši. Pa na vrtu in okrog hiše najde Vzajemnost / december 2015

Kristina Kavčič

kar precej dela. Z družino nikdar ni imela nobenih težav, zato pa se je lahko v tolikšni meri posvečala društvu upokojencev. Ko je ostala brez moža, je sicer kar precej trpela, a njen vedri značaj jo žene naprej. Rada se giblje in zelo rada pripoveduje razne dogodivščine. Tudi glasbo ima rada, spozna se na vino in trto … Spominja se ekskurzije v Makedonijo, ki jo je pripravila za Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov, ogledali pa so si zlasti tamkajšnje vinograde. Posebej omeni 65. obletnico nižje gimnazije, ki jo je na gornjeradgonskem gradu organizirala prav tako ona. In še in še … Kristini res ne zmanjka dela niti pripovedovanja. »Morda ravno to vsem ni pogodu,« pravi. In še doda: »Volje in energije mi ne manjka, zato ju bom še naprej sejala med vse, ki si to želijo.« Besedilo in fotografija: Lidija Kosi

SVETUJEJO VAM Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

VDOVSKA POKOJNINA Bralka A. L. s Štajerskega navaja, da je mož umrl decembra 2008. Ob njegovi smrti je že dopolnila starost 45 let, in ker je bila v delovnem razmerju, sta pravico do družinske pokojnine uživala le otroka, ki sta se šolala. Leta 2013 je ostala brez zaposlitve, zato je začela uživati vdovsko pokojnino skupaj s sinom, ki se je šolal vse do marca 2015. Glede na to, da je bila tudi njej izdana odločba, da ji z istim dnem kot sinu preneha pravica do vdovske pokojnine, jo zanima, ali je pravilna informacija, da bo vdovsko pokojnino znova pridobila z dopolnitvijo starosti 53 let.

Po zakonu, ki je veljal do konca leta 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njega dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljaven zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev na leto, in sicer s 53 let starosti na 58 let starosti, torej je letos ta starost že 54 let in 6 mesecev. Postopnemu zvišanju starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je prilagojena tudi starost, ki upravičencu omogoča

nastop t. i. čakalne dobe, ki se v primerjavi s prejšnjim zakonom zvišuje z 48 let starosti na 53 let starosti in letos znaša že 49 let in 6 mesecev. Veljaven zakon je – ob zaostritvi pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine kot glede nastopa čakalne dobe za 5 let s končanim prehodnim obdobjem leta 2022 – s prehodno določbo tudi omogočil varstvo pravic družinskih članov, ki so do konca leta 2012 izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine oziroma nastopili čakalno dobo po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012. Bralki, ki ji je mož umrl že v času prejšnjega zakona, je pravica do vdovske pokojnine prenehala marca letos z zaključitvijo sinovega šolanja. Razlog za prenehanje pravice do vdovske pokojnine je bil pogojen z dejstvom, da še

ni dopolnila starosti 53 let, kot je to določal prejšnji zakon. Zanjo namreč velja prehodna določba zakona glede varstva pravic družinskih članov, glede na to, da je do uveljavitve novega zakona že dopolnila starost 48 let in tako nastopila t. i. ča-

kalno dobo, ki ji omogoča uveljavitev pravice do vdovske pokojnine z dopolnitvijo starosti 53 let. Bralka bo zato spomladi 2016 z dopolnitvijo starosti 53 let lahko uveljavila pravico do vdovske pokojnine po zakonu, veljavnem do konca leta 2012.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO Bralec K. P. z Dolenjskega navaja, da že dalj časa uživa dodatek za pomoč in postrežbo, ki mu je bil priznan z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot negibnemu zavarovancu v delovnem razmerju. Zanima ga, ali mu v primeru invalidske upokojitve še naprej pripada dodatek za pomoč in postrežbo.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev pokojnin in slepih oseb, zdravstveno zavarovanih po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, pridobijo tudi aktivni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali so to postali med trajanjem delovnega razmerja oziroma med opravljanjem samostojne dejavnosti. Poleg navedenih kategorij pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi negibni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. To pravico pridobijo tudi negibni zavarovanci, ki niso v delovnem razmerju, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Kdaj se zavarovanec šteje za negibnega, do-

loča zakon, in sicer je to zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov. Zakon tudi določa, da aktivni zavarovanci – slepi, slabovidni in negibni, ki jim je bila pravica do dodatka za pomoč priznana v času delovnega razmerja, le-to obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde, ali pridobijo pravico do pokojnine. Bralec, ki je že uživalec pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, priznane kot negibnemu zavarovancu, bo le-to obdržal tudi, če bo pridobil pravico do pokojnine.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličete jo lahko v četrtek, 10. decembra, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53.

Vzajemnost / december 2015

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS • 1. decembra 1974 je Josip Broz Tito v Krškem položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno, ki je še vedno predmet spora med Slovenijo in Hrvaško. • V Ljubljani so 1. decembra 1975 odprli Univerzitetni klinični center. Opravlja specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost za območje ljubljanske regije ter razvija specialistične zdravstvene dejav- UKC Ljubljana nosti v državi. • Na Korziki je 1. decembra 1981 strmoglavilo letalo DC 9 super 80 ljubljanske Inex Adrie. V nesreči je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke. • Zdravniki so v ZDA 1. decembra 1981 identificirali prvo okužbo z novo boleznijo, poimenovano aids (ali kuga 20. stoletja), zaradi katere pride do izgube imunske odpornosti. • V Franciji in Veliki Britaniji so 1. decembra 1990 po treh letih kopanja prebili dvocevni železniški predor pod Rokavskim prelivom. • V bolnišnici Univerze Utah v ZDA so 2. decembra 1982 prvič uspešno vstavili umetno srce bolniku z opešanim srcem. Dva spodnja prekata srca so nadomestili z napravo iz aluminija in plastike, ki ju je poganjal zunanji kompresor. Bolnik z umetnim srcem je preživel 112 dni. • V Vrbi se je 3. decembra 1800 rodil France Prešeren, po splošnem prepričanju največji slovenski pesnik. • V Clevelandu v ZDA se je 4. decembra 1952 rodil Ronald Sega (Šega), potomec slovenskih izseljencev in astronavt. Leta 1994 France Prešeren je bil med udeleženci vesoljskega poleta Discovery STS 60, leta 1996 je bil poveljnik odprave Atlantis STS -76. • Papež Inocenc VIII. je 5. decembra 1484 z bulo proti čarovništvu podžgal obsedenost ljudi in procese proti čarovnicam. Preizkus z vodo je preživelo le malo obtoženk. • V Washingtonu med srečanjem 8. decembra 1987 sovjetski voditelj Mihael Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan skleneta sporazum o Mihael Gorbačov in popolni odstranitvi jedrRonald Reagan

•

• •

•

• •

skega orožja srednjega dosega (med 500 in 5500 km), na sovjetski strani 1500 in na ameriški 500 raket. V Znojmu na Češkem je 9. decembra 1437 je umrl Sigismund Luksemburški, ogrski, nemški in češki kralj ter od leta 1433 nemški cesar. Tesno je bil povezan z grofi Celjskimi, ki jih je povzdignil v državne kneze. V Stockholmu in Oslu je švedski kralj 10. decembra 1901 prvič podelil Nobelove nagrade. V Ljubljani je 11. decembra 1918 umrl Ivan Cankar, pripovednik, dramatik, pesnik in esejist. Po neuspešnem študiju stavbarstva na Dunaju se je povsem posvetil književnosti. Njegova prva knjiga Erotika je izšla leta 1899. Pesništvo je kmalu opustil in začel pisati krajšo prozo, povesti in romane, Ivan Cankar kasneje pa tudi dramska dela. V Trstu se je 14. decembra 1941 pred posebnim sodiščem za zaščito države končal drugi tržaški proces proti 60 primorskim Slovencem, ki so jih obtožili zarotniškega protidržavnega delovanja. 47 so jih obsodili na do 30 let ječe, devet na smrt, od katerih so jih pet usmrtili, med njimi Pinka Tomažiča. Aktivisti OF so v Celju 15. decembra 1944 ob pomoči slovenskega paznika iz nacističnega zapora Stari pisker osvobodili 127 zapornikov. V Ljutomeru se je 23. decembra 1923 rodil izdelovalec violin Joža Kantušer. Od leta 1955 je v svoji delavnici v Münchnu izdelal več kot 600 godal za vrhunske glasbenike po vsem svetu. Prebivalci Slovenije so se na plebiscitu 23. decembra 1990 z 88,5 odstotka glasov izrekli za samostojnost in neodvisnost Slovenije. V znamenito bolnišnico Franja v soteski Pasice pri Novakih so 23. decembra 1943 naselili prve ranjence. Od januarja 1944 do konca vojne jo je vodila zdravnica Pavla Bojc - Franja, v Bolnišnica Franja njej pa so zdravili skoraj 1000 ranjencev.

Vzajemnost / december 2015

Tone Štefanec

Prazniki so tu Veselo decembrsko vzdušje se najprej prikrade v trgovske izložbe, potem se prižgejo lučke na ulicah, in človek si ne more kaj, da ne bi vsaj delčka tega želel vnesti tudi v svoj dom.

trokovnjaki, ki postavljajo trende v pohištveni in tekstilni industriji, določajo tudi modne smernice, ki naj bi jim sledili pri prazničnem krašenju. Poleg tradicionalnih kombinacij je letošnje leto še prav posebej prijazno do vseh, ki jim ni do pretiravanja in nakupov trendovskih okraskov. Lahko bi rekli, da je večina dekorja bolj zimskega, pred božičem ga dopolnimo z nekaj malenkostmi, ki jih s prihodom svetih treh kraljev pospravimo in v dodatkih uživamo vse do pomladi. Naravno in nevtralno bi lahko poimenovali glavno rdečo nit letošnje zimske sezone. Barvna lestvica od bele prek kremnih in sivih vse do temno rjavih tonov igra predvsem na karto domačnosti. Značilni so kupi mehkih blazin, nežne odejice in volnene preproge. Materiali so naravni: lan, volna – tudi v obliki pletenin in bolj ali manj kosmati kožuščki. Zavese so težke, a svetlih barv, da v kratkih dneh posvetlijo prostor. Blazine so lahko različno velike, ne nujno enake po materialu in vzorcih, lahko z zimskimi motivi (divjad, ptice, veverice, snežinke in vse mogoče izpeljanke norveških vzorcev), pravi hit so prevleke in pregrinjala iz starih jopic in puloverjev. Vse našteto je kot nalašč za kombiniranje z naravnim lesom, morda le rahlo obeljenim ali polakiranim, dekoracijo pa naberemo v gozdu: vejice, storže in druge plodove dopolnimo z rafijo, vrečevino in pletenimi košarami. Že zaradi simbolike pa ne smemo pozabiti na nepogrešljivo smrečje, omelo ali drugo zimzeleno rastlinje. Tako kot zelenje simbolizirajo nesmrtnost, svečke in lučke kažejo na povezavo z zvezdnatim nebom in bogovi ter željo po ponovnem vstajenju, svetlobi, novem letnem ciklu. Karo je lahko droben anglosaško rustikalen ali tradicionalno rdeče-zelen ali velik, da spominja na srajce severnoameriških drvarjev. Poleg dekorativnih tkanin ga letos najdemo tudi na zavijalnem papirju, trakovih, pogrinjkih in še kje. Doma izdelano je letos še posebej aktualno. Malo zato, ker nas ne stane veliko, malo zato, ker je modno, najbolj pa, ker tako pridemo do unikatne dekoracije, ki je ne najdemo na trgovskih policah, saj se s pomočjo priročnikov in spletnih navodil lahko lotimo tudi zahtevnejših projektov. Ne bo pa čisto nič narobe, če

Vzajemnost / december 2015

se zadovoljimo z drobnimi izdelki, kot so smrekove vejice, zapičene v rabljene zamaške, ali morda različne vaze in kozarci, napolnjeni s storži, lešniki ali palčkami cimeta. Okrasje v barvi šampanjca in zlata ter drugih kovin v prostor vnese svečano vzdušje. Zamolkli kovinski toni, mlečno, včasih rahlo napokano steklo in videz starih ogledal, brokat in svila, s katerih odsevajo plamenčki sveč, so idealna scenografija za večerno druženje s prijatelji in družino. Še najbolj trendovska je živahna modra, skoraj divja, prav takšna, kot jo poznamo z grških razglednic, kjer krasi vrata in okna belih obmorskih hišk. Verjetno primernejša za krašenje smrečice kot za dekoracijo vseh prostorov. Poleg vsega naštetega smo v zadnjih letih priča tudi različnim »retro vplivom« tako pri notranji opremi kot pri tekstilnih vzorcih, in temu se tudi novoletni okraski niso mogli izogniti. Steklene figurice z babičinega podstrešja, rdeče-beli črtasti vzorci sladkornih palčk ali geometrične oblike in na galaksije spominjajoče kroglice iz poznih 50. let. Vse je dovoljeno, le pozorni moramo biti, da med seboj ne pomešamo različnih obdobij in slogov. In kako na hitro dosežemo zimsko domačnost, če se nam zdi, da nismo dovolj spretni? Če nad vrata obesimo šopek omele, ne potrebujemo nobenih venčkov in drugega okrasja. Potem so tu sveče, lahko tiste drobne čajne, ki jih postavimo v različne kozarce in vaze, ali pa klasične voščene. Da bi uporabili stare okraske, ne potrebujete smrečice, celo tisti polomljeni in malo zbledeli bodo delovali praznično na pladnju za kekse ali v stekleni skledi za solato sredi mize. Tudi če ne marate hrustanja iglic pod nogami, ne kupujte plastičnih smrečic, ki so skoraj neuničljive in čisto nič ekološke. Ste že slišali za slovenski Xmas3 leseno božično drevo ? Morda ovijete lepo vejo z drobnimi lučkami ali pa se odločite za stensko nalepko v obliki smrečice, ki jo po praznikih enostavno odstranite. Nina Belopavlovič, univ. dipl. inž. arh.

Vzajemnost / december 2015

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Toplo ugodje Ko se temperatura spusti precej pod ničlo, nam bo z modnim šalom, širokim naglavnim trakom in brezpalčniki vseeno prijetno toplo. Potrebujemo: za šal 150 g melirane volne, za naglavni trak 100 g melirane volne in brezpalčnike 50 g melirane volne; pletilke št. 5,5; komplet pletilk št. 4,5; kvačko št. 4,5.

skih robov večkrat tesno ovijemo. Nitko trdno zadelamo.

Vzorci: Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Gladke desne petlje v krogih: desne petlje. Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Patentni vzorec 2/2: menjaje pletemo 2 desni petlji in 2 levi petlji. Vzorec A (nasnutek je deljiv z 18 + 15 + 2 krajni petlji): pletemo po vzorčni risbi. Narisane so vrste na licu in na narobni strani dela. Začnemo z 1 krajno petljo, s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE, končamo pa s petljo po VE in 1 krajno petljo. Ponavljamo od 1. do 10. vrste. Vzorec B: pletemo po vzorčni risbi. Začnemo z 1 krajno petljo, nato pletemo od petlje, označene s puščico A, do zadnje petlje vzorčne enote (VE), ponavljamo VE, končamo pa s petljami do petlje, označene s puščico B, in 1 krajno petljo. Ponavljamo od 1. do 10. vrste. Vzorčno zaporedje: 8 vrst gladkih levih petelj, 6 vrst gladkih desnih petelj, 10 vrst vzorca A, 6 vrst gladkih desnih petelj, 10 vrst vzorca B, 6 vrst gladkih desnih petelj, 10 vrst vzorca A, 8 vrst gladkih desnih petelj, 8 vrst gladkih levih petelj = 72 vrst. Poskusni vzorček: 18,5 gladke desne petlje in 26 vrst na pletilkah št. 4,5 dajo kvadrat s stranico 10 cm. 16 petelj in 40 vrst vzorčnega zaporedja na pletilkah št. 5,5 dajo kvadrat s stranico 10 cm.

Izdelava: na pletilke št. 5,5 nasnujemo 251 petelj in pletemo po vzorčnem zaporedju. 18 cm od nasnutka zazankamo vse petlje.

NAGLAVNI TRAK

O DARIL ZA NIKE PRAZ

ŠAL Velikost: 18 x 157 cm.

BREZPALČNIKI Velikost: za vse enaka. Izdelava: na štiri pletilke št. 4,5 nasnujemo 36 petelj (9 na eno pletilko) in jih sklenemo v krog. Za zgornji rob pletemo 11,5 cm patentnega vzorca 2/2. Nadaljujemo gladke desne petlje. Po 2,5 cm od patentnega roba označimo na prvi pletilki za palec 1. in 3. petljo. Po prvi in pred drugo označeno petljo spletemo po 1 desno zasukano petljo iz prečne niti prejšnjega kroga, da dobimo 38 petelj. V nadaljevanju pletemo vse petlje gladko desno. Dodajanja ponovimo še 2-krat v vsakem 2. krogu, da dobimo 42 petelj. 4,5 cm od patentnega roba zazankamo na prvi pletilki 2. do 8. petljo. V naslednjem krogu na istem mestu dosnujemo 7 novih petelj. Nato začnemo snemati za palčno kozico. Prvi 2 petlji desno prevlečeno snemamo (= 1 petljo desno prenesemo, popletemo naslednjo petljo desno in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo), zadnji 2 petlji popletemo desno skupaj. Snemanje ponovimo še 1-krat v naslednjem 2. krogu. 7 cm od patentnega roba preostale 3 petlje palčne kozice

popletemo desno prevlečeno skupaj (= 1 petljo desno prenesemo, naslednji 2 petlji popletemo desno skupaj in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo). Ostane 36 petelj. 11 cm od patentnega roba pletemo še 2 cm patentnega vzorca 2/2 in petlje zazankamo, kot leže. Palčno odprtino obkvačkamo z 1 krogom gostih petelj. Drugi brezpalčnik spletemo enako. DELOVNI ZNAKI:

= 1 desna petlja = 1 leva petlja = 1 petljo prenesemo, nit teče za pletilko = 1 petljo prenesemo, nit teče pred pletilko = 1 leva petlja in 2 ovoja; v naslednji vrsti ovoja spustimo s pletilke

VZORČNA RISBA

Velikost: obseg glave približno 56 cm. Izdelava: na pletilke št. 5,5 nasnujemo 107 petelj in pletemo po vzorčnem zaporedju. 18 cm od nasnutka zazankamo vse petlje. Trak prepognemo na polovico z narobno stranjo na narobno stran in ga z dvojno nitko 6 cm od stranVzajemnost / december 2015