Letopis 2020/2021 by Šolski center Slovenske Konjice-Zreče

VODNIK PO LETOPISU Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče

Iskanje prave mere (besede ravnateljice) ................................................. 3 Pedagoška vodja sta zapisala ................................................................... 5 SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje ............................................. 8 Svetovalno delo v težavnejših časih........................................................ 13 Šolski šport .............................................................................................. 15 Teden umetnosti v šoli - Moja dežela danes in jutri ................................ 18 Maturantje šolskega centra so zaplesali 3. 7. 20201 .............................. 22 Matura in poklicna matura ....................................................................... 23 Dogajalo se je

SPSŠ Zreče .................................................................. 25

Dogajalo se je na gimnaziji ...................................................................... 43 Zaključili so na SPSŠ ............................................................................ 61 Zaključili so na gimnaziji ...................................................................... 71 Ostali oddelki ........................................................................................... 79

Iskanje prave mere Razpeti med videokonferenčno učno uro in željo srečati se v živo, med telefoni in spletnimi kamerami, med samostojnim domačim delom in prostim časom, izbrati pravo pot za sporočila, se naučiti spletnega bontona, napredovati v znanju, veščinah računalniške tehnologije, se najti v pravi spletni sobi za učenje, ko kamera vse vidi in sliši, hkrati pa je na drugi strani ekrana temen prazen okvirček in šum, ki naznanja prihajajočo prekinitev veze; govorjenje pod masko in branje iz oči, ko elektronski medij zamenja knjigo … Takšen je eden izmed pogledov na preživeto šolsko leto 2020-2021.

Vse dejavnosti šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče so bile podvržene spremembam, ki jih je prineslo vnovično zaprtje vzgojno-izobraževalnih zavodov v oktobru preteklega leta. Nekoliko bolj pripravljeni smo zakorakali v virtualni svet, čeprav smo bili popolnoma nepripravljeni na časovno dimenzijo trajanja izolacij, dela in učenja na daljavo. Pomlad tega leta nam je prinesla nekoliko več optimizma in motivacije, saj od pomladi tega leta ponovno v fizični obliki dnevno potekajo izobraževanja na Gimnaziji Slovenske Konjice, Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče in izobraževanju odraslih v Slov. Konjicah in v Laškem, v Šoli vožnje za vse generacije bodočih voznikov ter v enoti Svetovanja za zaposlitev, podjetniško usmerjeno aktivnost posameznikov in pridobivanja sredstev. Še vedno pa kljub fizično mogočim kontaktom, del dejavnosti poteka na daljavo, spoznanja nam namreč potrjujejo nujnost kombiniranja učenja v stiku s predavateljem, učiteljem z učenjem z uporabo IKT pripomočkov.

Z mnogimi projekti in pridobitvijo nacionalnih in evropskih sredstev omogočamo prebivalstvu širše Dravinjske doline udeležbo na usposabljanjih, izobraževanjih in pridobivanju poklicnih kompetenc, pri čemer je velik delež pridobljenih kompetenc povezan z jezikovno usposobljenostjo, IKT vsebinami, veščinami komuniciranja, strojniškimi znanji in gastronomsko-kulinaričnimi vsebinami ter socialno aktivacijo oseb. Kot podporna institucija za razvoj podjetništva - Spot regije, smo prisotni v lokalnem in tudi regijskem prostoru. Pri nas podjetja pridobivajo ne le koristne informacije za svoj razvoj, temveč tudi pomoč pri izvedbi v obliki sredstev, kadra in specializiranih področij svetovanja. Dodatna pridobitev v izvajanju dejavnosti izobraževanja odraslih je po mnogih letih dela dobila potrditev v javni službi te dejavnosti, v usmerjeni podpori izvajanja svetovalnega središča za samostojno učenje, v svetovalni dejavnosti za odrasle, vrednotenju in priznavanju znanja.

In kako smo bili uspešni? V programih mladine je največji poudarek na kakovostni izvedbi pouka, prehodnosti med letniki, doseganju želenega učnega uspeha ob zaključku šolskega leta ter opraviti maturo. Smiselno podobno je tudi programih izobraževanja odraslih. Za nami so rezultati tako poklicne mature (za dijake in izobraževanje odraslih) kot splošne mature. Dosegli ste nadpovprečen uspeh, tudi uspeh s pohvalo, ki nosi laskavi naziv zlatega maturanta. Smo ena izmed redkih šol, ki smo šolsko leto zaključili z maturantskim plesom. Dobro sodelovanje s podjetji se potrjuje tudi v celoti izvedenem praktičnem usposabljanju naših dijakov v podjetjih v času korone. Pomen neposrednega stika dijaka, udeležencev z delom v realnem gospodarstvu je neprecenljiva izkušnja, saj pridobljena znanja v realnem svetu dobijo smisel, postanejo izdelki, storitve, nove ideje. Morebiti smo lastna znanja celo lažje nadgrajevali na daljavo, kot bi jih s fizično prisotnostjo na različnih koncih Slovenije, sveta. Projekti so aktivni, udeleženci posegajo po izobraževalnih in tečajnih oblikah, študenti prihajajo opravljati izpite na visokošolskem študiji, naša šola vožnje ponovno pripravlja bodoče voznike za samostojno in varno vožnjo. Nekatere vsebine pa so vendarle odpadle, nekatere so se preoblikovale v virtualne, postopoma se vračajo mednarodne izmenjave, dogodki v živo, fotografije na prostem že izkazujejo celoten obraz, kljub temu pa so maske, prilagojeno izvajanje dejavnosti in skrb za zdravje še vedno naša stalnica. To leto praznuje poseben jubilej tudi naša država. 30 let je minilo od razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Osamosvojitveni proces je del nas vseh in ne le da si želimo praznovati v barvah domoljubja, prav je, da se zavedamo, da vsi kreiramo okolje okrog nas in smo odgovorni za družbo, v kateri želimo živeti.

Učitelji, mentorji, sodelavci, čestitke za še eno uspešno zaključeno šolsko leto! Staršem ter predstavnikom lokalnih skupnosti in gospodarstva se zahvaljujemo za vso zaupanje. Dijakom in udeležencem izobraževanja odraslih in svetovanja, šole vožnje čestitam za dosežene rezultate, učni uspeh in zaključek šolanja. Želim vam, da verjamete vase, da stopate v življenje suvereno in z zavedanjem, da lahko svet tudi spremenite. Da najdete pravo mero učenja, dela, prostega časa. Na tej poti ne boste sami, boste pa sami krojili svojo pot. Lepe poletne dni in ostanite zdravi! mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica-direktorica

Pedagoška vodja sta zapisala “Vzemi si čas za premislek, ukrepaj pa naglo in odločno”. (Sokrat) Posebne razmere so spremenile šolski vsakdanjik, preživljanje dnevov v »družbi zaslonov« je postala naša stalnica za dolge mesece. Že pri načrtovanju šolskega leta 2020/21 so bile razmere epidemije pričakovane, zato smo se profesorji in dijaki skrbno pripravljali na pouk na daljavo z izobraževanji na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, uredili smo AAI prijave, pripravili Teams spletne učilnice ter urejali gradiva za pouk v spremenjenih razmerah. Čeprav sem potihem upala, da nas realnost »daljave« ne bo doletela že drugo leto zapored, so se vsi upi razblinili že teden dni pred jesenskimi počitnicami. A smo zmogli, hitro smo reagirali in uporabili vse tiste veščine in znanja, ki smo jih imeli »na zalogi«. Pouk smo popestrili z dodatnimi gradivi in spletnimi predavanji znanstvenih, kulturnih in izobraževalnih institucij, ki so se prav tako prilagodili neljubi situaciji. Tudi šolske in mednarodne projekte smo na daljavo nemoteno izvajali, nastalo je mnogo odličnih IKT gradiv, za katere so zaslužni naši gimnazijci in profesorji. V posebnih razmerah smo izpeljali tudi športne dneve in kulturne prireditve: Dneve evropske kulturne dediščine z digitalnimi zgodbami, literarne čajanke, obeležitev 30. obletnice plebiscita ob osamosvojitvi Slovenije in slovenski kulturni praznik, Obisk ameriške ambasade, Dan zemlje in Dan Evrope, virtualno mednarodno izmenjavo, Odsev leta z obeležitvijo 30. obletnice osamosvojitve Slovenije ... Na zanimiv način smo na daljavo nagovorili tudi naše bodoče dijake in njihove starše ob informativnih dnevih. Nastalo je mnogo predstavitvenih posnetkov, ki odražajo energijo in dodano vrednost naše gimnazije.

Zadovoljna sem z odzivom naših dijakov, ki so pri opravljanju nalog in zadolžitev večinoma zelo vestni, poleg tega pa zelo ustvarjalni in inovativni. Vešči so uporabe informacijskokomunikacijske tehnologije; posluževali so se tudi sodelovalnega učenja. Žal so se pokazale tudi negativne plati dolgotrajnega pouka na daljavo: odsotnost socialnih stikov s posledicami apatičnosti in stisk. Le-to smo poskušali kompenzirati s predavanji strokovnjakov na daljavo in z individualnim pristopom šolske svetovalne službe in razrednikov. Profesorji smo socialno bližino z dijaki ohranjali preko videokonferenc, prav to nas je vse skupaj hrabrilo, da se znova in znova trudimo v upanju, da se čimprej vrnemo v šolske klopi in za kateder. Ravnateljica nas je tedensko spodbujala in v podrobnejši analizi z obema pedagoškima vodjema postavila dobre temelje, da je bil pouk uspešno izpeljan; zato gre ravnateljici-direktorici posebna zahvala. Za velik trud in opravljeno delo se zahvaljujem gimnazijskim profesorjem in dijakom ter njihovim staršem za podporo, da nam je skupaj uspelo. Pedagoška vodja Gimnazije Slovenske Konjice: mag. Aleksandra Boldin, prof.

»DIGITALIZACIJA« In res se vrti ... Včasih so fantje hodili k vojakom. Po prihodu domov so se zaposlili in si ustvarili družino. Dekleta so hitro osvojila izvajanje domačih opravil in skrb za družino. Vse se je zgodilo zelo hitro, običajno v kakšnem letu, dveh, po končani srednji ali pa že kar po osnovni šoli. Včasih so fantje in dekleta hodili v šolo … Učenje v razredu, praktični pouk v delavnici, delo v laboratoriju, šport s sošolci v telovadnici, druženje pri malici … Vse se je zgodilo zelo hitro. Šola je sedaj precej doma, kjer vklapljamo kamere in gledamo v majhne in velike zaslone. No, pa s tem prehodom vse le ni bilo tako slabo. Hitro si se zavedal bistva življenja. Prišla je samostojnost, sicer tudi odgovornost, razporejanje svojega prostega časa, vlaganje energije v projekte, ki so se ti zdeli smiselni. Pridobili smo nova znanja, odprl se nam je cel svet. Začeli smo govoriti »računalniščino«, »fonsščino«, »teamsščino«… Energijo smo usmerili v nove aktivnosti. Družili smo se, čeprav se nismo, skozi cel dan. Razporedili smo si obveznosti tako, kot nam je ustrezalo, že v začetku tedna smo vedeli, kaj nas čaka v prihodnjem tednu, ustvarjalno energijo smo sproščali v svoji sobi in delavnici, svoje športne dosežke smo elektronsko primerjali s svojimi vrstniki, in seveda, »kafetkali« smo s celotnim razredom tako, preko Teamsa in se veliko družili s svojimi domačimi. Nekateri so si lahko omislili celo psa. Novi izzivi so zahtevali nove pristope in povezave. Učitelji smo še bolj prisluhnili dijakom in oni so na nas prenesli tudi svoja razmišljanja in čutenja. Naša vloga učitelja se je razširila na vlogo prijatelja in še močneje na poslušalca, mentorja, svetovalca, soustvarjalca in iskalca posebnega znanja, ki ga sami dijaki mogoče nikoli ne bi našli. Delo se je zaradi novega načina dela selilo iz klasičnih učilnic na spletne učilnice, v virtualno okolje, podatkovne oblake in še kam. Predavanja je nadomestila komunikacija preko videokonference, ogledi videoposnetkov, vodenje elektronskih gradiv in skupno delo na elektronskih dokumentih. Tudi na takšen način smo pedagogi spoznavali do sedaj skrito, iznajdljivo in nadvse ustvarjalno dijaško plat, kateri največja nagrada že dolgo ni več samo ocena, temveč pridobljeno znanje, dober izdelek ali dobro opravljena domača storitev. Vse to bo kasneje najpomembneje za morebitni vpis na fakulteto in prihodnje samostojno življenje, v ospredju katerega bo »človek«. Ob rednem vzgojno izobraževalnem delu lahko med pomembnejše aktivnosti in ugotovitve preteklega, nekoliko okrnjenega šolskega leta štejemo: •

Da so najpomembnejši zdravje, dobro počutje in medosebni odnosi, kar smo do sedaj mnogokrat pozabili,

•

uspešna nadgradnja vzgojno-izobraževalnih in ostalih aktivnosti ter uspešen premik iz prostorov šole na splet in podatkovni oblak,

•

uspešno usvajanje novih računalniško podprtih metod dela,

•

močno zaupanje delodajalcev v naše vzgojno-izobraževalno delo in s tem intenzivno izobraževalno in tehnično podprto sodelovanje,

•

povpraševanje delodajalcev po naših dijakih, ki zaključujejo šolanje, kar je pokazatelj o odlični usposobljenosti,

•

sistemsko delo na področju kakovosti vzgoje in izobraževanja,

•

sodelovanje z ostalimi enotami ŠC na področju izobraževanja in izvajanja interesnih dejavnosti,

•

zelo dobro sprejeto in bogato sodelovanje z univerzami in lokalnimi osnovnimi šolami na področju ozaveščanja in prenosa znanj,

•

nagrade in priznanja za timsko in individualno delo dijakom in njihovim mentorjem,

•

uspešno zastavljene in tudi opravljene šolske in mednarodne projekte na področju strojništva ter gastronomije in turizma, ki vključujejo znanja podjetništva, inovativnih znanj, sociale, zgodovine …

•

kar nekaj strokovnih ekskurzij in obiskov uspešnih slovenskih in mednarodnih podjetij ter posameznikov,

•

več organiziranih in uspešno opravljenih aktivnosti, ki so jih dijaki uspešno organizirali in izpeljali sami,

•

objavljanje prispevkov dijakov, mentorjev, staršev, delodajalcev in članov lokalne skupnosti v različnih lokalnih medijih in širše.

Dobre stvari pri nas ostajajo in upam, da vam naslednje leto ne bom pisal iz vesolja. No, kakorkoli, če bomo v skafandru, bomo pač v skafandru. Mi gremo naprej! Spoštovani bralci, tudi letošnji letopis v vaših rokah vam daje ogromno informacij o našem skupnem delu v preteklem šolskem letu in je kot takšen tudi odličen pokazatelj aktivnosti in usmeritev šole za vas, ki ste nas kadarkoli obiskovali in tudi za prihodnje generacije prvošolcev. Shranite ga na primerno mesto, da ga boste lahko ob »po spominih željnih trenutkih« ali ob morebitni vzgoji svojih otrok z lahkoto našli in se nato ob njegovem prebiranju z veseljem spomnili svojih in naših skupnih trenutkov. Na koncu bi se še enkrat lepo zahvalil vsem, ki nam zaupate in nam pri našem delu pomagate.

Tomaž Černec, pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče

SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje Na enoti SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje letos že več kot 60 let skrbimo za možnost pridobivanja formalne izobrazbe in neformalnih znanj odraslih v okolju. Skrb za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo in za napredek vsakega posameznika je za nas izjemnega pomena. Odrasli se lahko vpišejo v programe formalnega izobraževanja za pridobitev stopnje izobrazbe na ravni nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicni tečaj in maturitetni tečaj. V šolskem letu 2020/2021 smo razpisovali: Programe na ravni nižjega poklicnega izobraževanja: -

pomočnik v tehnoloških procesih

- pomočnik v biotehniki in oskrbi Programe na ravni poklicnega izobraževanja: - trgovec, oblikovalec kovin-orodjar, gastronom-hotelir, bolničar-negovalec Programe na ravni srednješolskega strokovnega izobraževanja (SSI): - ekonomski tehnik, gastronomsko-turistični tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja Programe na ravni poklicno tehniškega izobraževanja (PTI): - ekonomski tehnik, gastronomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja Poklicni tečaj - ekonomski tehnik, gastronomsko-turistični tehnik, predšolska vzgoja Maturitetni tečaj Programe izvajamo v prostorih Gimnazije Slovenske Konjice in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče ter v izpostavi v Laškem. Predavanja so bila v tem šolskem letu zaradi epidemioloških razmer izvedena delno na daljavo. slika: Podelitev poklicne mature 2020/2021 V okviru enote SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje smo omogočali različnim ciljnim skupinam (zaposleni, brezposelni, drugi zainteresirani) pridobivanje neformalnega znanja v tečajih, usposabljanjih, delavnicah in sicer : -

s področja strojništva in CNC tehnologije s področja učenja tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina, ruščina) s področja gastronomije, učenja slovenskega jezika za tujce, pridobivanje znanj in kompetenc za različna področja dela.

Vpisani smo v Register zunanjih izvajalcev programov APZ za brezposelne osebe pri Zavodu RS za zaposlovanje in sicer za izvajanje programov: - Prodajna akademija (OS Celje) - Tečaj nemščine kot priprava za zaposlitev v tujini – začetni tečaj (OS Celje) - Tečaj nemščine kot priprava za zaposlitev v tujini – obnovitveni tečaj (OS Celje) - Slovenski jezik za tujce, stopnje I do III (OS Maribor, OS Celje) - Operater CNC naprav (OS Celje) -

Tehnolog – programer CNC strojev za odrezovanje kovin (OS Maribor) Izdelava pekovskih izdelkov in testenin na tradicionalni in/ali industrijski način (OS Celje) Oblikovalec kovin (OS Celje) Upravljalec strojev v proizvodnji (OS Celje) Usposabljanje za pomočnika natakarja (OS Celje) Usposabljanje za pomočnika kuharja (OS Celje) Digitalna pismenost – osnovne (OS Celje) Digitalna pismenost – napredno (OS Celje)

Na podlagi pogodbe z ZRSZ smo izvajali program Prodajna akademija in program Tehnolog – programer CNC strojev za odrezovanje kovin (610 ur usposabljanja) in s tem razširili možnost pridobivanja novih znanj brezposelnim. Vpisani smo v razvid izvajalcev naslednjih Nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK): -

Operater/operaterka na CNC - stroju

Upravljalec strojev v proizvodnji

Upravljalec/upravljalka procesnih strojev za predelavo nekovinskih rudnin

Pomočnik/pomočnica vzdrževalca v proizvodnji

Utopni kovač/utopna kovačica

Mizar, restavratorski sodelavec/mizarka, restavratorska sodelavka

Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice

Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način

Izdelovalec/izdelovalka čokoladnih izdelkov

Hmeljar/hmeljarka

Pivovar/pivovarka

Maser/maserka

- Sobar/sobarica. Za navedene NPK smo razpisali termine potrjevanja in preverjanja, izvedena so bila preverjanja za NPK: -

Izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način

Operater/operaterka na CNC stroju

Pivovar/pivovarka.

Že več kot 10 let smo študijski center Pedagoške fakultete Koper, ki v Slovenskih Konjicah izvaja visokošolski strokovni program predšolska vzgoja – izredni študij. V šolskem letu 2020/2021 je bilo za vpisane na lokaciji Slovenske Konjice prvič izvedeno tudi Pedagoškoandragoško izobraževanje. V letu 2017 vzpostavljen Učni izdelovalni laboratorij kontinuirano deluje na treh lokacijah: na Gimnaziji v Slovenskih Konjicah, na SPSŠ v Zrečah in Mladinski servis Slovenske Konjice. V U-LAB je zainteresiranim na voljo sodobna oprema (3D printerji, 3D skener, laserski gravirni stroj, CNC stroji …), izvajamo usposabljanja in mentorstvo.

V letu 2020 smo nadaljevali z dejavnostjo središča za samostojno učenje (SSU). Lokacijsko zagotavljamo SSU v Slovenskih Konjicah, v Zrečah in v Laškem. Prostor je namenjen brezplačnemu samostojnemu učenju in s tem pridobivanju, utrjevanju ali nadgrajevanju znanja. Opremljen je s sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter učnim gradivom, prilagojenim za samostojno učenje. Učenje poteka individualno in samostojno, na voljo pa je strokovna pomoč informatorjev, svetovalcev in mentorjev. Od 1. 1. 2021 pa smo postali del javne mreže v izobraževanju odraslih, s čimer se je dejavnost SSU nadgradila še na svetovalno dejavnost ISIO. Na območju UE Slovenske Konjice (in tudi za druge zainteresirane) izvajamo svetovalno dejavnosti pri: -

vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti,

vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle.

vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle,

ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije

načrtovanju kariere.

Zaradi razmer COVID19 smo način izvajanja svetovanja in podpore nadgradili z izvajanjem na daljavo (telefon, mail, viber, videokonferenčno). Konec leta 2020 smo postali lokalna točka SVOS. Spletni Vprašalnik Ocenjevanje Spretnosti – SVOS je spletni pripomoček, s katerim je možno brezplačno oceniti lastne spretnosti. Ustrezen je za odrasle vseh starosti in je namenjen individualnemu ocenjevanju. Ocenjevanje spretnosti odraslih je v Sloveniji del nacionalnega razvojnega projekta ESS Strokovna podpora razvoju kompetenc odraslih, ki ga v letih 2016-2022 izvaja Andragoški center Slovenije. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je izvedbo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo z namenom, da neposredno podpre prizadevanja omrežja izvajalcev pri kakovostnem razvoju kompetenc pri odraslih. Z vzpostavitvijo lokalne točke SVOS lahko odraslim v lokalnem okolju (različne ciljne skupine: zaposleni, brezposelni, udeleženci v projektih, dijaki zaključnih letnikov, podjetja…) ponudimo možnost za brezplačno ocenjevanje spretnosti, v spletnemu orodju SVOS in jim na ta način lažje svetujemo glede nadaljnjega izobraževanja.

V enoti SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje smo v šolskem letu 2020/2021 izvajali naslednje projekte: • Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc je namenjeno pridobivanju temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin (kompetenc), kar pripomore k boljši zaposljivosti oseb. Ciljna skupin so starejši od 45 let in z nižjo izobrazbo. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija in Evropski socialni sklad. •

Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji je namenjen vsem zaposlenim, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije, zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu. Sofinancira ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

•

Usposabljanje mentorjev v podjetjih 2016–2021 je namenjeno brezplačnemu usposabljanju mentorjev dijakom oz. študentom za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom oz. praktičnim izobraževanjem. Sofinancira ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

•

SPOT – SLOVENSKA POSLOVNA TOČKA je namenjena krepitvi podjetniškega potenciala za MSP in pospeševanje ustanavljanja novih MSP. V okviru projekta izvajamo animiranje, svetovanje, povezovanje lokalnega in regionalnega okolja,

različne tematske delavnice in usposabljanja ter izmenjave dobrih praks. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. •

MUNERA 3 – v okviru projekta nudimo zaposlenim številne možnosti vključevanja v programe nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s ciljem izboljšanja njihovih kompetenc zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti med področji dela ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi.

•

Socialna aktivacija – Namen programov socialne aktivacije je okrepiti socialno vključenost udeležencev, povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti, dvig motivacije in krepitev obstoječih ter pridobitev novih socialnih in funkcionalnih kompetenc za učinkovito spopadanje z ovirami, ki jim preprečujejo vstop na trg dela in jih posledično vodijo v socialno izključenost in življenje pod pragom revščine. V okviru programov se izvajajo aktivnosti, ki prispevajo h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc oseb iz ciljnih skupin brezposelnih ali neaktivnih oseb ali prejemnikov denarne socialne pomoči. Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

V prihajajočem šolskem letu 2021/2022 se bomo trudili kakovostno izvajati programe za odrasle, pripraviti nove programe glede na potrebe uporabnikov oz. okolja in biti fleksibilni tudi v načinu izvedbe. SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje

Svetovalno delo v težavnejših časih V letošnjem šolskem letu smo se zaradi dela na daljavo in covid situacije veliko posvečali dobremu počutju dijakov. Kar pri nekaj dijakih je bilo zaznati stiske, ki so jih doživljali zaradi spleta okoliščin v trenutni situaciji. 2. letniki so imeli v tem šolskem letu več delavnic na temo duševnega zdravja, o samopodobi in pasteh spleta: A se štekaš in Za mladost ni ovire, so samo prave izbire. V nadaljevanju so 2.sa in 2. gta svetovali, kaj lahko za svoje bolje počutje naredimo sami.

Tudi letos smo opravljali redne naloge šolske svetovalne: ➢ šolsko svetovalno delo z dijaki in njihovimi starši (individualno in skupinsko); ➢ skupinsko spremljanje dijakov (učni uspeh, vzgojna problematika, šolska in učna klima, socialna problematika …); ➢ individualna pomoč ter svetovanje dijakom pri vzgojnih in osebnostnih težavah; ➢ sodelovanje z zunanjimi institucijami in njihovimi strokovnjaki; ➢ izdelava raznih poročil in analiz ter drugo strokovno delo, šolsko svetovalno delo z vodstvom zavoda, šol, z učitelji oz. strokovnimi delavci;

➢ sodelovanje pri pripravi in izvedbi predinformativnih in informativnih dni ; ➢ vpis novincev – do vključno oblikovanja oddelkov; ➢ informiranje, svetovanje, usmerjanje in preusmerjanje na poklicni poti dijaka, študijsko usmerjanje dijakov in vpis na višješolske ter visokošolske zavode; ➢ organiziranje in izvajanje različnih informativnih in formativnih oblik izobraževanja, ki jih narekujejo aktualne in akutne potrebe dijakov v vzgojno-izobraževalnem procesu; ➢ skrb za dijake s posebnimi pogoji, kjer nastopam kot koordinator vseh

strokovnih

delavcev znotraj in tudi zunaj šole za pripravo individualiziranega programa. Načrtujem in spremljam vzgojno-izobraževalno delo s temi dijaki; ➢ skrb za nadarjene dijake, katerim smo letos ponudili različne delavnice in jih povabili k oddaji vlog za individualizirane programe; ➢ letno obnovimo področje učenje učenja, kjer spregovorimo o učnih tehnikah; ➢ v projektu prilagajanja šole dijakom s posebnimi potrebami šolska svetovalna ➢ služba z nosilcem individual(izira)nega programa (praviloma učiteljem oziroma razrednikom) sodeluje kot koordinator, ki v ta namen spodbudi in poveže vse

potrebne strokovne moči za pripravo, izvedbo in spremljanje individual(izira)nega programa; svetovalna služba se v samo načrtovanje, izvedbo in spremljanje individual(izira) nega programa vključuje v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo.

Šolska svetovalna delavka Petra Šešerko Viličnjak

Šolski šport V šolskem letu 2020/21 smo načrtovali tri športne tabore za obogatitev pouka ŠVZ. Izvedli smo športni tabor v Tolminu za 1. letnike, kjer smo vse aktivnosti izvajali tako, da se dijaki 1.a niso mešali z dijaki 1.b razreda. Preden smo v petek prišli v Tolmin, smo se ustavili v Kobaridu, kjer smo si ogledali zgodovinski muzej. Dijaki so spoznavali podrobnosti Soške fronte. Športni vikend je bil aktiven in raznolik: dijaki so spoznavali osnove lokostrelstva, plezanja, orientacije. Ob spremstvu profesorjev in vodnikov so se odpravili na pohod do Tolminskih korit, kjer domuje Soška postrv. Izvedli smo tudi kolesarski izlet Tolmin-Kobarid-Tolmin. Dijaki so prekolesarili približno 32 km. Zadnji dan je bil na vrsti rafting. Najpogumnejši dijaki so se tudi okopali v mrzli reki Soči. Dijaki so na taboru uživali in se spoznavali med seboj. Za 2. in 3. letnike smo 3. uro športne vzgoje zaradi situacije z virusom izvedli v šoli.

Zaradi poslabšanja epidemiološke slike smo velik del ur ŠVZ izvajali na daljavo. Da smo ohranili dober stik s dijaki, smo se posluževali tudi komunikacijskega kanala MS Teams in del ur športne vzgoje izvajali tedensko preko videokonferenc, preostale ure pa so dijaki izvajali po

naših ustnih in pisnih navodilih. S sprotno kontrolo poročil smo spremljali in vrednotili njihovo opravljeno delo.

Pri pouku športne vzgoje je bil poudarek na gibalnih aktivnostih, ki so jih lahko dijaki izvajali v naravi. Vsebinsko je bil poudarek na krepitvi aerobnih sposobnosti, moči in gibljivosti. Dijake smo seznanili tudi z različnimi tehnikami sproščanja in dihalnimi vajami ter jim posredovali smernice za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga ter vitalnosti. Na urah, ki so se izvajale preko videokonference so dijaki, ob vodenih vajah možganske telovadbe, spoznavali inovativne načine, ki pripomorejo k povečanju zbranosti in koncentracije. Seznanili so se tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami in načini preprečevanja ter blažitve stresa. Spregovorili smo s pomembnosti uvajanja aktivnih odmorov med poukom na daljavo, kjer smo namenili največ pozornosti vajam za izboljšanje telesne drže. Poleg

pozitivnih vplivov gibanja na telesne vidike, so dijaki spoznavali tudi številne psihološke koristi gibanja.

Dijaki so delo na daljavo dobro sprejeli in bili aktivni. Iz njihovih ustnih poročil na videokonferencah in pisnih preko aplikacije Teams je razbrati, da je bila velika večina dijakov redno telesno aktivnih. Dragocena izkušnja je tudi medsebojna delitev znanja in različnih gibalnih idej ter izkušenj. Seveda pa delo na daljavo ni primerljivo s poukom v živo in po dosedanjih opažanjih se je večini dijakom zmanjšala vzdržljivost, moč in gibljivost. Tem vsebinam se sedaj, ko se pouk športne vzgoje izvaja v živo, daje večji poudarek. V šolskem letu 2020/21 smo izvedli 3 športne dni. 1. športni dan smo izvedli v 2. tednu septembra. Vsebina športnega dne je bila pohodništvo. 1. letniki obeh šol so se odpravili na Stolpnik, 2. letniki do Žičke kartuzije in 3. letniki na Golek. Zimski športni dan smo zaradi epidemioloških razmer izvedli na daljavo. Učitelji športne vzgoje smo pripravili motivacijski video za športni dan. Zimski športni dan se je izvajal znotraj posameznikove statistične regije posamezno, brez druženja med dijaki. Na športnem dnevu so lahko dijaki izbirali med naslednjimi aktivnostmi: peturni pohod ali tek na smučeh, tek, nordijsko hojo, gorski tek ali smučanje. Na športni dan so bili povabljeni, da sodelujejo tudi družinski člani od dijakov. Dijaki in posamezni razredi so tekmovali v doseženem številu prehojenih kilometrov. Tudi učitelji obeh šol smo nabirali kilometre in tekmovali z dijaki svoje šole. Vsi zmagovalci so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami, ko smo se vrnili v šolo. Cilj športnega dne je bil spraviti dijake stran od ekranov, ki so bili v času zaprtja šol njihova vsakdanja stalnica. Cilj je bil več kot dosežen.

Tudi tretji športni dan smo zaradi predpisane karantene za dijake 1. b letnika izvedli na daljavo (v obsegu petih šolskih ur). Na športnem dnevu so dijaki opravili naslednje aktivnosti: funkcionalna vadba za celo telo, proprioreceptivna vadba, Brain gym, streching in sproščanje. Vse naloge so lahko dijaki opravili na dan, ko je bil planiran športni dan ali pa so si jih lahko razporedili in izvajali po delih med tednom. Prilagodili so si jih glede na njihovo telesno pripravljenost in počutje. Po opravljenem športnem dnevu so nam poslali celotno poročilo o opravljenih gibalnih aktivnostih. Za ostale dijake obeh šol smo 3. športni dan izvedli ponovno v šoli. Tema je bila orientacija. Dijaki so se po svojih željah razdelili v skupine po 3-6 dijakov in se skupaj odpravili na orientacijski pohod. Veliko je bilo takšnih skupin, ki je pot opravljalo kar s tekom. Tekli so kar lep del poti. Na koncu smo prav tako razglasili zmagovalce na obeh šolah, ki so prejeli praktične nagrade.

Aktiv profesorjev ŠVZ

Teden umetnosti v šoli - Moja dežela danes in jutri V tednu umetnosti smo želeli spodbuditi umetniški odziv dijakov na aktualna družbena vprašanja današnjega časa. Izpostavili smo trajnostni razvoj, aktivno državljanstvo, vpliv človeka na okolje, globalno učenje in še posebej glas dijaka. Na Gimnaziji Slovenske Konjice so pod mentorstvom Mateje Smolar Tič in Doroteje Rušnik Stramšak dijaki pripravili več likovnih razstav. Z razstavo V hiši nasprot' sonca so vsi dijaki prvih letnikov slikali sodobno arhitekturo. Spopadali so se z prvinami linearne perspektive z dvema očiščema, kjer so oblikovali svojo sanjsko hišo. Prav tako so pripravili razstavo Fantastična dediščina, kjer so dijaki povezovali preteklost s prihodnostjo in sodelovali v likovnem natečaju. Sodelovali so: Iva Kos, Kiara Gračner, Lana Ribič, Lara Rečnik, Lea Pritržnik, Nik Škorjanc, Gašper Cugmas, Deja Ilovšek in Gašper Cugmas. Drugi letniki so z Blackout poetry (odkrita poezija) pripravili razstavo, ki združuje najdene besede v angleščini in prekrivne likovne elemente. Prikazali so proces preoblikovanja in odkrivanja izgubljenih besed, ki dobijo nov pomen in pomembnost v nastalem likovnem izdelku. Njihova dela so prikazana v virtualni knjigi Blackout poetry:

14. mednarodni natečaj Igraj se z mano Marca, v času šolanja na daljavo, je dijak Nik Škorjanc iz 1.Gb pod mentorstvom Doroteje Rušnik Stramšak sodeloval na 14. mednarodnem likovnem natečaju – Igraj se z mano. Med 3601 prispelimi likovnimi deli iz 17 držav, se je uvrstil med 306 najboljših, s katerimi so pripravili virtualno razstavo. Za svoje delo je prejel priznanje. Vabimo vas, da si ogledate razstavo na Facebook profilu Igraj se z mano.

18. mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo 2020-21 mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji Že drugo leto zapored sodelujemo v mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadt v Gornj Avstriji na natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo 2020/21. Okvirna tema je nosila naslov „O rekah, jezerih in morjih". Dijak gimnazije 1. letnika Nik Škorjanc je napisal in ilustriral knjigo z naslovom Voda ni samo modra. S temo je želel opozoriti na prekomerno onesnaževanje voda. V zgodbi lisička pomaga ribniku vrniti življenje in barve, kjer je človek z nespametnim ravnanjem uničil ribnik. Lisički naloga uspe in odpravi se še v druge kraje. Ilustracije v akvarelni tehniki prikažejo čudovito zgodbo. Knjigo si lahko ogledate na povezavi ali s klikom na nalsovnico. Z Nikom se veselimo, saj je osvojil drugo mesto na tem natečaju. Fotografski in likovni natečaj Moja domovina – Pridelam in jem domače na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče Vsako leto sodelujemo v natečaju Naše zemlje. Tokrat je bila osrednja tema Pridelam in jem domače. Dijaki so fotografirali in slikali izdelke lastne predelave iz domačega kraja, kjer se je pokazalo, kako dobre pridelke ponuja Slovenija.

Tokrat so s fotografijo na gimnaziji sodelovali: Lucija Klančnik, Miha Bravc, Jaka Kumar, Gašper Cugmas, Maša Ramšak, Maša Ljubič in Nik Škorjanc. Nastja Gorinšek, Maj Savel Ambrož in Lena Pekošak so sodelovali s svojimi slikami. Na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče so sodelovali Alen Smogavc, Blaž Kričaj, Jan Kamenik kamenšek in Žiga Fijavž. Vsi dijaki so dobili priznanja, za kar jim iskreno čestitamo.

Fotografski natečaj Mi v pokrajini na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče Gimnazijci Neja Ganziti, Lucija Klančnik, Anže Kovač in Lena Pekošak ter Skok Aljaž, Alen Iršič, Naja Pišotek in Aljaž Sarajlič iz Srednje poklicne in strokovne šole Zreče so sodelovali na fotografskem natečaju Mi v pokrajini, pod mentorstvom Doroteje Rušnik Stramšak. Upoštevati so morali več kriterijev. Povezati so morali kompozicijo, osvetlitev, geografsko sporočilnost, geografsko poimenovanje in duhovitost.

1. mesto je osvojila fotografija Neje Ganziti iz 2.Ga razreda z naslovom Rečni nasmeh.Nagrajene fotografije so objavljene na spletni strani Društva učiteljev geografije Slovenije. Vabimo, da si jih ogledate na spletni strani Društva :

Slika 1: REČNI NASMEH

MATURANTJE ŠOLSKEGA CENTRA SO ZAPLESALI 3. 7. 20201 Mnogi izmed nas smo mislili, da tega čarobnega večera naša generacija ne bo dočakala, a vendarle smo stali pred vami, dekleta v lesketajočih se oblekah in fantje v zlikanih srajčkah, in se vam pokazali ter odplesali v nekoliko drugačni luči, kot ste nas vajeni. Večer, 3. julija, je bil za nas maturante veliko več, kot si morda kdo misli, saj nam je predstavljal enega izmed najlepših dogodkov, ki so nas čakali ob koncu srednješolskih poti. Maturantski ples ni samo neprespana noč, kjer se družiš s sošolci, profesorji … ni samo večer, na katerega prideš v svečani obleki, ampak je veliko več kot to. Je večer ustvarjanja nepozabnih spominov in nekakšna nova prelomnica v našem mladostniškem življenju, ki se skoraj nevidno meša z odtenki odraslosti. Vsem se nam zdi, da smo šele včeraj prvič prestopili prag Šolskega centra, prvič sedli na srednješolske stole in tiho sedeli v razredu ter čakali razrednike, da naredijo prvi korak. Zdaj pa stojimo tukaj, napolnjeni s štirimi izjemnimi, čudovitimi in včasih napornimi leti srednje šole, pripravljeni, da si pomahamo v slovo. Nikoli več ne bomo skupaj drveli na malico, se prerivali v vrsto pred nižjimi letniki, prepisovali nalog pet minut pred začetkom ure ... Ker smo ena izmed najbolj pridnih generacij Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče, se poslavljamo v stilu – sproščeno in zabavno. Veronika Dečar, 4. b

Matura in poklicna matura POKLICNA MATURA IN ZAKLJUČNI IZPIT NA SPSŠ ZREČE V spomladanskem izpitnem roku je 26 dijakov uspešno opravilo zaključni izpit in s tem pridobilo srednjo poklicno izobrazbo: ● 4 dijaki v programu inštalater strojnih inštalacij in ● 22 dijakov v programu oblikovalec kovin-orodjar. Vsi dijaki, ki so pristopili k zaključnemu izpitu, so tega tudi opravili. Srednje strokovno izobrazbo je pridobilo 28 dijakov: ●

20 dijakov v programu strojni tehnik in

●

8 dijakov v programu gastronomsko-turistični tehnik.

Zaradi pouka na daljavo so bili pogoji zaključevanja izobraževanja težji. Kljub temu so štirje dijaki dosegli odlični uspeh, dva dijaka pa sta dosegla izjemen učni uspeh, eden celo z vsemi točkami. Naziv zlati maturant sta si pridobila: - Mitja Fijavž v programu gastronomsko-turistični tehnik in - Miha Kolar v programu strojni tehnik. Vsem dijakom čestitam za dosežen uspeh na zaključnem izpitu in poklicni maturi. Dušan Špoljar, tajnik POM in ZI

SPLOŠNA MATURA 2021 V spomladanskem roku splošne mature 2021je pogoje za opravljanje splošne mature izpolnjevalo vseh 45 dijakov četrtega letnika. Veseli in ponosni smo, saj so vsi maturo opravili! Še posebej nas navdušuje uspeh treh sošolcev, treh dobrih prijateljev. Gašper Bračko, Mark Burja in Primož Zidanšek so naši zlati maturantje! Marku se v daljavi svetlika celo naziv diamantni maturant, ena drobna točka ga loči od njega. Vsi maturantje si zaslužijo velik poklon, saj so že drugo leto zapored večji del pouka spremljali na računalniških ekranih. A so kljub temu zmogli. In to odlično. Povprečna ocena naših maturantov je za pol ocene višja od primerljivega slovenskega povprečja. Še posebej so se izkazali pri informatiki, slovenščini, sociologiji in kemiji. Dve tretjini maturantov je pridobilo certifikat o znanju tujega jezika. Na izpitu iz matematike na osnovni ravni je 5 dijakov doseglo več kot 90 % vseh točk. Na sociologiji so 4 tako uspešni, po 2 sta dosegla skoraj vse točke pri geografiji, matematiki na višji ravni, angleščini na višji ravni, fiziki, in angleščini na osnovni ravni. Skoraj vse točke so dijaki osvojili tudi pri informatiki, psihologiji in kemiji ter biologiji. Hvala vsem učiteljem, ki so dijaki vodili v minulih dveh zahtevnih šolskih letih. Znova so dokazali, da so strokovnjaki, ki se znajo prilagoditi novim okoliščinam poučevanja. Hvala tudi staršem, ki so dijakom stali ob strani, jih vzpodbujali in verjeli vanje. Spoštovani maturantje, želim vam mnogo zadovoljstva na vaših študijskih poteh. Tajnica ŠMK SM: Helena Skaza Birk, prof.

Dogajalo se je

SPSŠ Zreče

Veš, kultura, naš dolg Kultura na Slovenskem je samosvoja in močno usidrana v narodovo zavest. Bogati našo pokrajino, podobo naših mest, našega doma in naše besede. Razvijanje kulturne zavesti se začne doma, v družini in se nadaljuje v šoli. Na naši šoli imajo dijaki številne možnosti za spoznavanje, raziskovanje in razvijanje kulturne pismenosti. Razvijamo likovno in besedno umetnost, gledališko in filmsko vzgojo, novinarsko dejavnost, skrbimo za glasbene talente in kulturo bivanja. Od 30. obletnici naše države smo usmerjali misli dijakov v zavedanje naše narodne zavesti, obstoja in spominov. Dijake smo vprašali, kaj cenijo v svoji domovini in v kakšni državi si želijo živeti. Med izjavami so poleg športnikov izpostavili tudi nekaj znamenitih kulturnikov in kulturnih biserov Slovenije. V Sloveniji mi je najbolj všeč Primorska, ker je tam čudovita narava. Znani smo po dobrih športnikih, lepih krajih in dobrih ljudeh. Turistom bi predstavil Tima Gajserja, motokrosista, večkratnega

Moj najljubši kotiček v Sloveniji je gozd, saj tam vedno najdem mir. Slovenci smo znani po odlični kulinariki in Primožu Trubarju. Naše top znamenitosti so Ljubljanski grad, Postojnska jama, Škocjanske jame, Sečoveljske soline in Luka Koper. Alma Pučnik, 1. GSb

svetovnega prvaka. Naša znana uspešna podjetja so Pipistrel, Akrapovič in Gorenje. Med znamenitostmi bi izpostavil Triglav, Narodni muzej Slovenije, Blejsko jezero, srce med vinogradi na Špičniku. Rad bi živel v gospodarsko razviti državi, in to Slovenija je. Žan Detiček, 1. GSa

Moj kotiček v Sloveniji je moj domači kraj – Oplotnica. Slovenci smo znani po domoljubju in odličnih smučarjih, zato bi med znanimi Slovenci izpostavil Petra Prevca in Tino Maze. Med uspešna podjetja sodi Unior, d. d., naj znamenitosti pa so Triglav, Blejski otok, Predjamski grad. Jan Kamenik Kamenšek, 1. GSa Moj najljubši kotiček je Obala, saj imam rad morje. Slovenija je znana po športnikih, še posebej smo ponosni na košarkarja Luko Dončiča in Aleksandra Čeferina, ki je na čelu FIFE. Rad bi živel v visoko tehnološko razviti in napredni državi. Rok Rošer, 1. GSb Moj najljubši kotiček je Gorenjska z razgledi na gore. Slovenci smo znani po delavnosti. Med znanimi osebnostmi bi izbral pesnika Franceta Prešerna ter pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Najuspešnejša so podjetja, ki so vpeta v avtomobilsko industrijo. Želim si živeti v gospodarsko razviti državi. Anej Korošec, 1. GSa

Moj najljubši kotiček je Portorož, ker leži ob morju. V svetu smo poznani po prijaznosti in ustrežljivosti, odlikuje nas lepa narava. Med znanimi Slovenci bi turistom predstavila Ivana Cankarja. Naši biseri so Postojnska jama, Triglavski narodni park in Ljubljanski grad. Želim si živeti v složni, urejeni in demokratični državi. Sara Povh, 1. GSb Zunanjim okoliščinam smo v tem šolskem letu prilagodili izvajanje kulturnih vsebin, saj smo kar nekaj dogodkov doživeli v virtualni obliki. Zavedamo se, da pristnega stika z gledališčem in umetnostjo ni mogoče doživeti prek zaslonov, a tudi virtualni dogodki so dijake ganili, jih nasmejali in sprožili v njih razmišljanje o lastni bit. Pisatelj, ki verjame v srčnost ljudi, skupen koš, pank, šport in v moč besede Ob izteku leta 2020 smo doživeli trenutke, za katere dijakom in zaposlenim na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče ni žal. To je bilo srečanje s pesnikom, pisateljem in z novinarjem Esadom Babačićem, ki smo ga v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga podpira Društvo slovenskih pisateljev, pripravili 22. decembra 2020. Esad Babačić je v letu 2020 za zbirko esejev Veš, mašina svoj dolg prejel Rožančevo nagrado. Dolgo smo čakali na ta trenutek, ki se je zaradi zunanjih okoliščin vedno bolj odmikal, a smo ga na koncu le ujeli v virtualne koordinate. Bilo je pravo multimedijsko doživetje, v katerem so se prepletali preprosti, a globoki stihi, postaje in vlaki, izseki iz filmov, besedni oblaki sodelujočih, športni junaki, čakanje in hrepenenje, udarna in tiha glasba. Vse našteto razodeva navdihujoča Babačićeva misel, ki verjame v srčnost ljudi, skupen koš, pank, šport in v moč besede. Iz Eseja o trenutku: Trenutek ni povezan, pravzaprav niti ne sme biti povezan z drugimi trenutki tako kot niso povezane zvezde in planeti, kaj šele galaksije. Čeprav naj bi bile med njimi nevidne nitke, ki jih držijo skupaj kot ogrlico neskončnega hrepenenja po novih trenutkih. Ko se zaveš, da si vse to že videl in je bilo vedno nekaj posebnega. In si spet rečeš: naj bo še nekaj časa tako. Trenutek, ko zaloputneš z vrati in ti ni žal, trenutek, ko prižgeš cigareto brez filtra, čeprav veš, da boš zato umrl prej, trenutek, ko začne padati dež in ti vrne strehe. Trenutek, ko pristajaš na tržaškem letališču Ronki in se zaveš, da ne boš nikoli več pristal na Brniku, nikdar več z Adrio Airways. Ali pa ko ugotoviš, da si pozabil telefon in ti je toplo pri srcu. Tako kot takrat, ko te prešine, da je letos petdeset let, odkar smo v Tivoliju postali svetovni prvaki v košarki, in to nikogar več ne zanima. Vse to so samo trenutki … Trenutek, ko prebereš

človeka, ki ga nisi hotel, trenutek, ko se zaveš, da je še dovolj časa, ti pa končno veš, s kom bi ga rad delil. In si varen, v trenutku, ko ti ni žal nobenega trenutka. (Esad Babačić: Veš, mašina, svoj dolg)

Deset namigov za delo pred kamero in mikrofonom V začetku februarja smo za dijake organizirali virtualno druženje z novinarjema Petrom Klimo in Iztokom Krajncem, ki sta zaposlena na Radiu Rogla. Zaradi pouka na daljavo so dijaki delo pred kamero to leto znova izkusili, zato so radovedno postavljali vprašanja o nastopanju pred kamero in mikrofonom. Pridobili smo mnogo nasvetov, in sicer kako premagati tremo, se pravilno postaviti, obleči, se obnašati pred kamero in mikrofonom in kako se pripraviti na video predstavitev za delovno mesto. Ob tem ni manjkalo njunih šal. Zaupala sta nam nekaj informacij o svojih srednješolskih letih, poklicni poti, željah in najljubših avtomobilih. Še posebej sta nas navdušila s pozitivno energijo. Gledališka vzgoja – virtualno V začetku aprila, ko smo bili znova vsi doma za zasloni, smo v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje za dijake organizirali virtualni sprehod po gledališču. V skrivnostni svet gledališkega odra in zaodrja nas je s kamero popeljala zgovorna Nina Vouk. Predstavila nam je prostore in pomembne korake pri nastajanju predstave, kot so izbor teksta in režiserja, bralne vaje, aranžirne vaje, proces nastajanje scenografije in kostumov, glasbe ter oblikovanja luči. Seznanila nas je z zadolžitvami in nalogami vseh, ki se ob nastajanju predstave in med predstavo »skrivajo« v zaodrju in jih nikoli ne vidimo, a so v gledališču nepogrešljivi, in sicer vodja predstave, šepetalka, rekviziter, tonski mojster, mojster luči in drugi odrski delavci. Dijake smo povprašali, kaj jim je bilo še posebej všeč in kateri poklic v gledališču bi opravljali.

Najbolj všeč mi je bilo, ko so nam na podroben način predstavili potek dela v zaodrju.

Navdušilo me je zaodrje, saj si sploh nisem predstavlja, da je tako veliko in da se tam

Pritegnila me je obrekovalnica, kjer se družijo igralci med predstavo, na ekranu opazujejo predstavo, se ogrevajo in opevajo. Pa garderoba in vsi ti kostumi! Med poklici me je že od nekdaj zanimalo delo igralca. Urh Iršič, 2. GTa

skriva toliko prostorov. V gledališču bi bila šepetalka ali lučkarica. Hvala za zanimivo predstavitev. Naja Pišotek, 1. GSb Najbolj zanimivo je bilo, ko je gospa govorila, kako deluje umetna kri oziroma kako delajo z njo. Pritegnil me je prostor za masko in ličenje. Že od nekdaj me je zanimalo, kako ustvarijo različne maske, da delujejo kot resnične. Tudi jaz bi bila rada igralka, saj me to že od nekdaj navdušuje. Igrala bi v filmih in v gledališču, saj obožujem tovrstno umetnost. Hvala za čudovito potovanje v skrite kotičke gledališča! Marcela Cugmas, 2. GTa

Zanimiva je bila obrekovalnica. Sploh nisem vedel, da obstaja. Največ časa bi preživel v garderobi in si želel nadeti posebno nenavadna oblačila in čevlje. Poklicno bi me zanimalo delo mojstra za zvok. Še posebej mi je všeč naprava, s katero dela. Žiga Fijavž, 1. GSa Prostor, kjer so shranjeni rekviziti, me je najbolj navdušil. Izbral bi poklic režiserja, saj ima ključno vlogo pri predstavi. Blaž Kukovič, 1. GSb

Natečaj za najboljši srednješolski esej Znova smo se opogumili in sodelovali na natečaju za najboljši srednješolski esej, ki ga organizira Slovenski center PEN. Tokrat naš esej ni zmagal, a si je Mitja Fijavž, pisec eseja, zaslužil priznanje in posebno pohvalo za dobro pisanje. Med najboljšimi eseji Od kroženja med ukrepi utesnjenimi naš pogled je truden in načet Svoboda je bila na pragu 21. stoletja v pretežnem delu Evrope nekaj povsem samoumevnega. Ljudje smo se mogočno in pogumno, kot panterji v divjini, sprehajali doma in po svetu ter drveli z razvojem tehnologije za novim, novejšim, najnovejšim. Že res, da so nas za razliko od panterja omejevala določena pravila in predpisi, ki so preprečevala, da bi na svetu zavladal kaos. Tiste prave omejenosti, kot jo je bilo čutiti skozi zgodovino, pa le nismo čutili več. Vedno pogostejša potovanja v skoraj vse kotičke sveta, številna druženja s prijatelji in nenehni prihodi ter odhodi so bili glavni pokazatelji našega svobodnega življenja. V naših mislih ni bilo prostora za ideje o odvzemu prostosti. Prav tako nismo toliko razmišljali o problemih, ki vsak dan pestijo naš svet. Za človeka je svoboda neprecenljiva, še posebej ko začuti, da jo izgublja, da se njena moč in polje zmanjšujeta. In naenkrat se je kot strela z jasnega neba pojavil koronavirus. Naš svoboden vsakdan je dobil novo podobo. Naši načrti za druženje, potovanje in druge oblike socializacije so splavali po vodi. Na začetku nismo vedeli, ne kod ne kam. Svetla luč naše svobode je postajala vse temnejša. Bili smo kot panter v kletki utesnjeni. Nekateri ljudje so se zaradi koronavirusne bolezni znašli pred pragom revščine, mnoge je krizna situacija postavila v drugačen položaj, spet drugi so pretirano obogateli – vsi smo se naenkrat morali sprijazniti z novo normalnostjo. Nasmejani obrazi, ki smo jih lahko vsakodnevno občudovali ob pogledu na dvorišče, so izginili. Dvorišča, ulice, mesta in celo parki so ostali zapuščeni. Kot temni oblaki, ki zatemnjujejo svetlo nebo in toploto sonca, se je nad našimi kraji pojavila senca. Epidemija, pandemija. Konec stikov. Maske. Razdalje. Strah. A vse, kar je slabo, je pogosto tudi za nekaj dobro. Nenadoma so se v parkih in mestih mirno sprehajale živali, v beneških kanalih so znova namesto prestižnih križark svobodno zaplavale

ribe. Naše življenje se je odvijalo le še v virtualnih svetovih: delo od doma, pouk na daljavo, koncerti, različni tečaji in druženje. Epidemija, ki se bo zagotovo zapisala v zgodovino in bo zaznamovala naša življenja, še vedno zatemnjuje naš pogled na svet. Od kroženja po virtualnih svetovih postajamo vedno bolj utrujeni. Drogovi naših kletk postajajo vedno gostejši. Mediji in družbena omrežja ter dolgotrajni ukrepi z nelogičnimi številnimi izjemami sodijo med sence, ki otežujejo naše življenje. Ocean nasprotujočih informacij. Kako ob tem ohraniti trezno glavo? Vprašanje o resničnih in lažnih virih informacij si med epidemijo postavljamo na vsakem koraku. Slehernik je nenadoma postal strokovnjak za številna področja. Širi nemir in deli ljudi, sodi in obsoja. Je res vse resnično? Dovoljeno? Za boljši jutri in obremenjevanje že tako obupanih ljudi? Čeprav vsak izmed nas čuti nepopisno dodatno breme zaradi dejavnikov, ki nas poleg epidemije obremenjujejo, smo ljudje še enkrat dokazali, da smo res nekaj posebnega. Kot panterjev truden in načet pogled v kletki, ki nekje v ozadju skriva svojo nezlomljeno voljo in njegov pogled na zunanji svet, ki še vedno vznemirja njegova čustva, tudi mi podobno izražamo vztrajnost in pogum. S srčnostjo, ki jo vsakodnevno izkazujemo drugim, dokazujemo človeško veličino. S sposobnostjo prilagajanja na nove okoliščine. Izkušnje, ki smo jih in jih še bomo pridobili skozi to oviro na poti do svetlejše prihodnosti, nas bodo utrdile in ustavile ob nenehni želji po še več imeti, a manj biti. Morda se bomo na koncu nesrečne situacije začeli celo zavedati, da smo mediji in omrežja, ki obremenjujejo ali polepšajo naša življenja in življenja drugih, lahko prav vsi. Znanja, upanje, predanost in sočutje so vrline, ki nas že stoletja plemenitijo in preprečujejo potemnitev našega srca, zato je pomembno tudi zunanjosti omejiti pot v našo notranjost. Postavimo si sami svoje drogove kletke, ki bodo prepuščali le to, kar je za nas in sočloveka dobro. Vse, kar vidimo in slišimo, naj ne vpliva preveč na nas. Presodimo, kaj si želimo čutiti in to delimo naprej. Človekova duša se razkriva za človeškim pogledom, ki kljub maskam ostaja izostren, saj je prav oko okno naše duše. Naj se zavese zenic dvignejo za odsev sveta, ki bo navdihujoč in ki bo osvetljeval naša srca. Mitja Fijavž, 4. GTa Festival ustvarjalnosti in znanja Na šoli je v maju potekal prvi Festival ustvarjalnosti in znanja. V medpredmetnem povezovanju umetnosti, jezikov, zgodovine in gastronomije smo pripravili prijetne dogodke, ki so popestrili šolski vsakdan. Dan Evrope in Šola ambasadorka Evropskega parlamenta V maju praznujemo dan Evrope, zato je prvi dan festivala bil namenjen Evropi in projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, ki ga vodi Petra Klima. Na šoli smo se družili v evropskem duhu. Najprej smo prisluhnili evropski himni, Odi radosti, in nato spoznali mlade ambasadorje Evrope, ki so med letom razpravljali o aktualnih temah, se družili z evropskim poslancem in tako obdržali naziv Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Na koncu smo okušali še sladice iz različnih držav EU.

Teden umetnosti na šoli V maju je na šoli potekal teden umetnosti pod skupnim naslovom Moja dežela danes in jutri, ki gaj je koordinirala Doroteja Rušnik Stramšak. Dijaki so skozi likovno in besedno umetnost izrazili doživljanje današnjega časa. Izpostavili smo trajnostni razvoj, aktivno državljanstvo, vpliv človeka na okolje, globalno učenje in še posebej glas dijaka. Izdelke smo postavili na ogled, in sicer likovno razstavo slovenskih kozolcev iz papirnatih paličic in poštnih znamk Slovenije ter skrite poezije.

Potomka Stare trte tudi pri šoli V okviru majskega festivala ustvarjalnosti in znanja smo ob šoli posadili potomko 400 let stare trte z Lenta. Trdoživa trta bo tako krasila šolsko dvorišče in odpirala nove priložnosti za druženje. Pri dogodku so nas podprli podžupan Občine Zreče Drago Šešerko, ravnateljica Jasmina Mihelak Zupančič in vinogradnik Vojko Korošec. Strokovne pomoč pri negi in vzgoji so nam obljubili člani Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Zreče, šolski skrbnik trte pa je postal dijak Urh Iršič. Trta bo rastla, cvetela in zorela, kar si želimo tudi za dijake in zaposlene ter našo domovino.

V družbi s knjigo Skrb za bralno kulturo sodi med prednostne naloge šole, saj se zavedamo, da dijaki ob številnih drugih dražljajih redko posegajo po knjigi. Na šoli že več let potekata projekta Rastem s knjigo in Noč knjige. Zaradi epidemioloških razmer je bila njuna izvedba letos mogoča šele maja. Dijaki 1. letnikov so od Javne agencije za knjigo prejeli knjigo Igorja Karlovška z naslovom Preživetje, iz katere so najprej prebirali izbrane odlomke, z večjim delom knjige pa si bodo lahko krajšali počitniške dni. Noč knjige smo praznovali v Jurčičevem duhu in v družbi avtorja Blaža Prapótnika ter ob tujejezičnih delavnicah. Republika Slovenija je letošnje leto razglasila za Jurčičevo leto, zato so dijaki odlomek iz romana Deseti brat, prvega slovenskega romana, likovno upodobili za natečaj Deseta dežela. Prijetno dopoldne smo zaključili na šolski terasi, kjer nas je z novo izdano knjigo Med sončne kroge sedem in s kitaro pričakal avtor Blaž Prapótnik. Prijeten pogovor o knjigi, ki vsebuje sedem zgodb v dialogu s poezijo, je popestril s songi. Časovni razpon pesmi in zgodb obsega dobri dve desetletji, vsebinsko pa so teme raznolike – ob rockerski glasbeni spremljavi je postavil na sonce ironično obarvane osebne in družbene dogodke. Drobcem poezije in proze, »resnici iz drobtin«, so lahko prisluhnili tudi dijaki. Blaž Prapótnik je po poklicu oblikovalec in urednik, poklicno izhaja iz velenjske tehniške šole, pod katero je v preteklosti spadala tudi naša šola. Z njim že več let sodelujemo pri izdaji zbornikov, šolskega časopisa in drugih edicij, zato smo bili še posebej veseli njegovega obiska.

Obisk Narodnega muzeja Slovenije in Narodne galerije Ob koncu leta smo preživeli še krasen dan v prestolnici. Ogledali smo si Narodni muzej Slovenije, ki velja za najstarejši muzej pri nas in obeležuje letos častitljivih 200 let obstoja in Narodno galerijo. Ne samo veliki narodi, tudi Slovenci imamo predmete, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Ogledali smo si najlepše in najpomembnejše arheološke najdbe med njimi neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu in znamenito situlo iz Vač. Spoznali smo zgodbe in predmete od prvih, vendar izjemnih pričevanj iz starejše kamene dobe, prek prelomnih odkritij železne dobe, čudovite najdbe iz obdobja visoko omikanega Rimskega imperija in nemirnih časov vse do konca srednjega veka. Dijake je prevzela edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo v Sloveniji. O nenavadnem darilu so pisali v Kmetijskih in rokodelskih novicah so 7. oktobra 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani je egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti poklonil vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. Antropomorfna lesena krsta je poslikana in popisana z besedili iz Knjige mrtvih. Še posebej očarljiv je bil obisk Narodne galerije, kjer je prijazna vodička začela ogled s sliko, ki je povezana prav s Slovenskimi Konjicami. To je bila slika Jezus na Oljski gori, ki je nastala v umetnostnem okolju v znameniti nürnberški delavnici, rdeči grb z nakovalom na sliki priča, da jo je naročil konjiški nadžupnik Valentin Fabri. Ob umetnin nas je prevzel še Robbov vodnjak, poseben vtis pa so na nas pustili slovenski impresionisti. Želimo si, da bodo dijaki, kot je poudarila vodička, poznali vsaj tri umetnine, ki jih hrani Narodna galerija, in da bodo še kdaj odprli vrata v svet umetnosti. Novi Koraki Ob koncu šolskega leta se vedno razveselimo nove številke šolskega časopisa Koraki. Osrednja tema letošnjih Korakov je 30. obletnica samostojnosti Slovenije. Zanjo smo intervjuvali našega sodelavca in dva sokrajana, ki so bili vključeni v vojno za Slovenijo ter dijakovo mater, ki je takrat doživljala vojno kot otrok. Ob osrednji temi pa ne manjka prostora za dogodke in aktivnosti, slike razredov in umetniški izraz. SLIKA: Naslovnica Korakov S knjigo na počitnice – dijaška poletna bralna značka Branje za naše dijake ni prva izbira za preživljanje prostega časa, zato nenehno iščemo načine, kako bi dijake pritegnili k branju. Tudi letos v sodelovanju s Splošno knjižnico Slovenske Konjice organiziramo dijaško poletno bralno značko. Dijaki morajo do oktobra prebrati tri knjige s seznama.

V šolskem letu 2020/21 je bilo zaradi omejitev manj priložnosti za kulturne trenutke v živo, zato verjamemo, da bomo v letu 2021/22 poravnali naš kulturni dolg. Marjana Cenc Weiss, koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče Vredno je Od kroženja po stanovanju utesnjenem njen pogled je žalosten in brezupen. A zdi se ji, da pretrpeti tisoč dni le ni prehuda sodba. Samotni sprehod, prazen topline, ki ne mine in ne odide, je kakor misel nemočnih, ki samo čakajo in čakajo. Tu in tam se le dvigne veka upanja. – Hvaležen občutek, ki ponovno vname plamen, plamen upanja, ki je vse, kar ima – in spozna, zakaj živeti vredno je!

Slutnja Polja. Drevje ob cesti. Tema. Veselje ptic. V dalji okno svetló. Kdo? Dekle na njem. Nekdo gleda za menoj, z menoj nemir in slutnja radosti.

Alen Iršič, 4. Sa Alen Iršič, 4. Sa

SLUTNJA

Polja. Hiše in cvetje ob cesti. Tema. Tišina otrok. V dalji za hribom svetlo. Kdo? Sonce za njim.

Park. Otroci ob poti. Prosojna svetloba. Otroški smeh. V dalji okno svetló. Kdo? Mati ob njem.

Otrok gleda za menoj. Z menoj smeh in slutnja veselja. Armin Hujdur, 4. GTa

Nekdo pomaha za menoj, v meni mravljinci in slutnja prijateljstva. Mitja Fijavž, 4. GTa

URA Čeprav njen tek je mehanski, pogled nanjo se nam zdi božanski. Le včasih kak pogled ujame, čeprav v neskončnost bije in nas prevzame. Miha Kolar, 4. Sa

MAČKA Neizmerno veselje in radost dobiva, ko svobodno svet odkriva. Velike prijazne oči, a oster pogled; zanima me, kakšen vidi planet? Včasih trmasta, včasih igriva, rada z ljudmi se skriva. Prijaznejša od mnogih ljudi, ob njeni družbi pogled se ti sprosti. Njena družba je prijetna, ko na tebi zaspi in nič je ne zbudi. Takrat se pokaže, če ljubitelj mačji si. Mitja Fijavž, 4. GTa

Praktični pouk gastronomsko-turističnih tehnikov Letošnje šolsko leto je bilo posebno. Posebno zaradi epidemije, saj nam je pošteno spremenila načrte. Pouk se je v velikem deležu izvajal na daljavo in je bilo tako izvajanje praktičnega pouka zelo oteženo. Posebno je bilo tudi zaradi zaprtja gostinskih lokalov, saj nismo mogli izvajati praktičnega pouka v lokalih. Kljub vsemu smo na daljavo pridobili prav posebne izkušnje. Kuhali smo na daljavo, pridobivali znanje v domači kuhinji, ustvarjali smo dobrote za naše domače. Nastalim situacijam smo se hitro prilagodili, pouk izvajali na različne načine in z različnimi računalniškimi orodji. Naša vrnitev v šolske klopi je bila zelo vesela in težko pričakovana. Dogodki so se zvrstili v hitrem zaporedju. V sklopu Festivala znanja in ustvarjalnosti smo pred šolo s skupnimi močmi posadili potomko Stare trte. Strokovne nasvete in pomoč pri negi so nam obljubili iz Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Zreče, izbrali smo pa tudi šolskega skrbnika trte, našega dijaka Urha. Zelo veseli smo, da jo bomo lahko v našem šolskem okolju opazovali med njeno rastjo, cvetenjem in zorenjem. Veselimo se dogodkov, s katerimi bomo lahko proslavili njeno uspevanje ob naši šoli. V timu Zdrave šole poskušamo približati dijakom zdrav način življenja. Najpomembnejši obrok dneva je zajtrk in če je ta pripravljen s čim več vlakninami in zdravimi žitaricami, smo zelo pripomogli k naši zdravi prehrani. Trudimo se, da dijakom zdrav način prehranjevanja prikažemo in približamo ob različnih dogodkih. Organizirali smo strokovna predavanja, pripravljali zdrave slaščice in uživali ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Ob predstavitvi poklicev na osnovnih šolah smo se dijaki z učenci ustvarjalno, dinamično, združevalno, zanimivo in slastno poglobili v poklice, za katere izobražujemo na naši šoli. Pripravili smo zanimive delavnice, s katerimi smo učencem približali poklic gastronomov in tudi turističnih delavcev.

Ob zaključku šolanja smo se odpravili še peš do sosedov. V Žganjekuhi Kejžar smo si ogledali destilacijo domačih žganj, pri Vinogradništvu Andrejc pa spoznali dobra Zreška vina.

Šolsko leto je minilo, upamo, da bo prihodnje z manj omejitvami, več sproščenosti in s tem bolj zanimivo, pestro in ustvarjalno. PUD v številkah Praktično usposabljanje pri delodajalcu (PUD) predstavlja del izobraževalnega procesa, kjer dijaki opravijo praktični pouk v podjetju oz. pri delodajalcih. Pridobljene izkušnje dijakov so neprecenljive, saj nič drugega ne more poustvariti realnega delovnega okolja. Sodelovali so dijaki, ki se izobražujejo v programih inštalater stojnih inštalacij, oblikovalec kovin-orodjar in strojni tehnik. Glede na omejitve, katerim smo bili priča v preteklem šolskem letu, smo lahko veseli in ponosni na sto odstotno realizacijo PUD-a. Naj vam postrežem z nekaj podatki: •

PUD je opravilo 131 dijakov

•

Praktično usposabljanje smo izvajali v 34 podjetjih

•

Skupno je bilo opravljenih 29.372 ur praktičnega pouka Aleksander Pavlič, organizator PUD-a

TERENSKO DELO IN STROKOVNE EKSKURZIJE

RAZISKOVANJE KRAŠKEGA ROBA IN TERENSKO DELO NA PRIMORSKEM Dijaki 2. letnikov programa strojni in gastronomsko-turistični tehnik so v sončnem junijskem dnevu raziskovali mejo med Krasom in Istro in so bili navdušeni nad naravnimi lepotami na poti po Kraškem robu. Razgledi z vrha so bili dih jemajoči, predvsem pogled na prelepe istrske vasice, oljčne nasade in mogočni Črnokalski viadukt. Ustavili so se ob Benkovi hiši, najstarejši datirani hiši na Slovenskem in pri rahlo nagnjenem zvoniku, ki je posebnost v cerkvenem stavbarstvu.

Pod stenami kraškega roba, v vasici Hrastovlje, so občudovali majhno kamnito cerkev Sv. Trojice s čudovitimi srednjeveškimi poslikavami in znamenitim “Mrtvaškim plesom” v njeni notranjosti. Uživali so v omamnih vonjavah dišavnic in travniškega cvetja v neposredni bližini. Naslednja postaja terenskega dela je bil Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom, ki je naravni rezervat. Raziskovali so njegovo biotsko raznovrstnost, si ogledali prepadne flišne stene in prodno obalo pod klifom ter spoznavali naravne procese, ki ga nenehno preoblikujejo.

V Kopru so si ogledali najimenitnejšo koprsko palačo, Pretorsko palačo, osrednji trg z mestnim stolpom, Vodnjak Da Ponte, vrata Muda in znamenito Ložo. Dan so zaključili s kopanjem v neposredni bližini Marine Koper. Štefica Fink

CELJE - TERENSKO DELO DIJAKOV GASTRONOMIJE IN TURIZMA Dijaki programa gastronomsko-turistični tehnik smo v okviru strokovnih vsebin s področja turizma v lepem sončnem dnevu oktobrske sobote bili na terenskem delu v Celju. Kulturno-zgodovinsko bogastvo Celja smo želeli objeti v čim večji meri. Odkrivali smo, koliko srednjeveškega mestnega obzidja je še ohranjenega, do kod je segala najvišja raven vode v času poplav, se poglobili v srednjeveško življenje Celjskih grofov in delovanje nekdanjega Špitala. Obiskali smo Kip splavarja, Alme Karlin, Primoža Trubarja, A. M. Slomška, Vojna in mir, Vodni stolp, Marijino znamenje in Kip fotografa Josipa Pelikana. Seznanili smo se z grozovitim mučenjem v Obrambnem stolpu mesta in si ogledali razstavno zbirko mučilnih naprav na Celjskem gradu. V grajskem stolpu smo si ogledali bivalni prostor kronista in oskrbnika gradu. Navdušeni smo bili nad lepoto Stare grofije in Knežjega dvora. Sprehodili smo se skozi Celeo, mesto pod mestom, med njenimi starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati preteklosti mesta. V Stari grofiji smo potovali s svetovno popotnico Celjanko Almo M. Karlin. Slikali smo se pri spominski plošči na obzidju, kjer je nekoč stala njena rojstna hiša. Nismo pozabili na obnovljeno hišo v Pečovniku, kjer nas razstava na strnjen način kronološko popelje skozi različna življenjska obdobja izjemne Alme. Nekaj minut smo namenili širokogrudnemu Alfredu Nobelu in njegovi razsipni celjski ljubezni Sofiji Hess. Odkrivali smo posebnosti posameznih cerkva, kapel od mestnega jedra do znamenite Kalvarije na Jožefovem hribu. Sprehodili smo se po Celjski plaži, mimo Lapidarija do Starega piskra in razkrili njegovo preteklost in sedanjost. Ustavili smo se pri muzeju Pelikana, znanega celjskega fotografa. Posebno pozornost smo namenili osrednji zanimivosti v Pokrajinskem muzeju, Celjskemu stropu. Spoznavali smo skrivnosti Starokrščanske krstilnice, arhitekturo Stare mestne hiše in posebnost vodnjaka v njeni bližini, občudovali smo popolnoma ohranjeno baročno stavbo Prothasijev dvorec in druge pomembne kulturne spomenike. Poučen je bil obisk TIC-a v Celju. Presenečeni smo bili nad številčnostjo turističnih agencij v mestu. Spoznali smo veliko novega in zanimivega, nadgradili smo svoja teoretična znanja predvsem s področja kulturne dediščine Celja in turističnega vodenja; hkrati pa smo se zabavali in lepo nam je bilo. Dijaki 3. letnika – smer turizem

TERENSKO DELO POLJANSKA DOLINA IN LJUBLJANA Dijaki 3. letnika programa gastronomsko turistični tehnik – smer turizem in dijaki 1. letnika programa strojništvo so v okviru družboslovja in strokovnih modulov opravljali terensko delo v Poljanski dolini. Raziskovali so naravno in družbeno-geografske značilnosti Škofjeloškega hribovja, naravno in kulturno dediščino Škofje Loke ter spoznavali zgodovino Ljubljane. Občudovali so škofjeloško

srednjeveško

mestno jedro in njene gradove. Sprehodili so se po Spodnjem trgu, kjer so nekoč živeli manj premožni meščani in se osredotočili na zgodovinske znamenitosti Mestnega trga – prebivališča bogatih meščanov. Seznanili so se s posebnostmi Starega rotovža, Kašče, Puštala in Hudičeve brvi, Kapucinskega ali Kamnitega mostu in Homanove hiše ter znamenitega Škofjeloškega pasijona. Navdušile so jih legende, ki pripovedujejo o dogodkih ali ljudeh, ki so morda ali pa so resnično obstajali in nam na svoj način pomagajo najti odgovore na številna vprašanja iz preteklosti. V Poljanski dolini so si ogledali toplarje – kulturno dediščino Gorenjske. Ustavili so se v Visokem, kjer je veliko Kalanovo domačijo pisatelj Ivan Tavčar preuredil v svoj dvorec. Spoznavali so arhitekturne posebnosti dvorca, posebnosti toplarja ter druge ostaline v neposredni bližini dvorca. V poznih popoldanskih urah so raziskali Emono, srednjeveško Ljubljano, spoznali pomen Napoleona na naših tleh in bogato zgodovino Križank. Ustavili so se pred znamenito »realko«, ki jo je obiskoval velikan slovenske književnosti Ivan Cankar. Terensko delo so zaključili z ogledom Plečnikovih stvaritev v strogem mestnem jedru in z vzponom na Ljubljanski grad, katerega preteklost je bila pestra in zanimiva; danes pa je grad zgodovinska točka, kulturno središče in turistična zanimivost mesta. mag. Štefica Fink

ZAKLJUČNA STROKOVNA EKSKURZIJA V ŠTANJEL Ob zaključku šolskega leta so se dijaki 2. in 3. letnikov programa strojni in gastronomskoturistični tehnik tik pred skokom v sproščene počitniške dni napotili na zadnje skupno druženje v slikovito kraško vasico Štanjel. Sprehodili so se skozi biser slovenske kraške arhitekture. Pot jih je vodila po ozkih ulicah med kamnitimi hišami, ki vsaka zase ohranjajo skrivnostne zgodbe preteklosti. Povzpeli so se na vrh griča, s katerega se razprostira čudovit razgled na dolino pod njim. Grič je bil poseljen že v prazgodovini in v rimskem obdobju, o čemer pričajo ostanki stavb in nagrobniki, mogočen grad, o njegovem srednjeveškem življenju pa strnjena vas pod njim. Izjemnost vasi dajeta obzidje z vhodnimi stolpi in Ferrarijev vrt, ki ga je ustvaril arhitekt Maks Fabiani. Dijaki so občudovali ovalni bazen belimi lokvanji in z otočkom v njem, razgledni paviljon, vodomete, umetno votlino in se predajali omamnemu vonju sivke in mediteranskega rastja na terasah tik pod Ferrarijevo hišo. Ogledali so si najstarejšo kraško hišo, ki o Krasu spregovori skozi gradnjo in predmete, ki so jih uporabljali njegovi preprosti prebivalci. Suha gradnja, kamniti žlebovi, štirna, spahnjenca, porton in skrle na strehi so le del od vsega, kar nas popelje v čase, ko je trmasti Kraševec izrabil naravne danosti sebi v prid. Popoldne so preživeli v Izoli. Poiskali so si svoj prostor ob morju in hitro skočili v vodo, ki je bila prijetno osvežilna. Druženje na plaži je hitro minilo, smeha in dobre volje ni manjkalo in ob 17. uri so se odpravili proti domu. Preživeli so lep, sproščujoč in hkrati poučen dan; spet eden izmed tistih, ki jim bo zagotovo ostal v mozaiku lepih spominov.

MAVRICA ŠOLSKEGA LETA 2020-2021 Predzadnji šolski dan zelo napornega s pandemijo zaznamovanega šolskega leta 2020-21 je na šoli potekala prireditev Mavrica. Na njej so se dijaki predstavili s svojim kulturnim programom, učitelji pa smo najboljšim dijakom podelili pohvale, priznanja in nagrade za odličen uspeh pri pouku in za dosežke na različnih tekmovanjih. Hkrati smo na prireditvi obeležili 30-letnico osamosvojitve Slovenije. Poudarili smo, da nas upanje in vztrajnost vselej vodita do življenjskih zmag, in da se Slovenci se vse bolj zavedamo, da je domovina ena sama, da moramo z njo ravnati pošteno in odgovorno; da v vsakem, še tako hudem življenju, obstaja nekaj, kar daje človeku moč, ga usmerja in rešuje, da je »ta nekaj« ljubezen v najširšem pomenu besede - da je to tudi ljubezen do dežele, v kateri živimo. Zato praznujmo 25. junij, naš največji državni praznik, z vsemi sanjami in željami in v upanju, da nas še dolgo spremlja vesela in srečna pesem življenja. Ob koncu prireditve so maturantje poslovili od šole, učiteljev in sošolcev ter vsem zaželeli prijetne in varne počitnice z veliko pozitivne energije, veliko smeha ter dobre volje. Štefica Fink

Dogajalo se je na gimnaziji SKOK V PRETEKLOST 27 dijakov naše gimnazije je med poletnimi počitnicami doživelo in občutilo zgodovino, ki smo jo prej prebirali in poglabljali na učbeniških straneh. Na Brinjevi gori nad Zrečami je pred našimi očmi skozi zgodovinsko – arheološki tabor zaživel duh preteklosti. Tabor je potekal pod mentorstvom profesorice zgodovine, mag. Aleksandre Boldin v sodelovanju z občino Zreče in Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na zanimiv način smo spoznavali vsebine iz iz obdobja prazgodovine in zgodnjega rimskega obdobja na arheološkem najdišču Brinjeve gore. Dr. Matija Črešnar nam je predaval o arheologiji in nj. metodah ter zanimivostih najdišča. Sodelovali smo tudi s strokovnjaki in znanstveniki z drugih področij. Uživali smo v gnetenju gline, izdelovanju kalupov, topljenju kovin; izdelali smo glineno peč, raziskovali prazgodovinska orodja, orožja, nakit. Ogledali smo si ostanke rimske vile, okušali »prazgodovinske« jedi ... Tabor je bil kljub koronakrizi popolnoma realiziran, brez vseh negativnih posledic. Združili smo prijetno s koristnim in pridobili nova znanja in kompetence, kar smo pri internem delu zgodovine, kjer poglabljamo vsebine za maturo še nadgradili ter hkrati pripravili seminarske naloge in ekskurzijo. Ob Dnevih evropske kulturne dediščine smo pripravili tudi Digitalne zgodbe z Brinjeve gore nad Zrečami kot lep spomin na projekt PREHistory Adventure. Ana Retuznik, 4. Ga DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2020 so sodelovali dijaki od 1. do 4. letnika. Letos obeležujemo 6. obletnico sodelovanja Gimanzije Slovenske Konjice v nacionalnem projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, ki je del evropskega projekta. Pripravili smo ZAKLJUČNI KULTURNI DOGODEK Z RAZSTAVO in 5 delavnic z različnih tematskih področij: ZGODOVINSKEGA, ETNOGRAFSKEGA, LITERARNEGA, ARHITEKTURNEGA, LIKOVNEGA in s področja tujih jezikov (ANG, NEM) ter INFORMATIKE:

Zgodovinska delavnica: DIGITALNE ZGODBE Z BRINJEVE GORE NAD ZREČAMI za dijake – udeleženci poletnega zgodovinsko-arheološkega tabora bodo v kreativnih delavnicah s pomočjo informacijske tehnologije in pametnih naprav ustvarjali lastne digitalne zgodbe s prikazom zanimivosti z arheološkega najdišča Brinjeva gora nad Zrečami (mentorica: mag. Aleksandra Boldin, prof.) – sodelovanje z Občino Zreče in Oddelkom za arheologijo FF UL (projekt

PRE

History

Adventure)

Likovna delavnica: DIH GLINE za dijake 1. letnika – ustvarjanje glinenih izdelkov - povezanost z arheološkimi najdbami na Brinjevi gori nad Zrečami (mentorica: Doroteja Rušnik Stramšak) - sodelovanje z zunanjo sodelavko Tadejo Vrečko Zgodovinska delavnica in informatika: KONJIŠKI STARI TRG IZ RODA V ROD za dijake 2. in 3. letnika – delavnice medgeneracijskega sodelovanja v konjiškem Starem trgu – spoznavanje zgodovine starega trškega jedra, fotografiranje detajlov kulturne dediščine s pročelij hiš ter uporaba inovativnih pristopov informacijske tehnologije (mentorici: mag. Aleksandra Boldin, prof. in mag. Vasja Ivančič) – sodelovanje z ZGODOVINSKIM DRUŠTVOM KONJICE Zgodovinsko-angleška delavnica: MOJ KULTURNI KOTIČEK za dijake 4. letnika – ramišljanje o kulturni dediščini kot skupnem kulturnozgodovinskem kapitalu in pisanje zgodovinskih esejev, v katerih se prepletajo sociološke teorije in zgodovinska dejstva ter prevod v angleščino (mentorici: mag. Aleksandra Boldin, prof. in mag. Marjetica Štante Kapun, prof.) Literarna delavnica: PO STOPINJAH NAŠIH PREDNIKOV za dijake 1. in 2. letnika – spoznavanje kulturne dediščine Ivana Minattija (sprehod po Minattijevi poti v Slovenskih Konjicah) in literarno ustvarjanje dijakov ter prevod v nemščino (mentorice: mag. Katja Premru Kampuš, prof.; Mihaela Ribič, prof.; Jožica Orož Berginc, prof.) – sodelovanje s TIC Slovenske Konjice Projekt DEKD 2020 smo na gimnaziji zaključili 8. 10. 2020 s kulturno prireditvijo ZAKLJUČEK DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2020 na Gimnaziji Slovenske Konjice z ODPRTJEM RAZSTAVE (izdelki dijkov z delavnic) in digitalne zgodbe. Zaradi ukrepov v zvezi s covid-19, so dijaki zaključno prireditev z digitalnimi zgodbami in razstavo obiskali ločeno po oddelkih.

Ponosni smo na naše gimnazijce, ki so s svojo izvirnostjo in energijo na svojevrsten način črpali iz kulturne zakladnice, ji dodali nove dimenzije ob informacijski tehnologiji ter tako pripomogli k njeni revitalizaciji in popularizaciji med mladimi generacijami. Iskrena zahvala tudi vsem mentorjem, zunanjim sodelavcem in ravnateljici-direktorici: mag. Jasmini Mihelak Zupančič. Vodja projekta DEKD na Gimnaziji Slovenske Konjice: mag. Aleksandra Boldin, prof. SOCIALNO PODJETNIŠTVO Program Social Impact Award Program Social Impact Award je v drugih državah že večkrat pokazal moč, ki jo ima mentoriran podjetniški pristop k reševanju izzivov v lokalnem okolju, predvsem pa kako hitro lahko mladi ''preklopijo'' iz dvotirnega pogleda na vodenje projektov – zgolj podjetniškega, kjer je cilj dobiček, in družbeno-okoljsko angažiranega, kjer je cilj zmanjšanje neenakosti v družbi. Na žalost pri slednjem dostikrat mladi pozabijo na podjetnost, ki pa je tisti dejavnik, ki naredi bistveno razliko med projekti, ki zgolj ''obstajajo'' in tistimi, ki celostno rešujejo probleme, kamor sega njihovo poslanstvo,« je povedala koordinatorka projekta Social Impact Award za Slovenijo, Nika Stegovec. Župan Občine Slovenske Konjice, g. Darko Ratajc, je ob tej priložnosti povedal: »Občina Slovenske Konjice s sodelovanjem v tem projektu nudi vso podporo socialno podjetniškim idejam, vzpodbuja in povezuje mlade, ki delajo ali nameravajo ustvarjati spremembe v lokalnem, nacionalnem ali globalnem socialno podjetniškem okolju z željo po reševanju različnih družbenih in okoljskih izzivov, ustvarjanju spremembe in aktivnem sooblikovanju prihodnosti«. Vsled tega je na gimnaziji v mesecu marcu in aprilu potekalo izobraževanje in predstavitev socialnega podjetništva na sploh. Dijaki so ugotovili, da o socialnem podjetništvu niso vedeli tako veliko, vsebina jim je bila zanimiva, prav tako izvedbe delavnic, ki so bile atraktivne in aktivno naravnane tako, da so dijaki sodelovali z mnenji, igrali vloge, izbirali, razmišljali in analizirali. Menimo, da so si dijaki približali vsebino, razširili svoja obzorja znanja in morda se bo nekdo od njih navdušil za nadaljevanje dela z organizacijo SLOAM, ki bo dijake pri razvijanju idej v

smislu razvijanja socialnega podjetja, še dodatno vzpodbujala, izobraževala in pomagala pri razvoju idej. Pomočnik koordinatorja projekta na Gimnaziji Slovenske Konjice mag. Vasja Ivančič,

Gimnazija Slovenske Konjice skupaj z Občino Slovenske Konjice in SIA Slovenijo sodeluje v projektu Socal impact award. Dijaki 3. letnikov so se v aprilu na daljavo udeležili več delavnic o socialnem podjetništvu. Delavnice so potekale v okviru predmetov ITS. Dijaki so v sodelovalnem učenju spoznavali organizacijo dogodkov za ozaveščanje in usposabljanje o socialnem podjetništvu, zagotavljanju mreženja s podjetniki in strokovnjaki ter o nudenju neposredne podpore najbolj obetavnim podjetniškim idejam. Projekt mladim zagotavlja podporo pri iskanju odgovorov na najzahtevnejša vprašanja našega časa, testirajo, eksperimentirajo in za svoje podjetniške cilje trdo delajo. Valentina Riemer, 3. Gb

Mednarodna projekta

Mednarodni projekt Erasmus plus: Skupna prihodnost v Evropi

Projekt skupna prihodnost v Evropi traja od leta 2018. Zadnje aktivnosti v marcu 2020 nismo mogli izvesti zaradi izbruha pandemije koronavirusa. Projekt je bil podaljšan do novembra 2021. Pri projektu je sodelovalo več kot 50 dijakov naše Gimnazije in šole WI'MO iz Celovca. Tema projekta je priseljevanje iz drugih držav v Evropsko unijo in preseljevanje migrantov znotraj Evropske unije. V tem času smo raziskovali Slovenijo in Avstrijo. Podrobnosti naših potovanj, raziskovanj in ustvarjanja si lahko ogledate na spodaj priloženem linku. Obilo veselja pri listanju dnevnika projekta »Skupna prihodnost v Evropi«. https://read.bookcreator.com/qVEK8bXHu3DhzKVEYbc5ScGg7LPHZVJJLrWS2mo_WtM/0h bwV_SvSQiwUYBHnEo20Q Koordinatorka projekta: Jožica O. Berginc, prof. Games to Empower Minds and Souls of Europe ( GEMS of Europe) Začetek aktivnosti Erasmus+ projekta Gems of Europe, v katerega so poleg naše gimnazije vključene še partnerske šole iz Madžarske, Španije, Hrvaške, Portugalske in Avstrije, smo pričakovali že od septembra 2020, vendar smo uradno lahko začeli šele decembra. Z dijaki iz 1. in 2. letnika smo kar hitro virtualno opravili vse, kar je bilo načrtovano: pisali sestavke o sebi, pripravljali vprašanja z različnih področij za skupni internacionalni kviz, ustvarjali logotipe in Jožijev je tekmoval za najboljšega. Od 7. – 9. 7. 2021 smo s skupnimi močmi uspeli organizirati 1. virtualno izmenjavo, za katero smo pripravili enourni interaktivni program na temo GEOGRAFIJA, kar smo koordinatorji poprej izžrebali na eni izmed videokonferenc. Razdelili smo si naloge in nastale so zanimive igre: GeoMenti, GeoCross, GeoHunt in GeoHoot. V vseh igrah so bili najboljši dijaki s Hvara na Hrvaškem, zato smo jim obljubili nagrado. Druge šole so se po svoje lotevale še literature in umetnosti, zgodovine, znanosti, športa in hrane. Za piko na i smo si priredili Eurosong, tako, da je vsaka šola izbrala eno pesem, ki predstavlja državo. Naša izbranka je bila udeleženka projekta Laura

Pesjak s pesmijo Decembrski poljub. Zaključili smo s pica pojedino in evalvacijo aktivnosti, ki je pokazala, da so se dijaki kljub virtualni izvedbi izmenjave imeli zelo lepo. Mateja Smolar Tič, koordinatorka projekta

EUROSCOLA ONLINE Ponedeljkov dan, 14. 12. 2020, smo Mladi ambasadorji EU na Gimnaziji Slovenske Konjice: Ana Retuznik, Staša Hrženjak, Eva Golub, Larisa Ravnjak, Maša Štante, Kristina Iršič, Ula Kitek in Marcel Zidanšek pod mentorstvom mag. Aleksandre Boldin začeli z online srečanjem v Strasbourgu, kamor bi morali resnično odpotovati kot nagrado za 2. mesto na državnem tekmovanju v debati, vendar nam je »korona situacija« prekrižala načrte. Kljub temu smo se preko kamer navdušeno povezali z Evropskim parlamentom.Razprave so se nanašale na delovanje⚖ in prihodnost EU, dogajanje v Evropi, rast prebivalstva, globalno segrevanje, terorizem, kako naraščajo potrebe Evropejcev in kakšna je evropska integracija. Debatirali smo tudi o aktualni situaciji, o pandemiji korona virusa. Srečanje se je zaključilo z mnogimi predlogi, idejami, rešitvami, ki so kar kipeli iz naših glav, kar zares dokazuje, da na mladih svet stoji in da je prihodnost Evrope na nas. Ana Retuznik, 4. letnik

DAN EVROPE IN DAN ZEMLJE NA GIMNAZIJI SLOVENSKE KONJICE Na Gimnaziji Slovenske Konjice smo 7. maja obeležili DAN EVROPE, ki smo ga povezali z okoljsko tematiko. Zaslužnim mladim ambasadorjem evropskega parlamenta so pod mentorstvom mag. Aleksandre Boldin podelili certifikate EUROSCOLA. Med prejemniki so bile dijakinje in dijaki zaključnega letnika: Ana Retuznik, Miha Žnidarič, Larisa Ravnjak, Vid Stanovnik, Eva Golub, Marcel Zidanšek, Kristina Iršič, Maša Štante, Ula Kitek in Staša Hrženjak. Za kulturni program so poskrbele dijakinje 2. letnika: Ema Emilija Kvas, Zoja Ovčar in Emilija Miličević. Za sladko presenečenje v obliki EU sladic so poskrbeli srednješolci gastronomsko turistične šole iz Zreč. Ob tej priložnosti je župan Občine Slovenske Konjice, g. Darko Ratajc v znak trajnosti ob DNEVU ZEMLJE zasadil lipo na šolski zelenici. Upamo, da bo lipa lepo rasla in da se ji v prihodnjih letih pridruži še klopca.

Šolsko tekmovanje v znanju matematike, poznano kot »Evropski matematični kenguru«, je letos potekalo zaradi epidemije in šolanja na daljavo šele 22. maja. Zanimive problemske naloge je reševalo 23 dijakov naše šole. Bronasto priznanje je prejelo 7 dijakov. Za visoko udeležbo pa prejme pohvalo 1.Ga oddelek, saj se je tekmovanja udeležilo kar 9 dijakov. Ker ravno poteka Evropsko prvenstvo v nogometu, pa odgovorite na naslednje vprašanje z letošnjega tekmovanja:

Matematično tekmovanje srednješolcev (kategorija A) poteka zadnja leta na dveh ravneh. Tako sta se 15. maja državnega tekmovanju v znanju matematike udeležila Ulrik Trstenjak Lebeničnik (1.Ga) in Primož Zidanšek (4.Ga) pod mentorstvom Doroteje Štunf. Tekmovanje je potekalo sicer v »jeklenih« Ravnah na Koroškem, naša dva dijaka pa sta postala srebrna - ČESTITAMO!

Naši dijaki so lahko tekmovali tudi v logiki in lingvistiki. Najbolj množično tekmovanje v Sloveniji na vseh ravneh izobraževanja je potekalo ponovno pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Šolskega tekmovanja, ki je potekalo 24. septembra, se je

udeležilo 45 dijakov, od tega je 16 dijakov prejelo bronasto priznanje. Državno tekmovanje se je zaradi izobraževanja na daljavo izvedlo šele 25.marca. Šolo so zastopali naslednji dijaki: Lara Gobec (1.Gb), Fiona Vodopivec (2.Ga), Katarina Skarlovnik (3.Ga), Katarina Kovačič (3.Gb) in Lev Rus (4.Ga). Za doseženo srebrno priznanje čestitamo Fioni Vodopivec in mentorici Heleni Skaza Birk. Fiona je povedala: “Zelo sem vesela, da je letos državno tekmovanje potekalo, čeprav v posebnih okoliščinah. Zelo sem zadovoljna s svojim dosežkom in upam, da ga naslednje leto ponovim oziroma nadgradim.”

V času, ko boste pa med počitnicami ležali na katerem izmed otokov, pa vam zastavljam naslednji logični problem.

Nekje v oceanu leži otok, na katerem živijo prebivalci dveh vrst, vitezi, ki vedno govorijo resnico in oprode, ki vedno lažejo. Nekega dne smo se pogovarjali v družbi sedmih domačinov, šest izmed njih je dalo naslednje izjave: A: B je oproda in D je oproda. B: F je oproda, če in samo če je C vitez. C: Če je A oproda, potem je G vitez. D: G je oproda ali je A vitez. E: Če je F oproda, potem je G oproda. F: E je oproda ali je D oproda. Kateri prebivalec je vitez in kateri je oproda???

Za konec pa še besede edinega doktorja matematike med slovenskimi stand up komiki, ki navdušuje s pronicljivim in inteligentnim humorjem: »Če zmagaš brez treninga, je konkurenca zanič. Če pa izbereš izzive, ki so ti po meri, hitro ugotoviš, da zgolj talent ni dovolj! TREBA JE BITI VZTRAJEN.« Doroteja Štunf, vodja aktiva matematikov

ITS

OBISK AMERIŠKE AMBASADE v sklopu ITS 3

Ameriška ambasada nas vsako leti obišče na Gimnaziji Slovenske Konjice. Dijakom na zanimiv način predstavijo različne teme, povezane z aktualno ZDA situacijo. Zavedamo se, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno, prav tako pa tudi pridobivanje drugih znanj, ki sicer niso vključena v šolski učni načrt, a so za življenje še kako pomembna. Prav ta znanja na drugačen in zanimiv način naši dijaki pridobivajo v okviru ITS, kjer je še posebej poudarjena kompetenca podjetnosti, ki dijake spodbuja k drugačnemu, bolj kreativnemu načinu pridobivanja znanja in veščin. Tako smo v sklopu predmeta ITS 3 v sredo, 17. 3. 2021, izvedli intervju z ameriškim ambasadorjem Brianom Streetom. Pogovor je tekel predvsem o ameriški politiki in trenutnem stanju v državi ter o poklicu ambasadorja. Glavna tema pa je bila pesem The Hill We Climb (Amanda Gorman), ki so jo prebrali na inavguraciji novega ameriškega predsednika i je naletela na številne pozitivne odzive v javnosti. Poleg tega, da smo si popestrili naš šolski vsakdan, smo izvedeli tudi veliko novega. mag. Marjetica Štante Kapun O ALKOHOLU v sklopu ITS 4 V okviru pouka ITS 4, ki združuje več predmetov, in sicer biologijo, kemijo, geografijo in psihologijo, preučujemo alkohol: vse od njegovega nastanka, vse stanske uporabe pa do posledic, ki jih lahko prinese prekomerno uživanje te substance. Večna ljudi ob besedi alkohol pomisli le na žlahtne kapljice, a to še zdaleč ni edino področje, na katerem se uporablja omenjena substanca. S čim pa razkužujemo rane? Kaj povzročajo kvasovke pri vzhajanju kruha? Pod okriljem predmetov geografija, biologija in kemija proučujemo torej alkoholno vrenje. Pri psihologiji pa se učimo

vodo). Igra poteka tako, da na vsako stran mize v obliko piramide postavimo 10 kozarcev s pijačo. Nato dva igralca ali dve

o posledicah uživanja alkoholnih pijač. Tako je bila na naši šoli organizirana delavnica, ki jo je izvajala psihologinja iz zdravstvenega doma v Slovenskih

skupini igralcev mečeta žogico iz ene strani na drugo. Ko žogica pristane v kozarcu, nasprotna skupina spije vsebino le-tega. K temu pa je bilo na predavanju dodano še,

Konjicah. Na delavnici smo na zanimiv način spoznavali presenetljiva, morda celo

da ta igralec takrat na glas prebere dejstvo o alkoholu. Nadeli smo si tudi očala, ki nam

neverjetna, dejstva o alkoholu in njegovih učinkih. Potekalo pa je nekako takole: igrali

prikažejo, kako naj bi videli svet, ko smo vinjeni, in se poskusili sprehoditi po ravni

smo se pivsko igro beer pong (le da smo namesto alkoholne pijače seveda uporabili

črti.

Poleg tega pa smo tudi mi delovali preventivno in informativno ter zasnovali dva plakata, s katerim želimo opozoriti na kratkoročne in dolgoročne posledice pitja alkohola na razvijajoče se možgane. V namen motivacije za previdnost na zabavah, kjer se uživa alkohol, pa smo pripravili zloženko z opozorili in nasveti, kako se lahko odločamo bolj konstruktivno in si naročimo prevoz, preprečimo zastrupitev z alkoholom in vožnjo pod vplivom. Lara Mikolič, 3.a Alkohol in mladi – učinki: Nejc Obrul, Aneli Vodovnik, Lara Ledinek, Laura Rorič, Katarina Kovačič

INFO_ZLOŽENKA_ITS4: Lara Adamič, Lorena Lukovič, Kaja Peček, Špela Vavdi, Hana Rika Kobale, Anja Černec

IZDELAVA ŠOLSKEGA HRANILNIKA PRI PREDMETU ITS1 Pri predmetu ITS1 smo govorili o denarju in varčevanju. Odločili smo se, da izdelamo tudi šolski hranilnik. Hranilnik sprejema kovance po 10 centov, 20 centov, 50 centov, 1 euro in 2 eura in znesek beleži. Izdelava je potekala skozi vse šolsko leto. Najprej smo izdelali vezje, na koncu pa je sledila izdelava ohišja. Hranilnik bodo uporabljali dijaki 2.b (naslednje leto dijaki 3.b), ki so bili pri izdelavi najbolj udeleženi.

Miha in Gašper (dijaka 2.b) pri izdelavi hranilnika

Šolski hranilnik, prikazovalnik kovancev

Šolski hranilnik, reža za sprejemanje

VSI IMAMO RADI JOGURT. TUDI TI? Povzetek Odpadki so tema, s katero se srečujemo od vstopa v vrtec do zaključka izobraževanja. Vsi se zavedamo, da razvoj potrošniške družbe pelje v napačno smer. Pogosto smo seznanjeni z idejami, kako bomo leta xxxx ustvarili družbo brez odpadkov, z majhnim ogljičnim in vodnim odtisom. Vendar samo informiranje ni dovolj. Vsak posameznik bi se moral v času izobraževanja opremiti z zavedanjem, kako lahko zmanjša vpliv na okolje s trajnostnimi vsakodnevnimi odločitvami. Uvod Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 % jih recikliramo. Približno 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in v naših jedeh, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. (Naš Čas, 2021). Leta 2019 je vsak Slovenec ustvaril 509 kg komunalnih odpadkov (Statistični urad, 2019). Odpadke ustvarja vsak izmed nas. Pa lahko vsak izmed nas tudi prispeva k njihovemu zmanjšanju? Lahko. Na primeru uživanja jogurta smo gimnazijci spoznali, kako lahko s preprostimi vsakdanjimi osebnimi odločitvami prispevamo k njihovemu zmanjšanju. Kdo ima rad jogurt? Na to vprašanje smo skoraj vsi odgovori pritrdilno. Vsak ima tudi svoj najljubši izdelek, znamko in okus. Embalaže naših jogurtov so v zelo različnih embalažah: tetrapaku, plastičnih lončkih, plastičnih lončkih s papirnatim ovojem, trdih PET plastenkah, steklenih kozarčkih in še kaj. Koliko odpadkov ustvariš? Po analizi materialov naših embalaž smo individualno izračunali, koliko odpadkov ustvari posameznik samo z uživanjem jogurta v enem letu. Vse dele embalaže smo stehtali na miligramski tehtnici in rezultate oblikovali v tabeli. Tabela 1: Primer dveh tipov jogurtovih embalaže: loček P5 s papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom ter PET plastenko s PEHD pokrovčkom. Meritev za: Lonček s papirnatim ovojem

PET plastenka s PEHD pokrovčkom

Masa plastike P5

Masa papirja

Masa kovine

4,8 g

3,7 g

0,3 g

Masa PET plastenke

Masa pokrovčka PEHD

Masa plastificirane etikete

20,6 g

2,6 g

1.0 g

Slika 2: Tehtanje različnih delov plastičnega lončka s papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom.

Slika 3: Tehtanje različnih delov PET plastenke s plastičnim pokrovčkom PEHD in plastificiranim napisom.

S tehtanjem embalaže smo pridobili podatke za izračun ustvarjenih odpadkov v enem tednu. Vsak dijak je ocenil, koliko jogurtov poje v enem tednu. Število jogurtov pomnoži s stehtanimi masami. Tabela 2: Primer izračuna ustvarjenih odpadkov v enem tednu ob predvideni porabi 3 jogurtov na teden. V enem tednu ustvarimo: Meritev za en teden: Lonček s papirnatim ovojem

PET plastenka s PEHD pokrovčkom

Masa plastike

Masa papirja

Masa kovine

14,4 g

11,1 g

0,9 g

Masa PET plastenke

Masa pokrovčka PEHD

Masa plastificirane etikete

61,8 g

7,8 g

3,0 g

Tabela 3: Primer izračuna ustvarjenih odpadkov v enem letu ob predvidevanju, da pojemo v povprečju tri jogurte na teden. Meritev za eno leto: Lonček s papirnatim ovojem

Masa plastike

Masa papirja

Masa kovine

748,8 g

577,2 g

46,8

Masa PET plastenke

Masa pokrovčka PEHD

Masa plastificirane etikete

3.213,6 g

405,6 g

156 g

PET plastenka s PEHD pokrovčkom

Raziskujemo lahko še naprej in izračunamo koliko odpadkov ustvari celotna družina samo z uživanjem jogurtov v enem letu. Glede na dobljene rezultate smo bili zelo presenečeni, da samo z uživanjem jogurtov ustvarimo toliko odpadkov. Jogurt pa imamo radi, zato smo se odločili, da ga poskusimo izdelati sami. S tem korakom lahko zmanjšamo količino ustvarjenih odpadkov na samem izvoru. Spoznali smo, da lahko vsak posameznik močno prispeva k uresničevanju definicije, ki jo je leta 2018 sprejela Mednarodna Zero Waste zveza o zmanjševanju odpadne embalaže. S primerjanjem končnih rezultatov pa smo se tudi naučili, da je lahko eden od kriterijev za nakup jogurta tudi vrsta embalaže v kateri je naš najljubši izdelek. Izdelava jogurta Izdelali smo čvrsti jogurt. Potrebovali smo: Izdelali smo ga po postopku: 1 do 4 l svežega domačega mleka ➢ Sveže mleko zavremo in ohladimo. Tisti, ki (dobimo ga pri pridelovalcu ali na želite jogurt z manj maščobe, ga lahko zavrete mlekomatu) že prejšnji dan, postavite na hladno in poberete 1 navadni jogurt ali jogurt iz prejšnje plast smetane. serije ➢ V mlačno mleko z metlico za stepanje vmešamo jogurt. ➢ Zmes nalijemo v steklene kozarce za vlaganje in jih pokrijemo s pokrovčkom. ➢ Kozarčke z mlečno mešanico vstavimo v pečico, ogreto na 45°C za 3 ure. ➢ Kozarčke z jogurtom pustimo v pečici ohladiti čez noč. ➢ Jogurt shranimo v hladilnik. ➢ Za sladkosnede posameznike lahko v jogurt dodamo po okusu sadje, marmelado, med, mleti lan, oreščke…

V poletnih mesecih lahko jogurt naredimo tudi brez segrevanja v pečici. Namesto v pečico, kozarce z mlečno mešanico postavimo v črn pekač in vse skupaj pustimo na soncu 3-4 ure. Preden odnesemo jogurt na hladno, preverimo ali je že dovolj čvrst. Če ni, čas podaljšamo za eno uro.

Z malimi koraki spreminjamo svet Z izdelavo jogurta ne zmanjšujemo samo količine odpadkov. S tem korakom podpiramo lokalne pridelovalce mleka, zmanjšujemo ogljični in vodni indeks zaužitega jogurta. To pa je že tema novega raziskovanja za naslednje šolsko leto. mag. Mojca Šegel Viri: Majetič, M. (2019). Ali se slovenske mlekarne (ne)pomikajo proti zero waste poslovanju? Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf (25.4.20219) Naš Čas. (2021). Evropa vsako leto ustvari 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Pridobljeno s https://www.nascas.si/evropa-vsako-leto-ustvari-25-milijonov-ton-plasticnih-odpadkov/ (25.4.20219) Plastika v naravi, oznake, njene nevarnosti in preventiv. Pridobljeno https://www.zdravstvena.info/preventiva/plastika-oznake-skodljiva-plastika-plasticnaembalaza-bisfenol-a-plastika-preventiva.html (25.4.20219)

Slopak. Embalaža in embalaža embaliranih izdelkov. Pridobljeno https://www.slopak.si/obveznosti_podjetij/kakovostne_zahteve (25.4.20219)

Statistični urad. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/13/70 (25.4.20219) Zero waste zveza: Definicija zero waste. Pridobljeno s https://ebm.si/zw/o/definicija-zerowaste/ (25.4.20219) Zero waste zveza: Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah. Pridobljeno https://ebm.si/zw/o/2021/razbijamo-mite-o-plastenkah-in-steklenicah/ (25.4.20219)

Zaključili so na SPSŠ:.. Dragi moji iz 4. Sa, Zelo hitro so pretekla ta štiri leta, kar sem vaš razrednik.

4. Sa

Vztrajno ste na svoji poti premagovali stopničke in prišli do konca. Težava zadnjih dveh let je bil predvsem pouk na daljavo. Posledično ste bili za marsikaj prikrajšani, med drugim so odpadle nekatere strokovne ekskurzije, predvsem pa veselo druženje na maturantskem izletu. Ponesite svoje znanje v poklicno okolje in vsakdanje življenje. Koristno naj vam služi tudi pri nadaljnjem študiju. Naj vas ovire tudi v bodoče ne ustavijo. Želim vam, da bi bili uspešni … predvsem pa ne pozabite na lepe trenutke, ki ste jih preživeli na naši šoli . Ponosen sem, da sem lahko bil vaš razrednik. Dušan Špoljar, vaš razrednik

Jan Babić

7 Niko Bezenšek

Martin Brglez

Žiga Dečar

Alen Iršič

Blaž Iršič

Pija Bombek

Alen Hohler

Anže Klokočovnik

Miha Kolar

Romando Košič

Žan Kotnik

Alen Leva Bukovnik

Aljaž Lužnik

Matic Matul

Luka Ošlak

Žiga Potočnik

Nejc Preložnik

Rajko Rošar

Aljaž Sadek

Staš Sadek

Svit Sešlar Genti Saramati

Leon Volavc

Andraž Trafela

Žan Vrenko

4. GTa Dragi moji! Srednješolska leta so leta odraščanja in dozorevanja. Pestro, z vsemi vzponi in padci, so se odvijala naša srečanja v šolskih klopeh in na hodnikih. Vsak vzpon in uspeh smo nagradili z nasmehom, pri padcu smo drug drugemu polagali roke na ramena, se bodrili ter upali na najboljše. Tako smo uspešno prišli do konca neke poti, do zaključka rednega srednješolskega izobraževanja. Čestitke! Vsako obdobje življenja in odraščanja v ljudeh pusti pečat in spomine. Upam, da se boste z veseljem v očeh in toplino v srcu spominjali naših skupnih let. Moj spomin na vas bo ostal živ, saj ste v mojem srcu pustili pečat, ki kaže sliko veselih, iskrenih in nadobudnih mladih ljudi, željnih znanja in dogodivščin. Že prvi dan, ko sem stopila pred vas in vas spoznala, ste postali moji. In ostali boste moji za vedno. Vso srečo v življenju vam želim! mag. Vasja Ivančič, razredničarka

Mitja Fijavž

Armin Hujdur

Jakob Jeseničnik

Aljoša Kovačec

Gašper Levart

Ana Mari Mesarič

Žan Pučnik

Karli-Ervin Rečnik

Nuša Špes

3. a Spoštovani dijaki 3. a razreda! V teh vročih junijskih dneh po treh letih srečevanja v razredu in na hodnikih, je nastopil čas, da vam še zadnjikrat napišem nekaj misli in spodbudnih besed. Čas treh let se zdi dolg, a je bilo vse skupaj prehitro mimo. Na šolo ste prišli z zvedavimi očmi, polni otroške razigranosti in željni novih spoznanj. Imeli ste neizmerno veliko energije, ki ste jo kazali na vsakem koraku. V času od prvega letnika do zaključka izobraževanja pa ste se vsi skupaj močno spremenili in dozoreli. Pridobili ste veliko novih, zlasti strokovnih znanj, se okrepili s poklicnimi veščinami, postali ste mojstri svojega poklica. Vsakega od vas žene naprej želja po lepšem, polnem in zadovoljnem življenju. Za doseganje teh ciljev pa je ključna izobrazba, ki ti odpira vrata do zaposlitve, lahko pa je tudi ključna vstopnica v nadaljnje izobraževanje. Vsaka izbira je za vsakega od vas prava. Želel bi, da vam v osebnem in poklicnem življenju gre vse »kot po maslu«, da se vam odpirajo priložnosti in da jih z obema rokama zagrabite. Življenje je krasno, naj bo takšno tudi za vas in vaše najdražje. Lepo je bilo deliti šolske ure z vami in vas spremljati na poti k samostojnemu življenju. Vse dobro in upam, da se kmalu kaj vidimo. Milan Sojč, razrednik

Matic Hrovat Nejc Detiček

Christian Hren

Tilen Jeromel

Petar Kačavenda

Kevin Kok

Žan Kovše

Žiga Kovše

Jan Lipuš

Žan Lipuš

Kevin Ludwig Marinko

Mitja Pahole

Martin Pliberšek

Matija Podgrajšek

Gal Potnik

Edvard Potočnik

Klemen Ravnjak

Mitja Rebernak

Gabrijel Rejec

Nik Satler

Marko Špegelj

Elmin Tiganj

Jernej Vahter

Lara Vivod

Aljaž Zgonec

Franc Zidanšek

Leon Zupančič

Zaključili so na gimnaziji:..

4. Ga

Drage moje dijakinje in dijaki 4. Ga Pred štirimi leti sem vas pred vrati naše gimnazije sprejela in vsakega posebej poklicala po imenu ... Sprva ste bili nekoliko tihi, prijazni, iz oči pa vam je izžarevala vedoželjnost. Želela sem si takšnih dijakov. Skozi gimnazijska leta se je vaša aktivnost nadgrajevala, iz leta v leto ste postajali uspešnejši in odgovornejši. Včasih ste preizkušali moje meje, a vedno smo ostali spoštljivi eden do drugega. Znali ste prepoznati mojo dobronamernost, ko sem izražala »šolske zahteve« in mi ob primernih trenutkih znali izraziti hvaležnost. Trudili ste se doseči zastavljene cilje. Ponosna sem na vas, ko ugotavljam, da ste postali odgovorni mladi ljudje, ki v sebi nosite mnogo življenjskih radosti, toplino in prijaznost ter čut za sočloveka. Verjamem, da boste zaradi svojih občečloveških vrednot, znanj in talentov uspešno delovali v naši družbi. Zahvaljujem se vam za čas, ki smo ga na konjiški gimnaziji preživeli skupaj in bogatili eden drugega. Zahvalila pa bi se rada tudi vašim staršem za zaupanje, da ste skupaj z njimi izbrali našo gimnazijo. Dragi moji, želim vam, da vsak izmed vas najde pot, po kateri bo stopal samostojno in z radostjo. Naj vas spremlja sreča!

Vaša razredničarka: Aleksandra Boldin

Gašper Bračko

Mark Burja

Gal Debevec

Kristina Iršič

Ula Kitek

Ožbej Kračun

Taja Lešek

Blaž Petek

Tjaša Petek

Bianca Plankl

Martin Pučnik

Anastasija Ranđelović

Marcel Ratej

Ana Retuznik

Lev Rus

Hana Petra Strmšek

Maša Štante

Eva Tekavc

Sara Urlep

Taja Verhovšek

Primož Zidanšek

Marcel Zidanšek

4. Gb

Dragi moji!

Prvi šolski dan ... bili ste vzhičeni, polni pričakovanj, malo vas je bilo tudi strah, bili ste negotovi … Ne le vas, tudi mene so spreletavali podobni občutki. Prvi vtis, ki ste ga naredili name, bi lahko opisala nekako takole: prijazni, vedoželjni, nasmejani, malce prestrašeni, živahni, a iskreni. Nisem se zmotila. Skozi vsa leta ste dokazovali, da ste ambiciozni, a hkrati zelo povezani. Znali ste stopiti skupaj, ko je bilo to potrebno, pomagali ste si in skupaj premagali marsikatero zagato. Stkali ste veliko prijateljstev, ki jih boste zagotovo negovali še naprej in morda bodo postala še trdnejša. Še posebej pa sem ponosna na vas, ker ste bili iskreni in odkriti. Ti dve vrednoti je vredno negovati. Pri nas ste napolnili nekaj strani v knjigi življenja, naj vam ostanejo v lepem spominu, tako kot bodo meni. Stopajte po novi poti, tako kot znate: vedoželjno, igrivo, iskreno in samozavestno, a tu in tam si dovolite pluti s tokom, dovolite si izjeme, ki bogatijo, uživajte, poskušajte novosti, upajte si! Na vaši novi poti vam želim, da se vam vaše sanje uresničijo. Vse, kar potrebujete, je le pogum. Srečno!

Vaša razredničarka: Marjetica Štante Kapun

Mojca Arzenšek

Tijan Buh

Veronika Dečar

Eva Golub

Staša Hrženjak

Lucija Jeseničnik

Špela Kolar

Maja Kovše Gajšek

Gašper Kušar

Maruša Ledinek

Tilen Majšler

Žiga Pušnik

Tinkara Ravnak

Larisa Ravnjak

Maja Sivka

Eva Skerbinek

Zoja Slapnik

Vid Stanovnik

Maša Turk

Jaka Veber

Jakob Zorman

Miha Žnidarič

Sven Videčnik

Ostali oddelki

1. Gsb

Razredničarka: Helena SOVEC Sergej Arnežnik, Tomi Bezenšek, Benjamin Bytyqi, Neja Hren, Nik Jakob, Venesa Koprivnik, Tim Korošec, Žan Kostanjšek, Lejla Kovačević, Vid Leskovar, Urh Ogrizek, Naja Pišotek, Jaka Pivec, Sara Povh, Alma Pučnik, Beatris Rečnik, Aljaž Sarajlič, Luka Sitar in Bor Strnad.

1. Gsa

Razredničarka: Marjana CENC WEISS Gašper Birk, Žan Detiček, Žiga Fijavž, Rene Goričan, Jan Kamenik Kamenšek, Anej Korošec, Tilen Kotnik, Jan Kovač, Oskar Kovačič, Blaž Kričaj, Blaž Kukovič, Anej Mastnak, Nik Oder, Matej Pušnik, Rok Rošer, Aljaž Skok, Alen Smogavc in Kevin Zlodej.

1. A

Razrednik: Bojan NAPOTNIK Nejc Babić, Klemen Brglez, Patrik Fijavž, Matic Grašič, Anej Jošt, Tilen Malec, Berat Maliqi, Primož Mencinger, Nikola Munižaba, Aljaž Perkovič, Aljaž Podgrajšek, Gašper Pokržnik, Blaž Ratej, Erik Ratej, Jošt Rečnik, Marsel Tič, Almin Tiganj in Arianit Zogaj.

2. A

Razrednik: Primož KRAČUN Selmedin Aljukić, Veprim Bahtjaraj, Tian Banfič Jerič, Žan Gaberc, Klemen Gorjup, Žan Goršek, Eldar Gračanin, Indrit Hajdari, Jan Kajba, Vid Kajba, Kadri Krasniqi, Job Kuk, Alen Legvart, Aljaž Petan, Žan Pilpaher, Tomaž Polenek, Sebastjan Štabej, Mihael Valenčak, Tomaž Jožef Vidmar in Andraž Vivod.

2. Gta 2. Sa

Razredničarka: Tjaša RAJŠP Marcela Cugmas, Urh Iršič in Anja Kokljič. Matevž Arzenak, Patrik Fajs, Tadej Grm, Tilen Jelenko, Anej Jeršin, Luka Jug, Matic Kancler, Janez Klinčar, Nejc Korošec, Tjan Leskovar, Jernej Ostrožnik, Evita Pesjak, Jure Petrič, Emanuel Podgoršek, Jaka Podgoršek, Filip Rošer, Vid Skaza, Mihael Šet, Rene Školc, Marko Špes, Marin Zver in Matej Žagar.

3. Gta 3. Sa

Razredničarka: Štefica FINK Miha Kojzek, Ines Malec Tim Paradižnik, Monika Pučnik, Aleksandra Rančan Konec, Martin Štante in Nika Vrhovnik. Rok Brence, Nejc Ganziti, Amadej Gosak, Žiga Guček, Nik Kmetec, Matic Kolar, Jan Jože Košir, Benjamin Kušar, Timotej Lipuš, Nino Mernik, Žan Ojsteršek, Žiga Petrina, Rene Podgoršek, Luka Pučnik, Aleks Rak, Gregor Ravnak, Lovro Ravnjak Kuželj, Kristina Romih in Leon Vetrih.

1. Ga

Razredničarka: Jožica OROŽ BERGINC Savel Maj Ambrož Miha Bravc, Jošt Drobne, Erazem Ercek, Nastja Gorinšek, Kiara Gračner, Nemanja Janošević, Žiga Jelenko, Lucija Klančnik, Iva Kos, Dijana Kovše, Nika Kovše, Jaka Kumar, Ulrik Lebeničnik Trstenjak, Ambrož Levart, Domen Marguč, Konstantin Milić, Sofija Mrzdovnik, Špela Novak, Maja Ogrizek, Luka Povalej, Ajda Rauter, Lara Rečnik, Teodor Regoršek, Lana Ribič, David Špes in Maja Vuga.

1. Gb

Razredničarka: Tatjana HREN Maj Artnik, Gašper Cugmas, Domen Furman, Lara Gobec, Benita Gorjup, Špela Hace, Neli Herauer, Luka Hribernik, Deja Ilovšek, Lan Janžič, Anže Kovač, Eva Kovač, Lara Leber, Maša Ljubič, Benjamin Moravec, Izza Pantner, Lena Pekošak, Alja Pekovšek, Laura Pesjak, Lea Priteržnik, Zoja Prosenak, Izza Pšeničnik, Maša Ramšak, Neja Rošer, Alja Sodin, Nik Škorjanc in Žiga Švent.

2. Ga

Razredničarka: Anja LESJAK PRAH Ana Breznik, Gal Timon Dreo, Neja Ganziti, Julija Jesih, Kaja Jug, Enej Kokelj, Luka Kovač Jug, Bor Krošl, Zarja Kupljen, Lorella Ledinek, Santina Medved, Leni Mernik, Luna Tajda Obrul, Žiga Orož, Ajda Potnik, Urška Pučnik, Jaka Ratković Macuh, Annemarija Ribič, Nuša Sadek, Jožef Satler, Lana Slatenšek, Jaka Špiljak, Vid Švab in Fiona Vodopivec.

2. Gb

Razredničarka: Mateja SMOLAR TIČ Miha Arzenšek, Jure Capl, Ivana Delić, Luka Fijavž Vivod, Žiga Jaka Gobec, Zala Goršek, Gašper Jeseničnik, Nika Kavčič, Ema Emilija Kvas, Marisa Marguč, Aneja Matevžič, Emilija Milićević, Florinda Nasufi, Zoja Ovčar, Klara Pačnik, Anja Pliberšek, Anja Pustoslemšek, Tiana Rep, Lia Stela Riemer, Vid Sešel, Urška Šelih in Vita Tome.

3. Ga

Razredničarka: Mihaela RIBIČ Marko Delić, Rok Dravinec, Zoya Katarina Golež, Ana Grm, Aljaž Hitrec, Gaja Jelenko, Saša Jurač, Anja Jurgec, Luka Kavkler, Julija Kočnik, Lana Korošec, Lara Mikolič, Luka Obner, Tina Pliberšek, Mia Mihaela Pučnik, Aljaž Rak, Evelin Sadek, Katarina Skarlovnik, Taja Sodin, Tori Šporar in Luka Zalar.

3. Gb

Razrednik: Jernej KAMENŠEK Lara Adamič, Anja Černec, Zala Črep, Urh Golčer, Eva Jelenko, Žan Kejžar, Hana Rika Kobale, Katarina Kovačič, Lara Ledinek, Lorena Lukovič, Nejc Obrul, Kaja Peček, Patrik Ratej, Valentina Riemer, Laura Rorič, Elija Slivečka, Ana Turk, Špela Vavdi, Maja Vinkovičin in Aneli Vodovnik.

Avtorji likovnih izdelkov v letopisu: Dijaki 1. letnikov Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče

Letopis je izdan v elektronski obliki.

Urednici: Vasja Ivančič in Mateja Smolar Tič

Fotografije: Vasja Ivančič, Tomaž Černec, dijaki in Foto Nareks

Oblikovanje in prelom: Vasja Ivančič

Julij, 2021

Letopis 2020/2021

Articles inside

Ostali oddelki

Dogajalo se je SPSŠ Zreče

Dogajalo se je na gimnaziji

Maturantje šolskega centra so zaplesali 3. 7. 20201

Svetovalno delo v težavnejših časih

Matura in poklicna matura

Teden umetnosti v šoli - Moja dežela danes in jutri

Šolski šport

SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje

Iskanje prave mere (besede ravnateljice

Pedagoška vodja sta zapisala