Vzajemnost, februar 2016

št. 2, februar 2016, 2,10 C

MARIJAN PAPEŽ:

Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin Presejalni programi rešujejo življenja V SREDINI: Dobro je vedeti

foto: Jožica Dorniž

NAŠ POGOVOR

Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin Letos so se pokojnine po dolgem času le povišale, in sicer za 0,7 odstotka. Povečal se je tudi delež vplačanih prispevkov za pokojnine, medtem ko se rast števila upokojencev upočasnjuje. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da se ljudje upokojujejo pozneje in z več delovne dobe, skratka sedanja pokojninska reforma deluje, zato misli, da naglica pri iskanju nove ni potrebna. Pomembno je, da spremljajo njene učinke in jo po potrebi spremenijo ali dopolnijo.

Letos prinaša največ sprememb vsem tistim upokojencem, ki bi radi delali še naprej. Že lani, dve leti po uvedbi pokojninske reforme (ZPIZ-2), ste dejali, da deluje in da se upočasnjuje rast števila upokojencev.

Ali se ti učinki nadaljujejo?

Učinki se nadaljujejo, saj se je povprečno število vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v primerjavi z letom 2014 povečalo za 0,5 odstotka, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih 25 letih. Povprečno število uživalcev starostnih 16

pokojnin pa se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 1,4 odstotka, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih 19 letih. Tudi število novih zahtevkov za starostno pokojnino je bilo lani na ravni predlanskega leta, je pa v strukturi med novimi upokojenci že okoli polovica tistih, ki so se upokojili po novem zakonu ZPIZ-2. To pomeni, da reforma deluje in da naglica pri iskanju nove ni potrebna.

Vzajemnost / februar 2016

Zakaj potem OECD pravi, da potrebujemo novo pokojninsko reformo? Novica o novi reformi je med ljudmi zmeraj povzročila preplah in povečala upokojevanje.

Res je, zato opozarjam, da moramo biti pazljivi, kadar se govori o novi pokojninski reformi, da ne vznemirjamo ljudi po nepotrebnem. Četudi nas OECD opozarja na reformo, zdaj ni nujna, morda po letu 2020 ali še kakšno leto kasneje. Ver-

jetno so govorili o nujnosti, ker so izhajali iz projekcije do leta 2060.

Vemo pa, da bo do takrat še kar nekaj reform, saj so potrebne na 10 do 15 let, pomembno pa je spremljanje učinkov, in če je potrebno, sprejemanje tudi manjših sprememb. Pri načrtovanju reforme je treba gledati naprej in na dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne.

Sedanja pokojninska reforma ZPIZ-2 je prišla dve leti prepozno, zato so sledili drastičnejši ukrepi, kot če bi jo izpeljali prej.

Zadnja leta se je razmerje med številom upokojencev in zavarovancev slabšalo in je bilo v letu 2014 1 : 1,37. Kakšno je bilo lansko razmerje?

Razmerje ostaja enako, kar je zelo spodbudno, saj se je ob nizki rasti števila upokojencev lani prvič po letu 2008 začelo povečevati tudi število zavarovancev, kar je prineslo celo okrog 4 odstotke več prispevkov od načrtovanih, tako pa se je zmanjšal delež sredstev iz proračuna. To so zelo spodbudne številke v primerjavi s preteklimi leti, ko smo bili deležni stalnega padanja števila zavarovancev in naraščanja števila upokojencev.

Leta 2012, tik pred novo reformo, je bilo več kot 25.000 zahtevkov za starostno upokojitev, potem se je to število znižalo. Koliko zahtevkov ste prejeli lani?

Lani smo za starostno pokojnino prejeli 14.438 zahtevkov, predlani 14.208, v letu 2013 pa 15.512. Zadnji dve leti sta približno enaki, ta številka pa je še toliko bolj razveseljiva, če vemo, da je po ZUJF marsikaterim, ki so izpolnjevali pogoje za starostno upokojitev, prenehalo delovno razmerje in da so v gospodarstvu še vedno težave, ki jih ponekod rešujejo tudi z mehkim načinom zmanjševanja zaposlenih – z upokojevanjem, poleg tega je na zavodu za zaposlovanje še vedno določeno število ljudi, ki se lahko upokojijo po ZPIZ-1, če so bili na dan 31. 12. 2012 brezposelni in so

prejemali nadomestilo. Zavedati pa se moramo, da se zdaj upokojuje številčna »baby boom« generacija.

Na manjše upokojevanje po ZPIZ2 pa poleg strožjih pogojev največ vpliva ukinitev dodane dobe, kar pomeni, da se je na primer tistim, ki so končali visokošolski ali univerzitetni študij, upokojitev zamaknila za 3 do 4 leta ali celo več, če prištejemo še vojsko. Ukinjeno je bilo tudi znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, razen v izjemnih primerih, zato se zdaj po ZPIZ-2 upokojujejo predvsem tisti,

» Povečal se je delež vplačanih prispevkov. «

ki so v zavarovanje vstopili mlajši in imajo več pokojninske dobe, to pa vpliva tudi na višino pokojnin.

Od februarja lani v pokojninsko blagajno prispeva tudi študentsko delo. Kako se je izkazal ta ukrep?

Pozitivno, saj je pokojninska blagajna lani s študentskim delom pridobila skoraj 52 milijonov evrov, to je dober odstotek vseh prihodkov.

Ko bomo dobili podatke od Fursa, bomo lahko izračunali podatke o njihovi pokojninski dobi za preteklo leto.

Lani ste prvič vsem prihodnjim upokojencem posredovali informativne izračune njihove pokojnine. Kako so sprejeli to novost?

To je pozitivna novost za vse tiste, ki v koledarskem letu dopolnijo starost 58 let in imajo prebivališče v Sloveniji in izpolnijo pogoje za upokojitev do 65. leta starosti.

Vsem tem po uradni dolžnosti pošljemo informativni izračun o višini pokojnine in datumu izpolnitve pogojev, pri tem pa je treba poudariti, da niso upoštevane osebne okoliščine znižanj starostne meje zaradi otrok, vojaščine ali dela pred 18. letom, ker so te osebne okoliščine lahko uveljavljene na podlagi zahtevka. Poudariti pa moram, da se zaradi tega ni zmanjšalo število Vzajemnost / februar 2016

zahtevkov za informativni izračun, ker se ljudje lahko upokojijo pod pogoji prejšnjega zakona ZPIZ-1 ali po sedanjem ZPIZ-2, zato večkrat vlagajo zahtevke in preverjajo, po katerih pogojih bodo imeli večjo pokojnino. To pomeni velik pritisk na zavod, saj je po ZPIZ-2 dana možnost upokojitve v skladu s 391. in 394. členom tudi po pogojih ZPIZ-1 in so zato mogoče različne kombinacije, to dodatno delo pa vpliva na čas reševanja drugih zahtevkov.

Koliko zahtevkov za izračun starostnih pokojnin prejmete in kako dolgo je treba čakati na odločbo?

To je različno po mesecih, do poletja prejmemo pod 1.000 zahtevkov, v drugi polovici leta pa od 1.200 do 1.800, v povprečju pa približno 1.200 mesečno. Konec leta je vedno več zahtevkov, ker jih vlagajo tudi tisti, ki se upokojujejo v naslednjem letu. Pri starostnih pokojninah je bil čas trajanja postopka v letu 2015 v povprečju 45 dni, trudimo se, da bi čim večje število upokojencev dobilo odločbo še pred datumom upokojitve, kar pa nam v zadnjih letih uspeva že pri polovici zahtevkov. Če so vsi podatki urejeni, je to lažje. Na urejenost podatkov bodo v prihodnje vplivali tudi informativni izračuni, saj bomo še pred upokojitvijo lahko pridobili manjkajoče podatke za nazaj. Ljudje naj preverijo svoje podatke tudi v informativni osebni evidenci, ki jo ima zavod vzpostavljeno na svoji spletni strani, saj so sami najboljši nadzornik.

Pokojninska reforma je obljubljala tudi ustavitev padanja pokojnin, vendar so bile od leta 2011 do letos pravzaprav nespremenjene. Kdaj lahko pričakujemo redno uskladitev pokojnin in kdaj se bo njihovo padanje ustavilo?

V zvezi s padanjem pokojnin sta bila z novo reformo postavljena cilja: dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne in tudi dostojnejše pokojnine. Če pokojnine niso usklajevane, plače pa rastejo, potem 17

GIBANJE IN REKREACIJA

Za roke in noge (II. del) Intenzivnejši razteg dlani …

(2)

Predlagam, da za današnje ogrevanje ponovite vse vaje iz prejšnje številke. Še posebej to priporočam vsem, ki roke pogosto držite v prisiljeni drži – pri gospodinjskih delih ali delu z računalnikom.

… in prstov je vaja, ki je namenjena naprednejšim vadečim, pravim rekreativcem in športnikom. Zanjo velja vse opisano iz prejšnje vaje. V nadaljevanju s potiskanjem rok navzdol in razmikom zapestij in spodnjega dela dlani dosežete najintenzivnejše raztezanje. Po vsaki ponovitvi vaje roke in dlani sprostite: najprej jih stresite, razmigajte prste in nato …

O

Stisk dlani po vsej dolžini (1).

b ponovitvi vaj priporočam, da sede še poravnate hrbet z oprijemom dlani zadaj in dvigom rok.

Kroženje z rameni naprej in nazaj naj bo usklajeno z dihanjem: ob vdihu se ramena dvignejo in ob izdihu se spuščajo. Ob izdihu potisnite brado na prsi in jo ob vdihu dvignite le toliko, da se vrat spredaj raztegne. Nato še nekajkrat počasi obrnite glavo na desno in levo stran, ob koncu pa z njo še zaokrožite na obe strani.

Masaža zapestij (3)

Masirajte tudi spodnji del dlani (lahko tudi podlahti), dokler napetost ne popusti. Ob koncu še z zapestji in prsti zaokrožite in jih pretegujte v vse mogoče smeri.

Izvlečenje prstov (slika 4)

Stisk z dlanmi po vsej dolžini (1) To je nadgradnja prejšnjih vaj in zahteva dobro ogretost dlani in zapestij. Dlani in prsti se intenzivno raztegnejo po vsej dolžini.

Prav tako boste začutili močno raztezanje zapestij na notranji strani in razteg podlaktnih mišic vse do komolca. Preden začnete, se umirite z enakomernim dihanjem, ki vam bo Dlani intenzivno raztegnemo (2). pomagalo pri občutenju, da boste vajo tudi pravočasno končali. V nasprotnem primeru lahko pride do pretegnjenosti, ki ima lahko za posledico tudi večdnevne bolečine. V končnem položaju raztezanja vztrajajte le dva do tri vdihe in izdihe, nato počasi popustite in stresite s celimi rokami. Vajo ponovite vsaj dvakrat. Nato začnite izvajati zahtevnejšo različico, ki krepi roke in prsne mišice: ob izdihu dlani močno stisnite in jih ob vdihu sprostite. Začutite, da moč za stisk prihaja iz nadlahti in ramen. Ramena morajo biti ves čas spuščena, saj se ob dvigovanju ustvarja škodljiva napetost v vratu in zgornjem delu hrbta.

28

… zmasirajte zapestji (3)

Spada med vaje razbremenjevanja in deluje blagodejno na vse 5 telo. Še posebej takrat, ko vajo delate sede, sproščeno ter s spuščenimi rameni.

Zibanje s prstov na pete (5) Izvlečenje prstov naj bo nežno (4).

Za zaključek se poigrajmo z nadgradnjo zadnje vaje iz prejšnje številke. Nogi rahlo raznožno postavite drugo ob drugo. Eno nogo postavite na prste, drugo na peto in istočasno zazibajte s stopali in čim bolj posnemajte prikazani položaj. Tudi prste ob dvigu sprednjega dela stopala čim bolj potegnite navzgor. Delajte do ogretosti in nato stopala, gležnje in meča zmasirajte z ogretimi dlanmi.

Savina Vybihal, prof. športne vzgoje, fotografije: Sabina Plaznik in Savina Vybihal

Zibanje stopal - eno na prste, drugo na peto(5).

Vzajemnost / februar 2016

Kaj bo za kosilo?

Krhki flancati z belim vinom Potrebujemo: 200 g moke I 4 rumenjake I ščep soli I 5 žlic belega vina

PRIPRAVA: V posodo presejemo moko in dodamo rumenjake in sol. Dobro premešamo z rokami, nato postopno (po žlicah) dodajamo vino. Zgnetemo gladko in precej trdo testo (podobno kot za domače testenine), ga pokrijemo s pokrovko in na sobni temperaturi pustimo počivati pol ure. Testo razdelimo na tri ali štiri dele in vsak kos testa razvaljamo z valjarjem ali strojčkom za testenine za nožev rob debelo. Potrudimo se, da moke ne dodajamo, saj flancati zato postanejo trši in se olje med cvrenjem (preveč) peni. Iz razvaljanega testa izrežemo pravokotnike in v sredino vsakega po dolgem naredimo vsaj dve zarezi, trakove prepletemo. V širšem loncu segrejemo maščobo in v vroče olje postopoma polagamo flancate. Ne vlagamo preveč flancatov naenkrat, saj med cvrenjem narastejo. Po 15 do 20 sekundah flancat obrnemo in ocvremo na drugi strani. Ocvrte flancate preložimo na cedilo, da olje odteče, nato na pladenj s prtičkom, ki popivna preostanek olja. Potresemo jih s sladkorjem v prahu.

Segedin s svinjsko kračo Potrebujemo: 1,5 kg kislega zelja I 1 svinjsko kračo I 5 brinovih jagod, 3 liste lovorja, vejico rožmarina, 10 zrn popra I 1 pločevinko paradižnikovega pireja I 1 glavico česna I 1 čebulo I 1 žličko suhe sladke paprike I po potrebi 1 do 2 žlici moke

PRIPRAVA: V možnarju stolčemo poper, brinove jagode in česen. Svinjsko kračo razpolovimo ali pa za to prej poprosimo mesarja. Kislo zelje po potrebi oplaknemo. V velik visok lonec damo tretjino zelja, nanj položimo list lovorja, tretjino stolčenih začimb, tretjino paradižnika iz pločevinke in en kos krače. Potem dodamo še dve plasti zelja, začimb in drugi kos krače, dokler ne porabimo vseh sestavin. Tako bo segedin enakomerno začinjen.

Prilijemo približno dva kozarca vode in pristavimo. Ko zavre, ogenj zmanjšamo in nad šibkim ognjem pokrito kuhamo do dve uri. Po potrebi prilivamo vodo. Malo pred koncem drobno narežemo čebulo in jo na masti ali olju skupaj z rdečo papriko popražimo. Stresemo v lonec in premešamo. Po potrebi dosolimo. Če želimo gostejši segedin, ga zgostimo še z žlico moke. Jed je gotova, ko je zelje povsem mehko in meso samo odstopi od kosti. Ponudimo s polnovrednim kruhom ali krompirjevim pirejem. Opomba: Iz naštetih sestavin se bo najedlo kar 10 oseb. Zelje vsebuje močan antioksidant glutation in varuje pred učinki prostih radikalov, nastalih med pustnim cvrenjem, in oksidacijo maščobe.

Slaščica iz starih krofov Za manjši model potrebujemo: 4 vsaj dan stare krofe ali flancate I 3 do 4 jajca I 1,5 do 2 dl mleka I lupinico neškropljene I limone ali pomaranče I žlico ruma I kozarček marmelade I 6 žlic sladkorja I maščobo za pekač

PRIPRAVA: Model namastimo. Pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj. Jajca ločimo na beljake in rumenjake. K rumenjakom damo dve žlici sladkorja, naribano limonino lupinico, rum in prilijemo mleko. Razžvrkljamo z metlico. Krofe narežemo na debele rezine. Vsako na hitro potopimo v rumenjakovo zmes in položimo v model. Prelijemo s preostankom mešanice in na debelo premažemo z marmelado. Posebej stepemo beljake v čvrst sneg, ki ga na polovici stepanja sladkamo s preostankom sladkorja, da sneg postane snežno bel. Krofe premažemo s snegom in jih damo v pečico za 15 minut, da beljak rahlo porjavi. Ponudimo kot sladico po enolončnici z lečo. Različica: Dodamo še namočene rozine, kandirano sadje ali namesto marmelade uporabimo podušena naribana jabolka ali hruške ali kakijev pire.

Mojca Koman, fotografije: Krištof Koman Vzajemnost / februar 2016

29

IZ RODA V ROD

Družina Knez je sinonim za kaki

Kot njegov oče, je tudi Silvano najraje med kakiji.

Dve družini Knezov živita v Strunjanu, in kamor seže oko, so njihovi nasadi kakijev. Družina Knez je po spletu okoliščin postala sinonim za ta posebni sadež.

Kaki je iz rodu ebenovcev, njegovo botanično ime pa je Diospyrus – božji sadež, ponekod pa mu zaradi sladkosti pravijo tudi zlato ali rajsko jabolko.

S

ilvano Knez pravi, da Slovenci še vedno malo vemo o kakiju.

Okusen, meden ter z vitamini in minerali bogat sadež izhaja s Kitajskega in se je hitro razširil po vsej Aziji. Ko pa je prišel tudi v Evropo, se je udomačil predvsem v Sredozemlju, toda le kot okrasno drevo pred vilami italijanskih bogatašev.

Ko listje že odpade, krasijo poznojesenske dni oranžni plodovi, ki so kot majhna sonca. Ljudje so jih le občudovali, da pa bi se s kakiji sladkali, sprva ni nikomur padlo na pamet.

Oče Stanislav je posadil prvi nasad Predniki Silvana Kneza so prišli v Strunjan iz koprskega zaledja.

Tam so bile razmere za kmetovanje skromne, zato so iskali boljše pogo32

je za življenje. Začeli so se ukvarjati z vinogradi, oljkami in gojenjem zelenjave. Stanislav, Silvanov oče, pa se je pogumno odločil tudi za kakije.

Stanislav je bil znan po tem, da ni imel posluha za stroje, torej tudi za puške ne. Zato so ga kot italijanskega vojaka uporabili za kuharja. V tej vlogi se je tako dobro odrezal, da ga je za svojega osebnega kuharja izbral poveljnik italijanskega bataljona v Libiji. Ko se je Stanislav vračal domov na dopust, je bil nekaj dni na Siciliji in tam je spoznal, da kaki ni le za okras, ampak da je to tudi zelo okusen sadež. Ko je prišel domov, je posadil kar cel nasad.

To je bil tudi prvi nasad kakijev pri

nas, pripoveduje njegov sin Silvano. Ker pa je zlato jabolko pri nas veljalo za neužiten sadež, so Stanislava znanci spraševali, ali mu je afriško sonce udarilo v glavo, da se je odločil za tako neumnost. Toda ni se zmenil za neslane šale. Dobro se je zavedal, da je kaki dragocena posebnost in prava vitaminska bomba. Žal pa se je kmalu potem začela druga svetovna vojna in Stanislav je ponovno moral od doma.

Ko pa se je živ in kolikor toliko zdrav vrnil iz nemškega ujetništva, so bila njegova drevesa že visoka in razvejana, saj nihče ni vedel, da jih je treba obrezovati. Stanislav pa je veliko vedel o kakijih in se jim je z veseljem posvetil.

Kmet po sili razmer Stanislav je otrokoma Silvanu in Adrijani rad pripovedoval dogodivščine iz časov, ko je bil italijanski vojak, predvsem pa zgodbe iz Afrike in o hrani. Tudi doma je rad skuhal kaj posebnega, in Silvano ima ljubezen do kuhanja po njem.

Pripravlja ribe na vse načine, zelenjavo, golaže, jedi na žaru itd. Žal pa sin ni bil tako zagret za delo na kmetiji kot oče in predniki pred njim. Silvano pa je bil – povsem drugače kot oče – že kot mladenič navdušen nad stroji. Kmalu po poroki (njegova žena, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, je ita-

V ljudskem zdravilstvu kaki (znanih je že več kot 2.000 vrst na svetu) uporabljajo za zdravljenje bronhitisa in drugih težav z dihali, zmleti prah pa pomaga odpraviti suh kronični kašelj. Je bogat vir kalija, magnezija in železa ter pravi spodbujevalec imunskega sistema. Odlikuje ga tudi velika vsebnost enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, ki jih je kar okoli 20 odstotkov.

Vsebuje tudi vrsto pomembnih rudnin in elementov, kot so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor. Bogat je tudi z antioksidantnim betakarotenom, ki slovi kot močan spodbujevalec imunskega sistema. Poleg provitamina A vsebuje tudi vitamin C in nekatere od vitaminov B-kompleksa (B1, B2 in B6).

Vzajemnost / februar 2016

Dočakala bom sto let Ljubljančanka Silva Menart ne želi razkriti letnice rojstva, prizna pa, da ima »visoka« leta. Ki pa jih sploh ne kaže niti ne jemlje kot nekaj posebnega. »Počutim se, kot da jih imam štirideset. Veste, zakaj? Sem popolnoma samostojna, nihče ne skrbi zame. Tule gor, ta štuk (pokaže na čelo) je superca, spomin imam tak, da še tisto, kar bi rada pozabila, ne morem,« pove v smehu.

"Gotovo bom dočakala sto let. Tak občutek imam," resno nadaljuje.

"Nič mi ne manjka, nobenih zdravil ne jemljem. Le koleno mi malo nagaja," pravi zelo zgovorna gospa.

Mogoče k njeni vitalnosti pripomore tudi to, da se rada druži z mladimi ljudmi. "Zelo radi me imajo, ker znam klepetati. Dobro se znajdem med njimi. Ker mladostno

Moj dragi Spoznala sva se kar tako enkrat, ko sva sedela si nasproti in kramljala.

Sva že takrat midva bila v zmoti, mon chéri, moj dragi?

Zdaj povsod srečujem tvoj obraz, kot da razlil si se med tisoče ljudi: brki in zasanjane oči, mon chéri, moj dragi.

Križal si mi mirno pot in vprašal nisi, če to smeš.

A kaj bi rad, še sam ne veš, mon chéri, moj dragi.

Le pojdi dalje svojo pot, in pusti mene ti živeti. usojeno mi je le – hrepeneti. mon chéri, moj dragi.

Ko bova pa enkrat oba na drugem svetu, ko vsa mlada bom, brez sivih las, takrat, takrat dejala ti bom na ves glas: ljubim te, mon chéri, moj dragi!

razmišljam." Če v bližnjem lokalu pripravijo kakšen "žur", se jim kar pridruži.

V otroštvu je bila obkrožena z veliko družino, saj je bila najmlajša od trinajstih otrok. "Živeli smo na Resljevi cesti. Bila sem tako šibek otrok, že malo rahitična. Oh, koliko ribjega olja sem popila v otroštvu!

Grozen okus je imel, pa kako je smrdel. Pravijo pa, da imajo tisti, ki so popili veliko ribjega olja, zelo močne kosti. Videti je, da je to res, saj sem že tako padla, da bi se vsak drug razletel, meni pa ni bilo nič."

Morala pa je hitro odrasti, saj ji je mama umrla, ko je imela 15 let.

Pesni kot nečak Janez Uživa ob obujanju spominov na službena leta, ko je imela veliko opravka s tujci. "Končala sem trgovsko akademijo, včasih je bila to elitna šola, niso vsakega vzeli. Po nasvetu nekdanjega profesorja sem nekaj let hodila na zasebne ure in se naučila nemško, italijansko, francosko in angleško."

Zaradi znanja tujih jezikov je dobila službo v prvem podjetju, ki se je v Ljubljani ukvarjalo z zunanjo trgovino, Slovenija impex. Kasneje pa je v podjetju Autocommerce vodila oddelek za prodajo pnevmatik znamke Michelin. "Sprva so me Francozi malo postrani gledali, češ, koliko pa se ženska spozna na gume. Potem pa sem imela srečo, ker mi je prijatelj zaupal zares velik posel, ko so gradili avtocesto Ljubljana–Zagreb. Francozi kar niso mogli verjeti, kako veliko naročilo sem dobila, takoj sem pridobila njihovo spoštovanje." Vmes je odšla v Švico. »Malo več kot eno leto sem delala tam – toliko, da dobivam pokojnino. Moram reči, da mi ni bilo preveč všeč, Švicarji so se mi zdeli hladni in zaprti, zato sem se vrnila.« Pohvali se, da ima dobre sosede v bloku: "S Katarino iz prvega nadstropja se prav fino razumeva."

Vzajemnost / februar 2016

Silva Menart

Kljub številni družini ima malo sorodnikov, saj je kruta usoda na različne načine kar nekajkrat posegla med Menarte. Tudi zato si ni ustvarila družine, a pravi, da tega nikoli ni obžalovala. Omeni še, da je v sorodstvu s pesnikom Janezom Menartom. "V knjigo mi je napisal posvetilo: Silvi, ki je, in skoraj ni, teta. Bil je sin mojega najstarejšega brata Ivana, ki je bil kar dvajset let starejši od mene. Zato sva si bila po letih zelo blizu. Spomnim se, da me je včasih rad zbadal. Tak je pač bil, "obuja spomin na nečaka, ki ga tudi ni več. Ob tem pove, da tudi sama piše pesmi. "Enkrat jih bom izdala v samozaložbi. A vam eno povem?"

In že zrecitira dve ne prav kratki pesmi. "Janezu sem pred leti eno pesem prebrala, je rekel: V redu, prinesi mi jo, da ti jo popravim. Pa sem razmišljala: Kaj boš popravljal? Če jo boš ti popravil, potem ne bo moja!"

Silva Menart pravi, da je zadovoljna s svojim življenjem. "Nič ne kompliciram, veste. Jem, ko sem lačna, in tisto, kar mi takrat prija.

Vsake toliko si vzamem predah za cigareto – ja, že dolgo kadim, samo ne inhaliram." Veliko bere, pri tem uporablja povečevalo, saj očal ne nosi. Opaža, da so se ljudje odvadili brati časopise, kar se ji zdi škoda.

"Ampak, saj bodo spet začeli brati, verjemite," ne more iz kože večne optimistke.

Besedilo in fotografija: Anita Žmahar

39

IZ ZGODOVINE

Svatovski običaji v starosvetni slovenski vasi

Nekdaj je bil čas porok omejen na predpustni čas in na čas po martinovem.

V poletnem času je bilo toliko dela na polju, da ni bilo časa za ohceti, za to je bil čas pred pomladno setvijo ali po končani jesenski žetvi, košnji in trgatvi. Svatovske šege pomenijo neizmerno bogastvo slovenske ljudske dediščine, saj je imela pri nas tudi nekoč ob svatbah vsaka vas svoj glas. Temeljni dogodki pa so vendarle bili podobni po vsej naši deželi.

Tudi ob poletnih skupnih delih, npr. ob košnji in žetvi, je imel priložnost, da ji je brez besed povedal, da jo ima rad. Ob žetvi je vezal snope za ljubljeno žanjico, ob košnji pa jo je povabil, naj grabi za njim. Ko se je po končani košnji zvečer pridružil fantom na vasi, je veselo zapel: Moja dečva, zauber dečva, rada grabi za menoj.

Da jo ima rad, zadržan fant ni rekel niti tedaj, ko je dekle že uradno zasnubil. Gorenjskemu fantu

D

olga stoletja je naš človek živel ob misli: molči in delaj! Bil je navajen trdega dela, govoriti mehke besede ga nihče ni učil. Nekega dne se je zato znašel pred težavo – le kako povedati deklici, da jo ima rad. Vendar so nepisana pravila vaškega življenja fantu dajala priložnost, da je svojo zaljubljenost dekletu povedal, ne da bi pri tem kaj rekel.

Pozimi, ko so se dekleta zbirala ob večerni preji in so jim fantje delali družbo, je deklici, ki mu je bila všeč, nesel kolovrat domov po končani preji. S sejma ji je prinesel lectov srček ali celo svileno rutko.

66

Vzajemnost / februar 2016

je pri tem pomagal mešetar, njegov boter, stric ali kak dobrosrčen sosed. Dogovoriti se je bilo treba z nevestinim očetom glede bale in dote, nevesto pa je ob tem obisku le vprašal: Ali bi mi hotela gospodinjiti? Tako je zahtevalo nepisano pravilo vaške olike. Če starši niso nasprotovali, je prišel srečen dan svatbe in ženinovi prijatelji, fantje na vasi, so imeli polne roke dela. Seveda so se svatbe na vasi dogajale le takrat, ko ni

FINANCE IN MI

Vlaganje v vzajemne sklade Če se odločite, da bi želeli svoje premoženje plemenititi v obliki vlaganj v vzajemne sklade, se morate zavedati, da je to nekoliko tvegano. Zato je primerno za tiste, ki so po značaju nekoliko bolj dinamični. Vzajemni skladi namreč praviloma ne zagotavljajo fiksnega donosa, niti dodatne pokojnine, saj so podvrženi precejšnjim vrednostnim nihanjem.

I

n kaj sploh so vzajemni skladi? Ti predstavljajo združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Tako javno zbrano premoženje družba za upravljanje na kapitalskih trgih nalaga v različne vrste naložb v skladu s svojo strateško načrtovano naložbeno politiko, in sicer gre za naložbe v obliki različnih vrst vrednostnih papirjev – delnic, obveznic, zakladnih menic in tudi drugih. V tem smislu je pomembno, da za vlaganje v vzajemne sklade izberete verodostojno, uveljavljeno družbo za upravljanje, ki ima s tovrstnimi posli že precej izkušenj, četudi tak izbor še ne zagotavlja popolne varnosti vloženega premoženja, zagotavlja pa vsaj to, da bodo vaše premoženje upravljali pravi strokovnjaki.

Vlaganje v vzajemne sklade ima določene prednosti. Vsekakor je to razpršenost naložbe. Vlagatelj lahko že z nizkimi vložki kakovostno razprši svoje premoženje. Tako lahko že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad (npr. od 20 do 30 evrov mesečno) kupi deset ali več naložb, ki so v tistem trenutku v skladovem portfelju. Razpršenost vlagatelja ščiti pred prevelikim tveganjem, saj ne vlaga le na enem ali na dveh trgih, ki bi ju lahko zajela recesija ali druge težave, ampak zajame večje število trgov, ki prinašajo donose.

Na ta način ublaži morebiten padec vrednosti premoženja.

Druga prednost vlaganja v vzajemne sklade je transparentnost naložbe. Vlagatelj ima vedno na razpolago podatke o tem, kakšno število točk je na njegovem računu in kolikšna je vrednost le-teh.

To lahko ugotovi prek medijev, na svetovnem spletu ali na osnovi ne-

posredne komunikacije s predstavniki družbe za upravljanje. Če želi, lahko svoje premoženje v skladih tudi kadar koli proda. Izplačilo iz skladov je namreč hitro in enostavno, saj je družba za upravljanje dolžna vlagatelju v petih delovnih dneh nakazati sredstva na njegov transakcijski račun.

Prednosti in slabosti Prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi možnost prenosa sredstev znotraj glavnega (krovnega) sklada. Tak prenos je brezplačen.

To pomeni, da lahko vlagatelj v času vlaganja menja svoje naložbe v odvisnosti od dogajanja na finančnih trgih. Delniške naložbe lahko, recimo, spremeni v obvezniške in obratno. Preden se vlagatelji za take prenose odločijo, naj se posvetujejo z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki se spozna na to področje.

Vlaganje v vzajemne sklade ima tudi nekaj slabosti. Poleg zgoraj omenjenega tveganja morajo vlaga-

telji pri vstopu oziroma izstopu iz vzajemnih skladov plačati vstopne in upravljavske stroške, včasih pa tudi izstopne stroške. V primerjavi z drugimi tipi naložb so ti načelno višji. Vstopni stroški se večinoma gibljejo med 1 in 5 odstotki vrednosti naložbe. Še bolj pa je treba biti pozoren na upravljavske stroške, saj so ti skriti v vrednosti enote premoženja, zato jih vlagatelji najmanj opazijo. Zato svetujemo, da se vlagatelji o teh stroških natančno pozanimajo pri družbi za upravljanje, prek katere vlagajo.

Vzajemni skladi so tudi obdavčeni, in sicer kot vrednostni papirji, kar pomeni, da so kapitalski dobički nanje obdavčeni. Kot osnova za obdavčitev sta za obračun upoštevana datum prvega vstopa v krovni sklad in datum izstopa. Prednost pa je, da so dobički obdavčeni po padajoči lestvici. Dalj časa ko boste lastniki vzajemnih skladov, manj davka boste plačali.

Mag. Boštjan J. Turk

MISELNI OREH Kateri športnik ali športnica je osvojil/a prvo zlato medaljo za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah?

Odgovor pošljite do 15. februarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana in ga označite s pripisom »Miselni oreh« ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.

Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.

Rešitev iz januarske številke: Minilo je 110 let od smrti priznanega psihologa Antona Trstenjaka. Copate prejme: Majda Matevžič, Vodice. Čestitamo!

Vzajemnost / februar 2016

85

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Nova podoba spodbuda za spremembe Zdenka Žiger z Broda pri Ljubljani se je na preobrazbo Vzajemnosti prijavila pred tremi meseci in je nanjo že pozabila, zato je bila toliko bolj vesela našega klica.

Zaželela si je spremembo in nasvete, kako se lahko sama uredi. Zadnje čase se trudi več storiti tudi za svoje zdravje in počutje, obiskuje namreč šolo hujšanja in telovadbo. Stilska preobrazba pa ji je dala še dodatno spodbudo.

Zdenka Žiger pred preobrazbo ...

N

a Vzajemnost je naročen njen mož Marjan, a jo oba rada prebirata od prve do zadnje strani.

63-letna Zdenka je po poklicu vzgojiteljica, vendar ves čas ni delala v tem poklicu, vmes je bila zaposlena še v banki in računovodstvu, zadnja štiri leta pred upokojitvijo pa je spet delala v vrtcu. Ko se je upokojila, je uživala, da je bila lahko veliko s svojimi vnuki. Zdenka ima

tri otroke: hčerki Barbaro in Katarino, ki imata družini, ter sina Aleša. Ponosna je na vseh pet vnukov, na dekleta, ki so umetniško nadarjena, in na fanta, ki sta športnika.

Zdaj so že večji, vendar se na babico še vedno radi obrnejo. Vesela je, da so kot družina povezani.

Sicer pa ji dela nikoli ne zmanjka – bodisi v hiši ali na vrtu, najde pa si čas tudi za konjičke in druženje. Tri leta je slikala v okviru Društva za aktivnost starejših na Gosposvetski ulici v Ljubljani. Od jeseni pa hodita z možem skupaj na ure angleščine v dnevni center na Kunaverjevi.

Poleti nameravata obiskati sina, ki živi v Dubaju, in znanje angleščine jima bo zagotovo prišlo prav.

Oba z možem sta vključena v Društvo upokojencev Vižmarje, kjer se udeležujeta izletov in njihovih plesov. Mož Marjan, ki zna tudi dobro kuhati, na plesih vrti glasbo. In ravno v petek, ko je bila gospa Zdenka na preobrazbi, so zvečer imeli ples.

Toda nova podoba je bila najprej presenečenje za njenega moža, saj mu Zdenka ni povedala, kam gre.

Navdušena nad novim videzom je komaj čakala, da ga preseneti, zvečer pa se pokaže še na plesu.

Frizerka Tanja iz salona Harologi ji je lase zadaj postrigla, tako da je dobila enakomerno dolžino. Narastek je pobarvala z mahagonijevo barvo, konice pa z rahlo rdečim tonom. Vizažistka Urša iz podjetja

Če si želite novo pričesko in nasvet, kako se naličiti, vas, drage naročnice, vabimo, da nam pišete na naslov: Vzajemnost, Dunajska 109, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti urednistvo@vzajemnost.si s pripisom: Še lepše z Vzajemnostjo! Ne pozabite napisati svojih podatkov (ime in priimek, naslov, elektronski naslov, če ga imate, telefonsko številko) in na kratko opišite, zakaj si želite spremembo. Morda bomo izžrebali prav vas!

Vzajemnost / februar 2016

... in po njej.

Oriflame je na njen obraz nanesla puder v barvi kože in ga matirala s pudrom v prahu, lica pa ji je poudarila z rdečilom. Ker je iskala čim večjo podobnost z barvo las, je na veke nanesla senčilo rjavo rdeče barve. Poudarila ji je še trepalnice in ustnice s šminko v bakreno rdeči barvi.

Besedilo in fotografiji: Jožica Dorniž

FRIZERSKI SALON HAROLOGI CENTER LJUBLJANA, DUNAJSKA 105 97