Letopis 2016/2017 Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče by Šolski center Slovenske Konjice-Zreče

LETOPIS 2016/2017

predmetnih področjih so naši dijaki v samem slovenskem vrhu. Dijakom in mentorjem iskreno čestitam! Smo v mesecu rezultatov poklicne in splošne mature, zaključni izpiti so že za nami. Vsak od teh je mejnik v izobraževanju in dokaz dela dijakov in vedno večje neodvisnosti in samostojnosti. Veseli nas in se lahko pohvalimo, da so prav vsi dijaki Šolskega centra, ki so opravljali maturo ali poklicno maturo le to opravili. Še več, v programu strojni tehnik je prejel spričevalo s pohvalo en dijak, v gimnazijskem programu pa trije. Skupno imamo torej 4 zlate maturante. Ponosni smo na povezave med šolo in podjetji v okolju, ki šoli prinašajo strokovna usposabljanja naših dijakov, oglede različnih podjetij, izdelavo projektnih nalog, dodatno opremo in na sploh kažejo usmeritve na področju podjetništva, v čemer so v zadnjem času skozi različne projekte tudi naši dijaki še posebej dejavni. Naj omenim Učni izobraževalni laboratorij (ULab), ki za obe šoli pomeni dostop do novih znanj, poglabljanj, raziskovalnega, samostojnega dela, dostop do opreme, novih tehnologij in širšega spektra izobraževanja. Spoštovani dijaki, ste srce šole in smo ponosni na vaše dosežke. Želim vam, da verjamete vase, tako pravi tudi naš veliki pesnik Srečko Kosovel: »Bodočnost je tistega, ki veruje vanjo!« Dragi starši, zahvaljujemo se vam za zaupanje, podporo in spodbudo. Za to, da budno spremljate napredek svojih otrok in nas kot šole. Spoštovani predstavniki lokalne skupnosti in gospodarstva, zahvaljujemo se vam za vso vašo pozornost, podporo na vseh možnih korakih. Veseli bomo bodočega dobrega sodelovanja, saj okolje kreiramo vsi, ki tukaj živimo, delamo in ustvarjamo. Dragi sodelavci, besedo zahvale izrekam tudi vam, za ves elan, energijo, ideje, čas in trud, ki ste ga vložili v to šolsko leto, da lahko pred novimi izzivi doživimo poletje zadovoljno in sproščeno.

Cenjeni bralci, z zaključkom šolskega leta 2016/2017 zapisujemo še eno stran v zgodovini Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Zdaj je čas, da se veselimo uspehov dijakov, da smo ponosni na veliko dobro opravljenega dela, vloženega znanja in energije in pomirjeni ob zavedanju, da smo namenili dovolj časa in razumevanja vam, spoštovani dijaki in s tem bogatili šolo. Šolsko leto je bilo izjemno pestro, ob rednem učnem procesu se je zvrstilo polno dogodkov, praznovanj, obeležij, ki so zaznamovali naše vsakdanje delo in učenje. Na šoli smo gostili domače in tuje goste, predstavnike vlade RS, se mednarodno udejstvovali na Finskem in v Španiji, se preizkušali na praksi v Milanu in Wuerzburgu. Najstarejši so doživeli maturantsko ekskurzijo in ples, drugi so glasbeno ustvarjali, izpeljali številne prireditve kulturnega, dobrodelnega in športnega značaja. Organizirali smo tudi tekmovanja in športna srečanja na regijskem in državnem nivoju. Na opravljeno in doseženo smo lahko ponosni. Vsi ti dogodki dajejo vrednost ne le šoli, temveč predvsem dijakom, da z raznovrstnimi izkušnjami lažje suvereno vstopajo v življenje. V tem šolskem letu smo praznovali 40 jubilej delovanja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče in srednjega šolstva na Zreškem na sploh. Šoli smo v popotnico dodali jubilejni zbornik Hiša znanj in napredkov ter zelo pomemben podpis namere za izgradnjo prizidka med šolo in šolsko delavnico, kar bo rešilo dolgotrajni problem prostorske stiske. na šoli v Zrečah. In učni uspeh; ta je odvisen od vloženega dela s kančkom sreče. Šolsko leto je zaključeno, nekateri so dosegli izjemen uspeh, nekateri pa so ga celo nadgradili še z uspehi na različnih tekmovanjih in natečajih. Na več

Lepe poletne dni vsem! mag. Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica

SIC-Izobraževanje odraslih in svetovanje Pri nas je Vse na Enem Mestu: Z osebno zavzetostjo in strokovnim znanjem vam svetujemo pri odločanju za izobraževanje za vaše potrebe. Ponujamo vam pisano paleto krajših in daljših oblik izobraževanj in usposabljanj. Na VEM centru nudimo informiranje in svetovanje bodočim in delujočim podjetnikom, podjetniške delavnice in storitve e-vem točke. Odlikujejo nas: ● strokovnost, ki jo dosegamo z razvojno raziskovalnim sodelovanjem s podjetji, ● srčnost, ● odprtost, ● spoštovanje, ● zaupanje. Skupaj s partnerji izvajamo nacionalne in mednarodne projekte, ki so financirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in s strani Evropske komisije (program Erasmus+). Projekti so namenjeni vsem prebivalcem Dravinjske doline in širše. Z njimi želimo: povečati interes za vseživljenjsko učenje, izboljšati kompetence zaposlenih in brezposelnih zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja ● skrbeti za kakovost dela in izobraževalnih programov ● spodbuditi evropsko dimenzijo našega šolskega centra. ● ●

Vodja SIC Izobraževanje odraslih in svetovanje Maja Dragan

stroja in še kup ostale opreme. Delodajalci prihajajo skoraj vsakodnevno do nas in povprašujejo po možnostih sodelovanja.

Rastemo Takole proti koncu šolskega leta ob večeru, ko se življenje nekoliko umiri in ko na radiu zasučejo nekoliko mirnejšo glasbo, takrat je tudi zame čas, da opravim še kakšno službeno obveznost, ki zahteva nekoliko drugačen, bolj umirjen pristop. Takrat tudi pretekle slike nekoliko lažje oživijo in napake nekoliko zbledijo. Ja, tudi pisanje povzetka šolskega leta je takšna obveznost.

In na koncu tega uvodnega dela lahko kot oče rečem: “ Več otrok imaš, več ljubezni najdeš za njih.” Zatorej se vsem novim generacijam ni kaj bati, mi smo pripravljeni, da jim predamo znanje in da z njimi najdemo v njih nekaj takšnega, kar mogoče sami ne bi nikoli odkrili. Ob rednem vzgojno izobraževalnem delu lahko med pomembnejše aktivnosti, pridobitve in ugotovitve preteklega šolskega leta štejemo: ● Pismo o nameri izgradnje šolskega prizidka, pri izgradnji katerega bodo sodelovali poleg ustanoviteljev tudi okoliški delodajalci; ● praznovanje 40. obletnice obstoja srednjega šolstva na Zreškem; ● nabava visoko-tehnološke opreme v okviru projekta ULab; ● močno zaupanje delodajalcev v naše vzgojnoizobraževalno delo in s tem intenzivno izobraževalno in tehnično podprto sodelovanje ter močno povpraševanje po dijakih, ki zaključujejo šolanje; ● sistemsko vodeno delo na področju kakovosti vzgoje in izobraževanja; ● sodelovanje z ostalimi enotami ŠC na področju izobraževanja in izvajanja interesnih dejavnosti; ● dobro kulturno in kulinarično sodelovanje z lokalnim okoljem ob različnih priložnostih in praznikih;

Kje začeti? Najbolje na koncu, na današnji podelitvi maturitetnih spričeval. Dijakov, njihovih staršev in učiteljev je bilo za eno učilnico. Vse te fante »sedaj kolege« sem v štirih letih dodobra spoznal in seveda tudi oni mene. Res jih bom pogrešal. Za njimi prihajajo velike generacije, ki so številčno kar nekajkrat večje. Potrebovali bomo nove prostore, novo opremo, še več povezav z delodajalci in zaradi števila tudi najverjetneje nove pedagoške pristope. Bomo imeli čas, da jih tako dobro spoznamo, kot smo njihove predhodnike? Učno že, kaj pa njihova, učiteljem dostikrat skrita človeška plat? Se bodo našli sami ali jih bomo v sedaj še skritih vrlinah prepoznali učitelji? Danes je fotografiranje maturantov, staršev in učiteljev prevzel kar mlajši brat enega izmed maturantov. Delo mu je dobro uspelo. V naslednjem šolskem letu fant prihaja k nam. Prostor, kjer smo se fotografirali, bo najverjetneje že konec naslednjega šolskega leta popolnil prizidek šolskemu objektu. V Delavnici čaka na dijake nov kolaborativni robot, kopica 3D tiskalnikov, nova CNC

● bogato sodelovanje z univerzami in lokalnimi osnovnimi šolami na področju ozaveščanja in prenosa znanj; ● nagrade in priznanja za timsko in individualno delo dijakom in njihovim mentorjem; ● različne, uspešno opravljene šolske in mednarodne projekte - specialni projekti na področju strojništva ter gastronomije in turizma, podjetništva, inovativnih znanj, sociale, zgodovine in še kje; ● obilico strokovnih ekskurzij in obiskov, na katerih se dijaki srečujejo z uspešnimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji ter posamezniki; ● več organiziranih in uspešno opravljenih aktivnosti, ki so jih dijaki izpeljali sami; ● vestno dokumentiranje dogodkov in objavljanje člankov in prispevkov dijakov, mentorjev, staršev, delodajalcev in članov lokalne skupnosti v različnih medijih.

Spoštovani bralci, letošnji letopis v vaših rokah vam ponovno daje ogromno informacij o našem skupnem delu v preteklem šolskem letu in je kot takšen tudi odličen pokazatelj aktivnosti in usmeritev šole za vas, ki ste nas kadarkoli obiskovali in tudi za prihodnje generacije prvošolcev. Shranite ga na primerno mesto, ki ga boste lahko ob »po spominih željnih trenutkih« ali ob morebitni vzgoji svojih otrok z lahkoto našli in se nato ob njegovem prebiranju z veseljem spomnili svojih in skupnih trenutkov. Ob koncu se še enkrat lepo zahvaljujem vsem, ki nam zaupate in nam pri našem delu pomagate.

Tomaž Černec, pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče

KAJ MORAŠ MED POČITNICAMI STORITI Prinašali pokale, v najpomembnejši postranski stvari na svetu ste celo najboljši v državi. Vse vam gre dobro.

Za nami je še eno šolsko leto. Bilo je enkratno, kot je enkraten vsak trenutek v življenju. Včasih smo se tega zavedali bolj, drugič manj.

Nastopali ste na odrih, peli in plesali. Potovali ste po Evropi, dokazali, da ste podjetni in podjetniški. Veselili ste se svojega napredka, novih prijateljstev, izkušenj,…

Dragi dijaki, od jeseni do poletja je šola živela z vami. Po hodnikih se je širilo vaše veselje nad življenjem, osebnimi uspehi, prodrlo v kabinete in zbornice. Vaše veselje je postalo naše veselje.

Ves čas smo bili z vami učitelji, ki smo bili mentorji, svetovalci, poslušalci. Poskušali smo biti tisto, kar ste v danem trenutku potrebovali. Spoštovani sodelavci, hvala, ker biti učitelj za vas ni služba, ampak poslanstvo. Poslanstvo, ki ga opravljate s srcem.

Letos smo se imeli česa veseliti. Udeležili ste se mnogih tekmovanj. Slovenščina, tuji jeziki, matematika, logika, zgodovina, kemija, fizika, biologija, šport,.. Dijaki ste osvajali srebrna in zlata priznanja.

Naj zaključek namesto mene pove Feri Lainšček, od katerega sem si sposodila naslov prispevka.

KAJ MORAŠ MED POČITNICAMI STORITI Šolske skrbi in stvari moraš v predal zakleniti, da ti ne morejo počitnic greniti, a tudi ne pobegniti. Nato moraš počitnicam natančno dneve prešteti in vsak dan moraš nekaj hoteti, želeti, početi. Helena Skaza Birk, pedagoška vodja

Delo svetovalne službe Namen svetovalnega dela je pomagati, svetovati in sodelovati v vzgojno-izobraževalnem procesu s ciljem, da bi bili dijaki, učitelji, starši in ustanova kot celota čim bolj uspešni pri doseganju splošnih in posebnih vzgojnoizobraževalnih ciljev. Najpomembnejše naloge šolske svetovalne službe so: - šolsko svetovalno delo z dijaki in njihovimi starši (individualno in skupinsko); - skupinsko spremljanje dijakov (učni uspeh, vzgojna problematika, šolska in učna klima, socialna problematika,…); - individualna pomoč ter svetovanje dijakom pri vzgojnih in osebnostnih težavah; - sodelovanje z zunanjimi institucijami in njihovimi strokovnjaki; - izdelava raznih poročil in analiz ter drugo strokovno delo, šolsko svetovalno delo z vodstvom zavoda, šol, z učitelji oz. strokovnimi delavci; - sodelovanje pri pripravi in izvedbi predinformativnih in informativnih dni; - vpis novincev – do vključno oblikovanja oddelkov; - informiranje, svetovanje, usmerjanje in preusmerjanje na poklicni poti dijaka, študijsko usmerjanje dijakov in vpis na višješolske ter visokošolske zavode; - organiziranje in izvajanje različnih informativnih in formativnih oblik izobraževanja, ki jih narekujejo aktualne in akutne potrebe dijakov v vzgojno-izobraževalnem procesu; - skrb za dijake s posebnimi pogoji, kjer nastopam kot koordinator vseh strokovnih delavcev znotraj in tudi zunaj šole za pripravo individualiziranega programa. Načrtujem in spremljam vzgojno-izobraževalno delo s temi dijaki; - skrb za nadarjene dijake, katerim smo letos ponudili različne delavnice in jih povabili k oddaji vlog za individualizirane programe; - kakor vsako leto smo tudi letos s prvimi letniki obnovili področje učenje učenja, kjer smo spregovorili o učnih tehnikah; - v projektu prilagajanja šole dijakom s posebnimi potrebami šolska svetovalna služba z nosilcem individual(izira)nega programa (praviloma učiteljem oziroma razrednikom) sodeluje kot koordinator, ki v ta namen spodbudi in poveže vse potrebne strokovne moči za pripravo, izvedbo in spremljanj individual(izira)nega programa; svetovalna služba se v samo načrtovanje, izvedbo in spremljanj individual(izira) nega programa vključuje v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo. Šolska svetovalna delavka Petra Šešerko Viličnjak

se udeležili drugih tekmovanj, pa so se jim letos stopničke izmuznile. Skozi vse leto so se odvijali športni dnevi. Jeseni smo imeli zdaj že tradicionalni pohod, ko so 1. letniki odšli na Stolpnik, 2. letniki do Žičke kartuzije, 3. letniki pa na Lindek. Prvi letniki so svoje športno udejstvovanje nadgrajevali z drugimi vsebinami zadnji teden v septembru, ki so ga preživeli v CŠOD Soča v Tolminu. Tam so spoznali bližnjo okolico, kjer so si ogledali znamenita Tolminska korita, se naučili osnov orientacije ter se razgibali ob kolesarjenju in raznih skupinskih športih. Drugi letniki pa so konec februarja odšli na zimski športni vikend v Kranjsko Goro, kjer so izpopolnili znanje iz smučanja. Pozimi smo imeli še zimski športni dan, kjer so dijaki lahko izbirali med smučanjem, deskanjem in drsanjem, spomladi pa smo zaključili z orientacijskim pohodom po okoliških krajih. S 3. in 4. letniki že drugo leto izvajamo tretjo uro športne vzgoje drugače. Dijaki se lahko sami odločijo, kateri šport jim je najbližji. Izbirajo lahko med igrami z loparji, plesom, aerobiko, golfom, plavanjem, fitnesom, bootcampom, odbojko na mivki in kegljanjem.

Na naši šoli se zavedamo, da je ukvarjanje s športom v najstniških letih zelo pomembno. Ne le, da dijake osveščamo o zdravem načinu življenja, tukaj so tudi tekmovanja, na katerih se učijo strpnosti, fair playa, vztrajnosti ter soočanja z zmagami pa tudi porazi. V letošnjem letu smo dosegli velik uspeh, ko smo ponosno dvignili pokal ter osvojili 1. mesto na državnem tekmovanju v nogometu. Njihov mentor, prof. Primož Kračun, je talentirane fante popeljal vse do vrha. Naši nogometaši so: Enej Golež, Jakob Tič, Nik Marinšek, Jakob Kolar, Matic Skrbinšek, Blaž Videčnik, Jan Založnik, Jaka Purg iz gimnazije in Jan Poljanec, Florjan Vidmar, Tilen Brglez in Blaž Gorinšek iz Zreč. Blesteli pa smo še na drugih področjih. Na državnem prvenstvu v smučanju in deskanju na Rogli sta Mišel Marovt in Tijan Marovt stala na stopničkah in domov odnesla vsak svoje prvo mesto. Atletinje, Nina Pavlič, Aneja Einfalt, Zala Skrbinšek in Maruša Podgrajšek pa so ekipno dosegle 3. mesto na državnem tekmovanju v krosu. Na področnem tekmovanju v teku na 2000m sta Martin in Jakob Tome dosegla 2. in 3. mesto, Tinkara Jakopič pa 3. mesto v teku na 100m. Ponosni smo na vsakega izmed njih, tudi na tiste, ki so

Karmen Kotnik, prof. športne vzgoje

Športnik leta občine Zreče 2016 z dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Že drugo leto zapovrstjo smo na povabilo Občine Zreče pripravili prireditev Športnik leta občine Zreče z aktualnim naslovom Telo in srce. Skozi prireditev smo razmislili o povezavi med športnimi dosežki, zmogljivostjo telesa in »športnim srcem«, saj ima srce ima s svojo kozmično središčno lego in vseobsegajočo biološko vlogo zagotovo ključni prispevek k uspehu in premikanju mej nekega športnika. Program prireditve, ki sta ga povezala Nika Hribernik in Florijan Gačnikar, je nastal s sodelovanjem več kot 30 dijakov z mentorji obeh šol Šolskega centra. Glasbeni del programa so izvajali pevski

sestav in band Gimnazije Slovenske Konjice pod mentorstvom Sama Jezovška ter Tadeja Drobneta, zaplesala so dekleta Jaydance plesnega studia in Twirling kluba Zreče, gospa Darja Brglez, učiteljica športne vzgoje v Zrečah, pa je iz izkušenj razložila, da imajo otroci, kljub moderni tehnologiji, še kako "športne srčke". Po imenovanju najuspešnejših športnikov smo prireditev zaključili družabno ob prigrizkih, ki so jih pripravili naši gastronomskoturistični tehniki.

Prireditev pripravila: Mateja Smolar Tič

VESELE NOTE ZA PRAZNIČNE DNI - 4. DOBRODELNI KONCERT ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE – ZREČE

njihova ustvarjalnost ne izraža zgolj skozi vsakdanje šolsko delo, pač tudi skozi glasbo in ples.

Dijaki in profesorji Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče so v petek, 2.12.2016 v zreški kulturni dvorani organizirali že četrti dobrodelni koncert z naslovom Vesele note za praznične dni, katerega izkupiček je bil namenjen za pomoč vrstnikom pri njihovem šolanju.

Prireditev so glasbeno in plesno obarvali dijaki gimnazijskega benda, vokalne skupine ŠC, gimnazijske plesne skupine, ansambla Udar, dijakinje tvirling kluba in pevci množičnega zbora ŠC skupaj s profesorji, ki so sklenili letošnji dobrodelni koncert. Koncertni program je nedvomno zadovoljil okus občinstva. Številni nastopajoči in obiskovalci so potrdili, da je 4. dobrodelni koncert Vesele note za praznične dni dosegel svoj namen in da dobrodelnost še živi med nami.

Povsem napolnjena dvorana in pestra paleta nastopajočih potrjujeta, da si ob vseh zmožnostih sodobnega komuniciranja

Mag. Mojca Koban Dobnik

Vesele note za praznične dni so koncert, ki ga dijaki pripravimo v predbožičnem času. Pripravam na koncert smo posvetili kar nekaj ur v novembru in začetku decembra. Po šoli sta odmevala pesem in smeh, ko smo pilili svoje pevske in druge glasbene točke. Ko je prišel dan D, smo bili vsi na trnih.

želimo tudi osebnih srečanj in pretakanja človeške energije v živo. Nastopajoči dijaki so bili navdihujoči. Znova so dokazali, da se

brez šolskega benda. Odlični kot vedno, so dali piko na i našemu dogodku. Vrhunec večera pa smo prihranili za na konec. Množični zbor dijakov prvega letnika, v oporo so nam bili tudi naši profesorji, je nastopil kot zadnji. Ko skupaj zapoje skoraj 80 glasov, je občutek fascinanten. Moč glasov se je mešala z bendom in skupaj smo napolnili dvorano do zadnjega kotička.

Večer so otvorile članice twirling in mažoretnega kluba Pet elementov, ki so s svojim atraktivnim svetlobnim nastopom očarale staro in mlado. Navdušil je tudi ansambel Udar. Naša naloga ob njihovem igranju je bila samo ena: uživati! V nadaljevanju se nam je predstavila naša plesna skupina, ki je svoje veselje do plesa in razigranega razpoloženja uspešno širila po polni dvorani, koncert pa poživila do te mere, da sta poplesavala celo povezovalca koncerta Maša in Florijan. Biti dijak naše Gimnazije v veliki meri pomeni tudi razvijati svoje talente. In petje je talent, ki ga pri nas ne manjka. Pokazali smo ga tudi člani vokalne skupine. Jasno je, da na koncertu ni šlo

Res je bilo lepo. V tistih dneh smo se dijaki še bolj povezali in zaživeli kot ena skupnost. Pridi in se prihodnje leto prepričaj tudi sam. Daša Poklič

Glasba, umetnost

prenovi človeka in družbe. Sooblikovali so osrednjo akademijo ob kulturnem prazniku in osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče so februarja soustvarjali glasbeno - poetični recital Nane Milčinski in marca pogovor z Robertom Friškovcem v Domu kulture. Prejeli so tudi nagrado Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za najboljše srednješolsko literarno glasilo v Sloveniji. Že vrsto let so soorganizatorji nacionalnega projekta Noč knjige in z različnimi aktivnostmi in izdajo pesniških zbirk skrbijo za promocijo branja. Aprila istega leta so gimnazijci skupaj s profesorji sodelovali na množični uprizoritvi ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora. Junija so izpeljali likovni natečaj za osnovne šole ob 850-letnici Žičke kartuzije. Septembra so dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče oblikovali program uradnega slovenskega odprtja

NAGRADA ZA KREATIVNO USTVARJANJE NA KULTURNEM PODROČJU Dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče pod

mentorstvom profesorjev aktivno in kreativno soustvarjajo kulturno podobo naših krajev. Njihovi inovativni in premišljeni mozaiki besede in glasbe so v zadnjih letih predstavljali osrednje programe ob občinskih praznikih in častitljivih obletnicah. Leta 2015, ko smo praznovali 850 let prihoda kartuzijanov v Žičko kartuzijo, so dijaki s projektom »Navdihi iz doline svetega Janeza«, iskali in razmišljali o novih idejah življenja ter pozivali k

Dnevov evropske kulturne dediščine 2015 v Žički kartuziji. V okviru omenjenih dni so na Gimnaziji izpeljali številne delavnice, predavanja in zaključek projekta z razstavo in kulturnim programom pod mentorstvom profesorjev in zunanjih sodelavcev. Tema: Kulturna dediščina na Konjiškem. Leta 2016 smo praznovali 870 letnico prve pisne omembe Konjic v pisnih virih. Dijaki Gimnazije so z mozaikom besede in glasbe »Iz Konjic v Counowiz« ponovno navdušili. V projektu so se sprehodili po izjemnem bogastvu duhovne in materialne dediščine našega kraja. S programom so nastopili na akademiji ob kulturnem prazniku in osrednji prireditvi ob 870 letnici prve pisne omembe Konjic, ki se jo je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Januarja so dijaki gimnazije nastopili v Domu kulture na odprtju mednarodne razstave o Holokavstu »To ni otroška igra«. Z dramatizacijo »Holokavst skozi otroške oči« so obiskovalcem poglobljeno predstavili to kruto obdobje človeške zgodovine. Nadaljevanje leta je bilo zaznamovano z 870 letnico prve pisne omembe Konjic. Na Gimnaziji so junija izpeljali likovni natečaj za osnovne šole, septembru pa v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine znova izvedli delavnice, predavanja in delo na terenu. Projekt so

zaključili s kulturnim programom in razstavo na Gimnaziji ter na uličnem razstavišču v konjiškem Starem trgu. Šolski center Slovenske Konjice - Zreče prejme za izjemno in kreativno ustvarjanje na kulturnem področju priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku za leto 2016. Zavod za kulturo Slovenske Konjice

Učni izdelovalni laboratorij Slovenske Konjice-Zreče

ZREŠKA ŠKATLA Z gimnazijci iz Konjic smo v sklopu Učnega izdelovalnega laboratorija natisnili ohišje. Odločili smo se za retro stil. Radio je primeren za na plažo ali v park. Brez Učnega izdelovalnega laboratorija in pridnih dijakov gotovo ne bi bilo mogoče izdelati radia. Dijaki pomagajo pri vzpostavitvi laboratorija, sistema prijav ter spletne strani, www.fablabkonjice.si. Ker je bilo to šolsko leto veliko marljivih rok, je fotografij preveč, zato prilagam samo fotografijo našega radia ZREŠKA ŠKATLA 2017.

V šolskem letu 2016/17 so se med vsemi ostalimi dejavnostmi na Šolskem centru dijaki ukvarjali tudi z elektroniko in delom v Učnem izobraževalnem laboratoriju. V Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče smo na začetku šolskega leta pričeli s krožkom Elektronika. Učili smo se osnov, tako da smo na koncu znali načrtovati in izdelati preprosto vezje. Odločili smo se, da izdelamo preprost radio, ampak je radio, ki smo ga izdelali, imel eno pomanjkljivost, nikjer ni bilo mogoče nastaviti glasnosti. Tako smo se odločili, da ta naš radio poimenujemo ZREŠKA ŠKATLA 2017.

Jernej Kamenšek, strokovni vodja projekta ULAB

Skrb za angleščino na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče Ko potujemo in se srečujemo z različnimi tujimi govorci angleščine, pogosto pohvalijo znanje angleščine dijakov in njihovo lepo izreko. To je gotovo posledica sistematičnega dela na tem področju. Večletni stik z naravnimi govorci angleščine je bistvenega pomena za dobro izgovarjavo in poznavanje posebnosti jezika. Mnogi dijaki imajo takšno priložnost izven šole, za tiste, ki je nimajo, pa je tedenski kontakt z našim jezikovnim asistentom, ko ure potekajo v sodelovanju profesoric angleščine in Zackom Bevelacqua, ki se še posebej ukvarja z izgovarjavo, besediščem , pripovedjo in frazemi, ključen. Vsako leto si na povabilo profesorice Edite Drozg tudi ogledamo angleško gledališko predstavo. Angleško gledališče ADGE že vrsto let pripravlja uprizoritve velikih klasikov angleške in ameriške književnosti za tuje govorce angleščine. Letos smo si dijaki 1. in 2. letnika Gimnazije in 3. letniki programa strojni tehnik ogledali The Canterville Ghost. Nato smo delo jezikovno in vsebinsko analizirali še pri pouku. Dijaki so najbolj veseli mednarodnega povezovanja z ostalimi tujimi govorci angleščine preko mednarodnih projektov, kjer poleg jezika pridobivajo še druge spretnosti in osebnostno zorijo. Na Gimnaziji Slovenske Konjice so to dijaške izmenjave, na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče pa opravljanje PUD-a v Nemčiji ali v Italiji, kjer je večji poudarek na strokovni angleščini. V prihodnje želimo tovrstne avtentične načine uporabe angleščine še izvajati in ob priložnostih delo za boljšo angleščino razširiti. Mateja Smolar Tič

MATURANTSKI IZLET V STILU GENERACIJE '98 vozili z ladjico in še sto stvari, ki se jih pač ne spomnim, saj ogledi tudi zame niso bili bistvo izleta. Za maturante so se dnevi hitro zlili z nočmi in večina se nas bo izleta spominjala po večernih (in jutranjih) zabavah v diskotekah, uživanju na plaži, skupnem druženju, plesanju na avtobusih, zabavnih pripetljajih, zbujanju na čudnih mestih ... Verjetno ima vsak posameznik neko dogodivščino, o kateri bi lahko ogromno povedal. Če pa smo kdaj pretiravali z zabavo, je bilo to le zato, da nam zdaj ni treba – zdaj se lahko posvetimo maturi.

Kaj bi človek drugega po dveh mesecih počitnic počel, če se ne odpravil na še dodaten teden uživanja? Že na poti v Budvo se je videlo, da smo zabavo vzeli resno. Ustavili smo se v Dubrovniku, a pot hitro nadaljevali zaradi hude gneče in vročine. Po dolgi poti smo le prispeli v Budvo, se nastanili v hotelu in željni osvežitve v morju razočarano ugotovili, da bo na zabavo treba še malo počakati. Ogledali smo si Budvo in se proti večeru odpravili v disko Paris. Prvi večer je bil le generalka za prihodnje noči. Ogledali smo si turistične znamenitosti Črne gore, poskusili smo tudi njihov sir in pršut, si ogledali muzej, Njegošev mavzolej, se

SEMPER SINT IN FLORE napočil čas za ples, ki je trajal in trajal, saj smo najvztrajnejši plesišče, ki so ga prevevali zvoki skupine Karneval, zapustili v zgodnjih jutranjih urah. Minil je čas za ples, čas za zabavo in brezskrbnost, a v srcu še vedno neprestano odzvanja le eno – Semper sint in flore! Iza Zorc

Pride čas potrtosti in čas veselja, čas sejanja in čas žetve, čas žalovanja in čas smeha, čas slovesa in čas združevanja, čas obžalovanja in čas plesanja. V vsakem življenjskem obdobju nas obdaja vrtinec, sestavljen iz mozaika različnih trenutkov in občutij. Prav sleherni si zasluži posebno mesto v podobi celote, saj sijaj vsakega posameznega kamenčka prispeva k lepoti, ki veje iz njega. V času prvega naletavanja januarskega snega je za maturante napočil čas veselja, čas plesanja, iskrivih pogledov, skrivnostnih nasmehov, divjih ritmov salse in nežnih taktov angleškega valčka. Pa tudi čas razbolelih, žuljastih nog, nastalih zaradi bleščečih petk, čas rahlega stresa zaradi usklajevanja frizerja, kozmetičarke in manikerja, čas, ko se je moški del naše gimnazije naučil, da ni dobro vstopati v garderobo, kjer se na petih kvadratnih metrih preoblačijo dekleta celotne Dravinjske doline. Prišel je torej čas, da pokažemo svoje plesno znanje, dekleta pa poleg tega tudi večerne toalete, ki so nam nekaj mesecev kradle spanec in trgale čokolado od ust. Po svečani polonezi je sledila naša nekoliko manj svečana izvedba maturantske himne Gaudeamus igitur, nato pa najbolj svečana luč, v kateri smo se predstavili – plesni ritmi. Sprva smo se zavrteli v standardnih plesih, po kratkem predahu za predjed pa smo navdušili še z latinsko-ameriškimi. Posebno pozornost smo namenili tudi dvema skupinama ljudi, ki sta nas vodili skozi vsa obdobja, vse padce in vse vzpone – staršem in profesorjem. Z iskrenimi besedami smo se zahvalili vsem skupaj, s plesom in z naklonjenostjo pa vsakemu posebej. Ogledali smo si tudi kratke razredne filmčke, v katere smo strnili občutenja, vzpone in padce srednješolskega izobraževanja. In ponovno je

Dogajalo se je … SPSŠ Zreče NAJ MLADI Dosežki

Dijaki

Ime tekmovanja

Mentor

1. MESTO na držvnem tekmovanju

Florjan Vidmar Brdnik, Tilen Brglez, Blaž Gorinšek, Aleš Leskovar in Jan Poljanec Anže Košič

Državno tekmovanje srednjih šol v nogometu

Primož Kračun

Državno tekmovanje v judu

Primož Kračun

Žiga Grašič

Cankarjevo priznanje iz znanja slovenščine Tekmovanje iz znanja nemščine

Marjana Cenc Weiss

2. MESTO na državnem nivoju SREBRNA PRIZNANJA

Gašper Rečnik Jakob Rožič David Fridrih

Boštjan Hrovat David Volšak NATEČAJI na nacionalni ravni

Nina Furman Jaka Dolšak Nina Furman Luka Petrič, Jure Košir, Jan Brglez, Špela Magerl, Marcel Detiček, Žiga Bombek

Tekmovanje iz znanja angleščine za 3. letnike Tekmovanje iz znanaj matematike – matematični kenguru Tekmovanje iz projekcij in kotiranja - PIKO

Ana Podgrajšek - srebrno priznanje na regijskem tekmovanju

mag. Marjetica Štante Kapun Mateja Smolar Tič Tjaša Rajšp

Boris Podgrajšek

Najboljši srednješolski esej na temo Drugačnost bogati Nagrajeni haiku v absolutni kategoriji Nagrajeni haiku v absolutni kategoriji

Marjana Cenc Weiss

Literarni, likovni in fotografski natečaj Moja domovina na temo »Gozdovi – les, naravno bogastvo in prihodnost moje domovine«

Doroteja Rušnik

Posebnost

Društvo Naša zemlja

Dogajalo se je … SPSŠ Zreče MEDNARODNO SODELOVANJE Aktivni doma in v tujini Dijaki gastronomije in turizma se že skozi vse leto aktivno povezujejo z lokalnim okoljem, saj prav to še dodatno spodbuja mlade in je vedno pripravljeno na sodelovanje s šolo. Dijaki smeri turizem so v septembru obeležili svetovni dan turizma, ki je namenjen ozaveščanju pomena turizma za svet. V avli šole so pripravili zeleno okno, ki poudarja posebnost kraja in je sicer bilo malo drugačno od tistih uradnih. Poimenovali so ga Okno pohorskih vil, kjer vsaka od vil na svoj način predstavlja pomen turizma in nas skozi bajke ponese v naše lepe pohorske gozdove. Izdelali so tudi zelene srčke s sloganom slovenskega turizma I feel Slovenia in številko 40, kar pomeni 40 let Srednje poklicne in strokovne šole Zreče. Nalepke so si dijaki na ta dan pritrdili na majice. Ker se na šoli zavedamo pomena konkurenčne prednosti in prav zaradi tega želimo biti v koraku z novostmi in trendi na tržišču, izpeljemo strokovno ekskurzijo in omogočimo dijakom ogled gostinsko–turističnega zbora, ki je tokrat potekal v Radencih. Dijaki tako vstopijo v resnični svet gostinstva in turizma, saj se zbora udeležijo uspešni in perspektivni posamezniki s tega področja. Ogledali so si tudi radgonsko klet – Dom penine. Ker dajemo velik poudarek lokalno pridelani hrani smo organizirali ogled domače sirarne Podpečan in izdelavo sirov ter skut brez dodatkov, pripravo kruha in peko v krušni peči smo poskusili pri Karolini Črešnar, v pivovarni Union smo si ogledali izdelavo piva in se preizkusili v točenju le tega. Tudi letos smo obeležili svetovni dan hrane in za dijake pripravili zdrave prigrizke. Ob slovenskem zajtrku smo gostili Staneta Levarta, specialista za higieno mleka in sirarstva, ki je dijakom spregovoril o pomenu mleka in mlečnih izdelkih ter lokalne pridelave. Dijake je seznanil z izdelavo jogurta, pinjenca in masla, ki so ga v šolski kuhinji tudi skupaj pripravili. Gastronomsko-turistični tehniki so tako obložili mize z medom in maslom, ki so ga sami izdelali, ter z mlekom, s čajem iz domačih zelišč, s kruhom, z jabolki, z jogurtom in z različnimi sadnimi zavitki. Dijaki v obliki obiskov spoznavajo lokalno okolje in obratno. Na lokalnih prireditvah sodelujejo s pripravo različnih mesnih in vegetarijanskih prigrizkov, s sadnimi nabodali in izvrstnimi slaščicami ter postrežbo le-teh in na takšen način jih spozna širše okolje. Tako je bilo

ob pogostitvi na svečani Akademiji ob slovenske kulturne prazniku, Športnik leta občine Zreče, materinskem dnevu, svetovnem dnevu hrane, tradicionalnem slovenskem zajtrku, ob 40-letnici naše šole, medobčinskem srečanju otroškega parlamenta, 29. letnici mesta Zreče, materinskem dnevu in še bi lahko naštevali. Sodelovali smo pri slikanju za koledar. Veseli smo, da nas lokalni podjetniki vedno z veseljem sprejmejo in poudarijo pomembnost zavedanja lokalnega proizvoda in s tem domačega turizma. Aktivno smo bili vključeni v dobrodelno akcijo Drobtinica, v tehniške dneve in projektne dneve. V okviru informativnih dni smo pripravili dijake za predstavitev smeri gastronomija in posebej za smer turizem. Polona Arbajter Očko

Po praktične izkušnje v Milano Erasmus+ projekt mobilnosti (KA1), ki ga izvajamo na šoli, omogoča dijakom programa gastronomsko-turistični tehnik, da opravljajo praktično izobraževanje oz. usposabljanje v tujini s pomočjo evropske dotacije. Z evropskimi sredstvi se dijakom krijejo potni stroški, transport po mestu, bivanje in prehrana, zavarovanje ter kulturno-zgodovinsko spoznavanje države gostiteljice. Država gostiteljica je Italija in njeno mesto Milano. Dijake v tujino spremlja učitelj, ki jim je na voljo ves čas mobilnosti. Za njih skrbijo tudi koordinatorji s partnerske organizacije v Milanu in mentorji v podjetjih. A kljub temu dijaki v času mobilnosti niso »zaviti v vato«, temveč so samoiniciativni in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja daleč stran od domačega okolja. Ob zadostni notranji motivaciji in raziskovalni žilici dijaka je izkušnja s tujino pozitivna, saj poleg praktičnih izkušenj z gastronomsko-turističnega področja,

razširi obzorja, se nauči marsikaj novega o sebi, svojih sošolcih, sklene nova poznanstva, nadgradi znanje tujih jezikov ter krepi posameznikovo samozavest, iznajdljivost, samostojnost, prilagodljivost, timsko delo, spretnost in organiziranost. Prav to je priložnost, ki je na šoli ponujena gastronomsko-turističnim tehnikom. Dijaki 2. letnika gastronomije in turizma so se na mobilnost aktivno pripravljali. Priprave so vse leto potekale znotraj šole, v okviru posameznega modula. Intenzivna priprava - orientacijska, kulturna, psihološka in jezikovna - je bila izvedena s pomočjo zunanjih izvajalcev, in sicer nekaj dni pred odhodom. Dijaki smeri gastronomije v času mobilnosti v Milanu pridobivajo izkušnje s področja italijanske kulinarike, priprave in dekoracije jedi ter veščine s področja kuharstva in strežbe kar v italijanskih restavracijah. Spoznajo način italijanske kuhe, ki je preprosta, saj temelji na testeninah, solatah in picah, a okusi govorijo zase. Dijaki smeri turizem pa spoznavajo turistične veščine, receptorska dela v italijanskih hostlih in kulturnozgodovinske znamenitosti mesta. Mesto Milano se precej razlikuje od mest pri nas. Zaznamujejo ga velike stavbe, dolge ulice, podzemna železnica, ki je na prvi pogled pravi podzemni labirint, mnogo drugačnih stvari, ki jih v našem vsakdanjem življenju ne vidimo. Tako imajo dijaki v času bivanja v Milanu priložnost spoznati in doživeti veliko novega: ogledajo si muzeje, akvarije, parke, kulturne spomenike, nogometni stadion, prodajalne znanih svetovnih oblikovalcev, osvojijo vožnjo s podzemno železnico, srečajo ljudi različnih narodnosti, kultur in navad in se prilagajajo drugačnemu kulturnemu utripu. Dijaki tako v okviru kurikula opravijo obvezno prakso pri delodajalcu in prejmejo Europass. Dandanes je za mlade pridobivanje življenjskih in delovnih izkušenj v tujini pričakovan del odraščanja in izobraževanja. Izkušnja je dobra popotnica za iskanje zaposlitve v prihodnosti in spoznavanje tujega trga dela. V Milano smo v dveh letih napotili dvanajst dijakov prve in druge generacije gastronomije in turizma na šoli. V tem šolskem letu se projekt zaključuje in po zanimanju, interesu in želji dijakov nižjih letnikov bomo, v kolikor bo projekt odobren, z mobilnostjo v Milano nadaljevali. Polona Arbajter Očko

INTERNACIONALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA Srednja poklicna in strokovna šola si prizadeva slediti razvoju in stalnim spremembam v prihodnosti. Ker so te najbolj izrazite v razvitem delu Evrope, tja vsako leto napoti svoje dijake po znanje. Tako sledi razvoju stroke in skrbi za internacionalizacijo izobraževanja. Letos je v Nemčiji v okviru programa Erasmus+ nova znanja in izkušnje pridobivalo trinajst dijakov in pet učiteljev. Dijaki programa strojni tehnik so usvajali strokovno-teoretična znanja s področja pnevmatike, elektropnevmatike, robotike in CNC programiranja na Franz Oberthür Schule v Würzburgu, v nemških podjetjih pa so pridobivali praktično-uporabna znanja s področja strojništva. Dijaki programa gastronomsko turistični tehnik so na Bavarskem izpopolnjevali znanje tujih jezikov, spoznavali kulturno-zgodovinske znamenitosti, predvsem pa so razvijali spretnosti in sposobnosti turističnega vodenja in spremljanja. Ker je naša šola sodobno opremljena in ponuja bogat izobraževalni program s področja strojništva, se je tudi v letošnjem maju pri nas izobraževalo 8 nemških dijakov v spremstvu dveh nemških učiteljev. Poleg pouka so si ogledali še lokalna podjetja in njihove proizvodne procese. Sklop mednarodnih izobraževanj smo na šoli zaključili s slovensko-nemškim večerom, kjer so domači in tuji dijaki predstavili aktivnosti v okviru svojega izobraževanja. Sledilo je druženje ob pokušini jedi, ki so jih pripravili dijaki programa gastronomije in turizma. Štefica Fink, koordinatorka projekta mednarodnega izobraževanja Erasmus+

Kulturno-umetnostna vzgoja Tudi v tem šolskem letu smo sledili nacionalnim smernicam za kulturno-umetnostno vzgojo. Dijakom smo za vzbujanje želje, razvijanje kulturnega in umetniškega izražanja ter uživanja v umetniškem izražanju drugih organizirali številne aktivnosti. Razvijali smo bralno kulturo, film in avdiovizualno kulturo, glasbeno umetnost, kulturno dediščino in tehniško kulturo in uprizoritvene umetnosti Bralna kultura Za uresničevanje širjenja bralne kulture smo dijake seznanili s knjižnimi novostmi v lokalnem okolju, in sicer z monografijo Zreški gradovi med včeraj, danes in jutri ter s konjiško monografijo Konjice: 870 let prve pisne omembe. Sodelovali smo na natečaju za najboljši srednješolski haiku, kjer se lahko pohvalimo z dvema nagrajencema, in sicer Nino Furman in Jakobom Dolšakom. Prvič so se dijaki pomerili na natečaju za najboljši srednješolski esej in tudi na tem področju je Nina Furman prejela nagrado Slovenskega centra PEN za najboljši srednješolski esej. Tudi letos smo sodelovali na natečaju Mala Veronika. Udeležili smo se literarnega večera z Borisom Cavazzo v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah. Ob svetovnem dnevu poezije smo razmišljali o pomenu poezije nekoč in danes ter se preizkusili v lastnem izražanju. Dijaki so se lahko v branju in interpretaciji dramskih besedil preizkusili v okviru Cankarjevega tekmovanja. Tekmovali so v treh različnih kategorijah. Številčen odziv dijakov, dve srebrni Cankarjevi priznanji, eno na regijskem, Ana Podgrajšek, in drugo na državni ravni, Žiga Grašič, so odraz dobrega dela. V mesecu knjige smo postavili razstavo Veronikinih nagrajencev, izpeljali literarni večer in bili soorganizatorji vseslovenske Noči knjige. Na šoli smo organizirali Noč branja in pristopili k nacionalnemu projektu Slovenija bere. Za razvijanje kompetenc v tujih jezikih smo organizirali bralno značko v nemškem in angleškem jeziku. Tudi na tem področju so dijaki osvojili srebrna in zlata priznanja. Film in avdiovizualna kultura Dijaki za prireditve snemajo kratke filme. Film so posneli za maturantski ples, informativne dneve in za prireditev ob materinskem dnevu. Film je del pouka pri številnih predmetih – pri slovenščini, tujih jezikih, sociologiji, zgodovini in geografiji. Glasbena umetnost Dijaki so svoj glasbeni talent pokazali na prireditvi ob 29-letnici mesta Zreče, na dobrodelnem koncertu Vesele note za praznične dni, na informativnem dnevu, na materinskem dnevu, na prireditvi ob 40-letnici šole, na Mavrici in na 20-letki radia Rogla. Za glasbeni utrip skrbi Samo Jezovšek. Ker skupino sestavljajo dijaki iz različnih letnikov, je bilo tudi letos precej težav z iskanjem skupnega termina za vajo. Kulturna dediščina in tehniška kultura Dijake neprestano seznanjamo s kulturnimi spomeniki v lokalnem okolju ter z navadami in običaji, značilnimi za zreško občino. V tem šolskem letu so spoznavali zreške gradove in zgodovino Slovenskih Konjic. V okviru strokovnih ekskurzij spoznavajo kulturne znamenitosti večjih mest. Letos smo si ogledali Zagreb, Bratislavo, Dunaj, Gradec in Koper.

Uprizoritvena umetnost V okviru interesnih dejavnosti za dijake vsako leto organiziramo obisk gledališča. V decembru smo si ogledali predstavo Rokova modrina, v juniju pa še muzikal Briljantina. Za dijake 3. letnikov je bil organiziran še ogled gledališke predstave v angleškem jeziku. Novinarska dejavnost Na šoli skrbimo za redno objavo člankov o dogodkih na spletni strani in v lokalnih medijih – Novice in Pohorsko srce. Kultura bivanja Za prijetno bivanje na šoli in doma razvijamo odnos do kulture bivanja. Urejene učilnice in šolska okolica so naš ponos. Svoje estetske zmožnosti dijaki pokažejo na številnih prireditvah. Šolske in lokalne prireditve Dijaki svoje raznovrstne talente in veščine javnega nastopanja pokažejo na šolskih in lokalnih prireditvah, ki vključujejo glasbo, recitacije, dramatizacijo in kulinariko. Letos smo izvedli: prireditev ob 29-letnici mesta Zreče, kulturni program ob zaključku likovnih prijateljevanj na Rogli, Vesele note za praznične dni, informativna dneva, sodelovanje na komemoraciji ob spominu na zreške talce, prireditev Športnik leta Občine Zreče, druženje za mame ob materinskem dnevu, literarni večer Veronika Deseniška in slovenski Parnas, slovensko-nemški večer, prireditev ob 40-letnici šole in zaključno prireditev Mavrica. Kulturno-umetnostna vzgoja je na naši šoli močno vpeta v življenje na šoli in širše ter v oblikovanje kulturnega in svetovnega nazora slehernega posameznika. Koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje: Marjana Cenc Weiss

Kulturni dogodki Oktober Iskre srca za domovino, dom in šolo V okviru Zreškega jubilejnega leta smo bili povabljeni, da pripravimo prireditev ob 29-letnici mesta Zreče. V program smo vključili tri pomembne mejnike – 25 let samostojnosti Republike Slovenije, 29 let mesta Zreče in 40 let srednjega šolstva v Zrečah. Dijaki so Iskre srca o domovini, domu in šoli ujeli v nežne stihe in melodije. Koordinatorica: Marjana Cenc Weiss

Oktober V družbi z Borisom Cavazzo Je vse res, kar piše v knjigi? Z dijaki 2. letnikov smo se udeležili druženja z Borisom Cavazzo v splošni knjižnici v Slovenskih Konjicah. Pri pouku slovenščine smo se ukvarjali z biografijo in avtobiografijo, zato smo se nekateri dijaki odločili, da za domače branje preberejo biografski roman Cavazza. Ker nas je Cavazza s svojo življenjsko zgodbo navdušil, smo ga želeli spoznati v živo. Preživeli smo prijeten večer in izvedeli veliko zanimivosti iz njegovega življenja. Zaupal, nam je, da je vse, kar piše v knjigi, res. Koordinatorica: Marjana Cenc Weiss

November Knjižna novost o zreških gradovih med dijaki V tednu slovenskega knjižnega sejma so naši dijaki spoznali novo knjigo, in sicer monografijo Zreški gradovi med včeraj, danes in jutri. V okviru slovenščine, zgodovine, geografije in kulturne dediščine je knjigo o zreških gradovih, njihovi zgodovini in pogledu v prihodnost predstavil arhitekt in umetnostni zgodovinar izredni profesor doktor Igor Sapač. Z veliko mero znanja in ljubezni do kulturnih spomenikov je dijake popeljal v preteklost, da so si lahko predstavljati vlogo in podobo gradov nasploh in v kraju šolanja. Opozoril jih je na ostanke zreških gradov danes in se dotaknil njihovega odnosa do kulturne dediščine. Najbolj pa so dijake navdušili izzivi študentov arhitekture, ki so gradove prikazali v novi podobi in za sodobne namene. Koordinatorica: Marjana Cenc Weiss

December Naši dijaki nastopili na 24. slikarski koloniji na Rogli V petek, 2. 12. 2016, je v hotelu Natura na Rogli potekal zaključek 24. slikarske kolonije. Umetniki so razstavili svoja dela o življenju ljudi na Zreškem Pohorju, ki so nastala v času večdnevnega ustvarjanja na Rogli. Dijaki pa so življenje tukajšnjih ljudi – trpkost in sladkost – izrazili s poezijo in z glasbo. Z izbranimi stihi različnih slovenskih pesnikov in iz lastne pesniške zbirke ter s čutom za pisano besedo so se dotaknili src zbranih umetnikov. Mentorica: Marjana Cenc Weiss

Skrb za lokalno zgodovino in posameznika V decembru so dijaki pri pouku slovenščine spoznali letošnjo pomembno književno novost na Konjiškem, in sicer monografijo Konjice: 870 let prve pisne omembe. Bogastvo zapisanega o konjiški zgodovini je dijakom predstavila urednica knjige mag. Aleksandra Boldin. Da v mesecu obdarovanj ne bi pozabili na tiste, ki so pozornosti najbolj potrebni, je dijake nagovorila s podrobnejšo predstavitvijo članka o dobrodelnosti na Konjiškem. O njenem začetku priča najstarejši znani pisni vir iz leta 1181. V preteklosti so humanitarnost izkazovali premožni posamezniki in ustanove, med njimi verske bratovščine, Kartuzija Žiče, Bolnišnica Rdečega križa in Ubožna ustanova Franca Lambrechta. Danes dobrodelnost med ljudmi še vedno živi, kar dokazujejo številne humanitarne organizacije, društva, ustanove, prostovoljci in lokalne skupnost. Del njihove sedanjosti in prihodnosti so tudi naši dijaki. Knjiga je dokaz, da je lokalna zgodovina prav tako bogata kot nacionalna, a le če obstaja zavest o njenem ohranjanju in prenosu znanja tudi med mlade.

Koordinatorica: Marjana Cenc Weiss

Rokova modrina V decembru smo si v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah ogledali predstavo Rokova modrina. Ker je Rok Petrovič, glavni lik v predstavi, med dijaki neznanka, smo pri pouku najprej spoznavali njegovo življenje – vzpone in padce. Težko bi z nekaj besedami opisali tako slikovito osebnost, ki se je po predstavi dotaknila prav vsakega izmed navzočih in ostala tema tudi za razmišljanje doma in med prijatelji in znanci. Verjetno je predstava potrdila razmišljanja, zapisana v programskem listu: Ko so drugi tekli, je on plaval. Ko so drugi telovadili, je on izvajal jogo. Ko so drugi po treningu zbijali šale, je on bral … ogromno bral. Ko so drugi hodili po sprejemih, je on obiskoval rokovske koncerte. Ko so drugi ponavljali vožnjo za vožnjo, je on užival med smučanjem v celcu. Ko so drugi skakali čez skale, je on utrjeval svoje legendarno ravnotežje s hojo po vrvi. Ko so se drugim v štartni hišici pod smučarskimi rokavicami potile dlani, je on s pomočjo avtogenega treninga znižal svoji srčni utrip in vnaprej podoživel progo. Ko so drugi – dobesedno – ostajali na površju, se je on potapljal. Ko so drugi nastopali pred javnostjo, se je on umikal v osamo. Ko so drugi kovali posle, je on koval stihe in ljubil. Ko so drugi tekmovali, je on raziskoval. Ko so drugi govorili, je on delal. Ko je zmagoval, so bili ljubosumni. Ko se je začel umikati, je številnim odleglo.

Koordinatorica: Marjana Cenc Weiss

Marec Pesem še vedno oživlja in pomaga živeti? Z dijaki 1. letnikov smo pri slovenščini razmišljali o vlogi poezije nekoč in danes. Najprej smo prisluhnili poslanici Ive Svetina ob svetovnem dnevu poezije, nato pa delček ure posvetili lastnemu ustvarjanju v pomladanskem vzdušju. Delček poslanice in utrinkov želimo deliti z vami. Iz poslanice ob svetovnem dnevu poezije /…/ Orfejeva pesem je bila pesem ljubezni; le ljubezen zmore oživljati, podeljevati življenje, oploditi žensko, da se rodi otrok, čudež nad čudežem, četudi za vedno ostane le sin, hči človekova. Nič božjega ni v tem spočetju, tako

kot je le ljubezen gnala Orfeja v podzemlje, da od tam odpelje Evridiko. Moč Orfejeve pesmi je prepričala gospodarja mrtvih in vrnila sta mu ljubljeno Evridiko. A ljubezen do Evridike je pogubila tako njo kot Orfeja. Ljubezen, najmogočnejša sila spočenjanja življenja, je postala pesem smrti. /…/ /…/ Naj bo ta pomladni dan dan, ko pesem budi v nas vero v moč besede, besede, ki ni le posoda izbranke pesnikovega srca, ampak vera, da premagamo vladarje podzemlja, ki neusmiljeno terjajo žrtve, da je mrtvih vse več, več kot živih. Pesem ni le tista, ki obuja kamne, potoke in oblake, ampak nam pomaga živeti; je tudi uspavanka umirajočim otrokom, katerih matere komajda še čutijo njihovo težo v svojem naročju, na svojih prsih ..., saj so postali lažji od sive grlice s črnim ovratnikom, spreletavajoče se med nagrobnimi kamni in komaj prebujenimi turisti na obalah Lesbosa, otoka, kjer se je rodila lirska poezija, kamor je naplavilo Orfejevo glavo in liro, danes pa tam v brezupu ždijo begunci, zroči v že zdavnaj minulo lepoto mitskega časa. /…/ Mentorica: Marjana Cenc Weiss

April Veronika Deseniška in Portreti slovenskega Parnasa med zreškimi dijaki V mesecu knjige smo na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče gostili razstavo Portreti slovenskega Parnasa, ki predstavlja vse Veronikine nagrajence. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta podeljujejo na Starem gradu nad Celjem zadnji torek v avgustu. Že med projektnim tednom je skupina dijakov iz prvega letnika postavila razstavo, pripravila kviz v elektronski obliki in video povabilo na literarni večer. Pozneje so se priključili še dijaki iz ostalih letnikov in skupaj so ljubezensko in tragično romantično zgodbo o Veroniki Deseniški povezali z izbranimi verzi iz slovenskega Parnasa ter nežnimi melodijami. Nastala je čutna in hkrati pretresljiva pripoved, ki so jo dijaki predstavili javnosti in sošolcem. Mentorica: Marjana Cenc Weiss Noč branja – Noč knjige Šele ponoči izveš koliko zvezd je vrh neba. Koliko bratov čutiš sredi srca. (Srečko Kosovel)

Od leta 2014 smo soorganizatorji zdaj že mednarodne Noči knjige. Noč knjige je dogodek, ki poteka načeloma 23. aprila, na svetovni dan knjige, in slavi knjigo kot temeljni gradnik zdrave družbe. Letos je ob Noči knjige potekalo 400 prireditev v 140 krajih po Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in v Bosni. po dežju spomni se Barbara kar naprej je deževalo na Brest in srečal sem te na Siamski cesti smejala si se in tudi jaz sem se smejal spomni se Barbara nisem te poznal nisi me poznala

Noč branja v francoskem duhu Naša letošnja Noč branja je znova pritegnila dijake k druženju ob knjigi. Osrednji del druženja je bil namenjen francoski poeziji, kulturi in jeziku. Pridružila se nam je naša profesorica francoščine Sonja Lovrenčič, ki je pravi sinonim za ljubezen do francoščine. Radovedno so dijaki prisluhnili zvenu francoske besede, ki jo je pred več kot petdesetimi leti zapisal Jacques Prévert. Na zelo preprost način je spregovoril o silno zapletenih rečeh – o življenju, ljubezni in smrti. Moč njegove izrazne besede je na zbranih dijakih pustila globoko sled. Iz pesmi Sem kot sem: Kakršna sem pač sem. Taka sem, to sem pač jaz. Kadar mi gre na smeh, smejem se na ves glas. Ljubim tistega, ki me ljubi. Mar je to moja stvar, če res ni zmerom isti ta, ki me vzame za par. Kakršna sem pač sem. Taka sem, to sem pač jaz.

Med najbolj milozvenečimi in najslavnejšimi je zagotovo pesem Barbara. Spomni se Barbara kar naprej je deževalo na Brest tisti dan in ti si šla nasmejana razigrana pokapljana oprana

spomni se pod obokom je vedril mlad fant in zaklical je tvoje ime Barbara

ko z neba se zliva jeklo ogenj kri in kaj je z njim ki te ljubeče je objel je mrtev pogrešan je preživel o Barbara kar naprej dežuje na Brest kot je deževalo takrat a zdaj je drugače vse je v ruševinah zdaj pada dež gorja in bolečine niti več ne lije jeklo ogenj kri le oblaki se podijo in crkajo kot psi kot psi ki jih jemlje hudič in jih nese voda mimo mesta in bojo zgnili daleč daleč daleč stran od Bresta od katerega ni ostalo nič.

in stekla si k njemu po dežju pokapljana nasmejana razigrana in se mu vrgla okrog vratu spomni se tega Barbara in naj te ne jezi če ti rečem ti ti pravim vsem ki jih imam rad čeprav sem jih le enkrat videl ti pravim vsem ki se imajo radi čeprav jih ne poznam spomni se Barbara ne pozabi ga tega modrega in srečnega dežja na tvojem srečnem obrazu nad tem srečnim mestom tega dežja nad morjem nad orožarno nad ladjo pred Brestom Barbara vojna je vila svinjarija kaj je s tabo zdaj

: Marjana Cenc Weiss

Zaključili smo še eno Mavrično leto Šolsko leto 2016/2017 so dijaki in učitelji Srednje in poklicne šole Zreče ponovno zaokrožili s prireditvijo Mavrično leto. Po uvodni obeležbi dneva državnosti smo se veselili ob priznanjih na državni ravni in si ogledali kratke utrinke dogajanja v oddelkih. Naslovna tema prireditve Na križišču sanj je smiselno uokvirila predpočitniško dogajanje, ko dijaki zaključujejo in obenem snujejo za prihodnost. »…brez obžalovanj na križišču sanj… Drži se in pazi nase!« (MI2) Mateja Smolar Tič

ZAKLJUČUJEMO … Dragi moji iz 4. Sa, neizmerno ponosen sem na vas.

Že v prvem letniku ste pokazali, da znate vedoželjno stopati po zastavljeni poti. Veliko dela nam je bilo prihranjenega, ker ste spoštovali dogovore, sledili ste svojemu cilju in tako pridobili znanja, potrebna za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Ob tem bi se posebej zahvalil Davidu in Florjanu, ki sta vas vztrajno vzpodbujala pri učenju in delu, sama pa sta odgovorno in zanesljivo opravila tudi druge naloge in sodelovala v šolskih in izvenšolskih aktivnostih, ki jih v preteklih štirih letih ni bilo malo.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček)

Naj bo vaša nadaljnja pot, ne glede na ovire, na katere boste pri tem naleteli, pot, ki vodi k vašemu uspehu in zadovoljstvu pri nadaljnjem študiju, delu ali v življenju nasploh. Vztrajajte v svojih ciljih, še naprej iščite znanje in skrbite za svoj napredek. Bodite močni in premagajte sebe! Vaš razrednik Dušan Špoljar

Florijan Gačnikar

Tomaž Gošnik

Boštjan Hrovat

Urban Laubič

Andraž Potočnik

Jernej Rožič

Jakob Rutnik

David Sevšek

Anže Slatinek

David Volšak

Mitja Založnik

Najboljši 3.a Vsaka generacija, ki zaključuje šolanje na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče je nekaj posebnega. Tudi letošnji 3.a razred ste nekaj posebnega, ker ste znali poiskati ravno pravo mero razigranosti, hudomušnosti in nenazadnje tudi resnosti. V spominu mi ostaja skupina 22 preplašenih fantičev, ki so daljnega septembra 2014, prišli v novo okolje iskat novo znanje za svoj poklic in ne le po spretnosti vsega drugega, kar spada k srednješolskemu življenju. Nekako ne morem verjeti, da je čas treh let izobraževanja in nabiranja novih izkušenj kar zdrsnil mimo. V tem času so se med vami spletle tudi mnoge nove prijateljske vezi, ki so vas oblikovale v sproščene, prijazne, odgovorne, skratka NAJBOLJŠE. Želim, da ta dijaška leta in vse tukaj nastalo in pridobljeno ohranite v lepem in trajnem spominu. Vsi moji »višji toni«, klici in SMS-i staršem, pa so bili, verjemite mi, storjeni v vaše dobro. Želim Vam vse dobro in vam privoščim, da dosežete vse, kar ste si vedno želeli. Zahvaliti pa se želim tudi staršem, s katerimi smo dobro sodelovali, hkrati pa jim sporočam, da ste lahko drug drugemu v ponos. Bojan Napotnik, razrednik najboljšega 3.a

Žiga Brusl

Gregor Lin Černec

Gašper Črnec

Žan Esih

Sašo Fridrih

Patrick Golob

Žiga Grašič

KlemenHrovat

Jernej Jeseničnik

Matija Podgrajšek

Anže

Košič

Tilen

Matevž Potočnik

Matul

Kevin Preložnik Kotnik

Luka

Alen

Pliberšek

Pungartnik

Vid Ribič

Žan Sovinc

Davorin Vivod

Gašper Zupančič

Mergim Stolliqi

Matej Verhovšek

DIJAKI PO ODDELKIH ... 1.a 1.GTa Razredničarka: Helena Sovec Andreas Graj, Tina Križančič, Špela Magerl, Ana Mari Mesarič, Anita Pinter, Klementina Pisnik, Špela Ravnjak Kovše, KarliErvin Rečnik, Edvard Vidmar in Sara Zimerl.

Razrednik: Boris Podgrajšek Selvedin Aljukić, Bojan Barjaktarović,, Denis Capl, Nik Faktor, Žiga Fridrih, David Gričnik, Amir Hoxhaj, Edison Hoxhaj, Boštjan Jeseničnik, Qendrim Kadrijaj, Davor Korošec, Tjan Kumar, Anej Lamešić, Jaka Planinšek, Miha Pliberšek, Qendrim Rakaj, Rok Rutnik, Nejc Sadek, Korab Selimi, Jan Svenšek, Žan Svenšek. Marcel Štabej, Benjamin Šućurović, Jernej Vedečnik, Nikolaj Videčnik in Alen Višnar.

1.Sa

2.a Razrednik: Milan Sojč Eldin Abdić, Selvir Aljukić, Tilen Brglez, David Črnec, Matija Fink, Alen Gaber, Denis Gačnikar, Benjamin Goleš, Anže Gorjup, Andrej Hribernik, Luka Hribernik, Amadej Hrovat, Alen Ibralić, Matic Janžič, Denis Jereb,, Benjamin Jevšenak, Andraž Kušar, Aleš Leskovar, Jošt Mernik, Domen Podkubovšek, Jan Poljanec, Lan Pukl, Tilen Sevšek, Nejc Vahter, Florjan Vidmar Brdnik in Luka Vivod.

Razredničarka: Marjana Cenc Weiss Jure Bobik, Žiga Bombek, Jan Brglez, Marcel Detiček, Artan Durguti, Nejc Flašker, David Fridrih, Matic Furman, Florjan Gorenšek, Denis Holcer, Kristjan Kolar, Jure Košir, Mitja Kotnik, Mitja Kovše, Blaž Leskovar, Gašper Leskovar, Luka Petrič, Tilen Podgoršek, Žan Podgrajšek in Denis Zidanšek.

2 Gta

2.Sa Razrednik: Gašper Grat Matej Brglez, Miha Cenc, Miha Čakš, Valentin Gorenjak, Blaž Gorinšek, Mitja Hohler, Andraž Hren, Ened Karalić, Vito Konjuvci, Armando Košič, Gašper Košir, Domen Levart, Domen Mlinar, Gašper Noner, Andraž Obrovnik, Aleš Oprešnik, Tilen Potisk, Žiga Potnik, Gašper Rečnik, Benjamin Rotovnik, Tadej Skaza in Matevž Veber.

Razredničarka: Polona Arbajter Očko Anže Borovnik, Jakob Dolšak, Katia Irena Ebert, Matic Mernik, Ana Podgrajšek, Valentina Potočnik, Matic Špile in Sven Zagomilšek.

3.Gta

3.Sa

Razredničarka: Štefiica Fink

Razredničarka: Štefica Fink

Matic Bevc, Matjaž Bezenšek, Matija Dobrosavljevič, Sergej Gorenak, Jan Hohler, Jernej Hrovat, Sandi Hrovat, Luka Jug, Alen Kmetec, Luka Korošec, Anže Košič, Timotej Kovše, Martin Luka Leban, Dejan Lovec, Rok Novak, Dejan Rančan, Timotej Rebernak Pliberšek Jakob Rožič, Matic Tola in Gašper Žnidarič.

Nina Furman, Leon Kovše, Rožle Mesarič, Uroš Podgoršek in Veronika Rupnik.

Dogajalo se je med letom… GIMNAZIJA MEDNARODNO SODELOVANJE DOBRODOŠLI V CELOVCU

ŠIRIMO PRIJATELJSTVO

Tudi letošnje šolsko leto so se dijaki in dijakinje Gimnazije Slovenske Konjice udeležili izmenjave v Celovcu. Na železniški postaji so jih z dobrodošlico pričakali dijaki šole WI'MO, sledil je ogled mesta in muzeja moderne umetnosti, ki je bil zelo abstrakten, a zanimiv. Dan se je zaključil v afriških ritmih z bobnanjem, s plesanjem ter z druženjem. Naslednji dan smo si v Pliberku ogledali pridelavo bio dizla iz odpadnega olja. Ustavili smo se pri najdaljšem visečem mostu v Evropi ter ga tudi prečkali. Na poti nazaj v hostel smo se ustavili še v obmejnem mestu Železna Kapla (Bad Eisenkappel), kjer smo si ogledali razstavo o prihodnosti mesta. V večernih urah smo se peš odpravili še do Vrbskega jezera. Zadnji dan se je začel z ogledom celovškega stadiona, pomerili smo se v lokostrelstvu - za las so zmagali fantje. Nato je sledil še obisk Univerze Alpe-Jadran (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt). Po treh dneh, polnih dogodivščin, smo se na železniški postaji še zadnjič poslovili od dijakov in profesorjev. Komaj smo čakali, da nam naši novi prijatelji septembra vrnejo obisk in pridejo v Slovenske Konjice.

Kdor čaka, dočaka. Po dogodivščinah v Celovcu je prišla vrsta na nas, da gostoljubnost vrnemo novim prijateljem. In konec septembra smo jih dočakali. Prvi dan smo posvetili medsebojnemu spoznavanju, sprehodili smo se po Konjicah. Dijaki smo svoje avstrijske tovariše vzeli kar k sebi domov ter jih spočite naslednji dan peljali na Roglo, na ogled hotelov Natura in Planja. Med čakanjem na razkošno kosilo smo skočili še na Zlodejeve adrenalinske sani, po okusnem obroku pa preostanek dneva preživeli v bazenih Term Zreče. Zadnji dan smo se preizkusili v igranju golfa in naše druženje zaključili z ogledom vinske kleti Zlati Grič. Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo treh neverjetnih in lepih dni v znamenju prijateljstva. Klara Mavc

Nika Rihtarič Balažič in Sara Čepin

Slovenijo, smo se vrnili polni entuziazma, ki je, kot vedno, premagal misli na stresne tedne pred nami.

OKTOBRA NA FINSKEM SMO BILI V SAVNI Drugi teden v oktobru smo se lahko nekateri dijaki tretjih in četrtih letnikov odpočili od vsakodnevne šolske rutine in odleteli na Finsko. Tam so nas sprejeli partnerji iz mesteca Loimaa, ki poleg nas, madžarske in španske skupine že od leta 2014 sodelujejo v Erasmus+ projektu Y.E.S for Future. Prva dijaška izmenjava v okviru triletnega projekta je potekala na naši Gimnaziji, druga na madžarski šoli v Szazalombatti, tokrat, v Loimii, je bila že tretja, zadnja izmenjava pa bo izvedena februarja 2017 v Almendraleju.

Sašo Jakob

Prvi dan smo po dolgem potovanju odšli vsak k svojemu gostitelju, premagali začetno tremo in se naspali v pripravah na utrujajoč teden. Obiskovali smo uspešna lokalna podjetja (Pemamek, Fazer, Dinolift), se seznanjali s poklici, ki so nam manj znani (mednarodna ekonomija) in poslušali navdihujoče nasvete mladih uspešnih podjetnikov. Razvijali smo svoje podjetniške ideje in se urili v javnem nastopanju.

Februarja v Španiji smo jedli ... Joooj, nestrpno smo pričakovali dijaško izmenjavo v Španiji, kamor smo odpotovali 5. februarja. Naši prijatelji živijo v predelu Estremadura, ki je poznano po najokusnejšem in najkvalitetnejšem pršutu, ki ga ponudijo že za zajtrk, ter znamenitih španskih tortiljah. Z veseljem smo sprejemali njihov odprti in družabni temperament! Ob napornem delovnem tednu pa so nam zelo koristile tudi popoldanske sieste!

Poleg vseh načrtovanih aktivnosti smo spoznali osnove finske kulture in kulinarike. Mnogim od nas bodo v spominu najbolj ostale vsakodnevne savne, brez katerih Finci enostavno ne morejo živeti. Konec tedna smo bili nizkih temperatur že vajeni, zato smo se po savnanju preizkusili tudi s skokom v ledeno-mrzlo jezero. Ob raznolikih aktivnostih, ob ogledih mest, kot sta Helsinki in Turku, ter vsakodnevnih večernih druženjih smo ustvarili nova prijateljstva, katerih ne bomo nikoli pozabili. V realnost, torej v

tisoče prelepih lučk, ki dajejo mestu ob Muri poseben decembrski čar.

GIMNAZIJCI NA POTEPU … – PREDBOŽIČNI GRADEC Po vseh opravljenih obveznostih smo se konec decembra z veseljem in polni pričakovanja odpravili novim dogodivščinam naproti – ogledali smo si predbožični Gradec. Pot nas je vodila mimo Maribora in Šentilja do majhnega kraja Bergl v Avstriji, kjer se nahaja znamenita čokoladnica Zotter, ki deluje po vzoru Fair trade – bean to bar. Tam smo si najprej ogledali film, s katerim so prikazali pot od kakavovca in njihovih zrn do čokolade v zavitku. Pri razvijanju čokoladnih okusov ne poznajo meja. Pri njih je moč poskusiti več kot 200 vrst čokolade. Variacij je res nešteto. Poskusite lahko čokolado z okusom ribe, čilija, bučnic … Okušate lahko temno, mlečno pa tisto s kozjim in z ovčjim mlekom … To preprosto morate poskusiti in ugotoviti, katera vam najbolj ustreza. Tudi mi se niso mogli odločiti, zato smo tavali od ene do druge … nenazadnje smo nekaj okusov, kljub »razumno« visoki ceni, morali kupiti in jih podariti prijateljem, sorodnikom in znancem.

POTOVANJE PO VZHODNI ČEŠKI September – mesec vseh novih začetkov … Popotniki smo se sredi poznega poletja podali na sever, v češkem mestu Hranice smo preživeli šest nepozabnih dni. Izmenjava se je začela s toplim sprejemom. Predstavili so nam konkurenco Postojnski jami – Aragonitne jame. Popeljali so nas tudi v Hraniško žrelo, ki je z rekordnimi 404 m globine uradno najgloblja na svetu. Kot bi trenil, smo imeli za sabo Olomouc, največje mesto v regiji, Beskiške gore, nešteto gradov in cerkva. Ker tudi na Češkem vedo, kako združiti koristno s prijetnim, smo vse začinili z radostmi najstniškega življenja; bowling, golf in žuranje v nočnih klubih. Stkali smo močne prijateljske vezi, zato smo se ob odhodu težko ločili. Nestrpno jih bomo pričakovali vse do aprila, ko nam vrnejo obisk. ☺ Sara Bezenšek, Luka Fijavž

Da pa kalorije niso pustile prevelikih sledi, smo si s sprehodom po praznično okrašenem mestu Gradec olajšali napetost v želodčkih in uživali v večernem pogledu na bogato založene stojnice in

Zaključevanje mednarodnega projekta Y.E.S. for Future na Madžarskem Konec maja smo izvedli še zadnjo mobilnost v sklopu3-letnega projekta Your Entrepreneurial Skills for Future. zbrali smo se v madžarski Szazhalombatti pri Budimpešti, kjer smo od 28. maja do 1. junija 2017 prepletali projektno delo s kulturno-zgodovinskim izobraževanjem. 4 koordinatorji smo opravili tematsko in praktično delo v zvezi s projektom, ostalih 8 prisotnih profesorjev iz Madžarske, Finske, Španije in Slovenije pa je spoznavalo madžarski šolski sistem , specifiko srednje šole Arany Janos in vsebinsko prispevali k projektnemu delu. Na konferenci pri ravnateljici šole smo po predstavitvi matičnih šol pudarili pomen mednarodnega povezovanja in vsebinskega prenosa na šolski program za dijake , šolo in lokalno skupnost. V zaključku smo snovali načrte za prihodnje sodelovanje. Mateja Smolar Tič, koordinatorka projekta

Dijaki z izjemnimi dosežki na nacionalnem nivoju DosežkI

Dijaki

Ime tekmovanja

Mentor

Posebnost

ZLATA PRIZNANJA

Klementina Polanec

Tekmovanje iz kemije za zlato Preglovo plaketo Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni Državno tekmovanje srednjih šol v nogometu

dr. Viljem Pavlovič

uvrstitev na mednarodno tekmovanje

Državno prvenstvo v smučanju in deskanju

Brane Vodopivec

Zmagovalni srednješolski esej: Sovražni govor je vojna napoved; Natečaj Slovenskega centra PEN Tekmovanje iz znanja nemščine

Tanja Lehner

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjev

mag. Aleksandra Boldin

Tekmovanje iz matematike Tekmovanje iz logike in

Helena Skaza Birk Doroteja Štunf

Simon Ekselenski 1. MESTO na držvnem tekmovanju

Enej Golež, Jakob Tič, Nik Marinšek, Jakob Kolar, Matic Skrbinšek, Blaž Videčnik, Jan Založnik, Jaka Purg Mišel Marovt

Darinka Gilčvert Berdnik Primož Kračun

Tijan Marovt Luka Fijavž

SREBRNA PRIZNANJA

Gal Kuk Gašper Drofenik Maks Črešnar Andreja Ošlak Jaka Purg

Jaša Šonc Anja fijavž

Jožica Orož Berginc

Manca Ravnak

3. mesto na državnem nivoju Posebna nagrada

David Vidmar Tjaša Padežnik Mija Lajhar Jaša Šonc Jan Založnik Blaž Videčnik Nian Pavlič, Aneja Einfalt, Zala Skrbinšek in Maruša Podgrajšek Klara Mavc

lingvistike Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni tekmoavnje iz kemije za Preglove plakete

Darinka Gilčvert Berdnik dr. Viljem Pavlovič

Tekmovanje iz astronomije

Jernej Kamenšek

Državno tekmovanje- šolski ekipni kros

Karmen Kotnik

Natečaj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic; Društvo združenih narodov za Slovenijo

mag. Mojca Šegel

Za pomemben prispevek k šolskemu delovanju navzven in vpliv na lokalno okolje.

Šolski center Slovenske KonjiceZreče s projektom Ulab in podjetje GKN driveline Mateja Smolar Tič

POSEBNI DOSEŽKI NAGRADA ZA POSEBNE DOSEŽKE

Iza zorc

Europass

Gaja Marija Pesjak, Tajda Kukovič, Nika Hribernik, Sašo Jakob, Maruša Mlakar, Leon Kukovič, Monika kOtnik, Luka Skarlovnik, Eva Ložak, Zala Golčer, Tjaša Padežnik, Kaja Ravnak

Leon Kukovič

Mednarodno dokazilo o pridobljenem znanju na mednarodnih izmenjavah

Strokovna ekskurzija v Španijo

Izmenjavi v Španiji in na Finskem v okviru 3letnega projekta Y.E.S. for Future

Posebna nagrada

Klara Mavc

Eva Bezovnik, Nejc Belec in Hana Pačnik

Natečaj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic; Društvo združenih narodov za Slovenijo Zgodovinski natečaj DiStory – Hekaton: Digitalna zgodba mojega mesta

mag. Mojca Šegel

mag. Aleksandra Boldin

Digitalna zgodba: Ko legenda zaživi

TEKMOVANJA Angleška in nemška bralna značka Branje ima zelo velik pomen. Poleg branja v slovenskem jeziku dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče beremo tudi v nemščini in angleščini, s čimer pridobivamo širši besedni zaklad, nadgrajujemo svoje znanje o jeziku ter hkrati pridobivamo splošno znanje o dogodkih po svetu. Šola nam daje možnost, da se v znanju iz prebranih knjig pomerimo in preverimo svoje znanje. Vsako leto moramo za bralno značko prebrati tri knjige. Zajemajo splošno znanje, zaradi česar smo dijaki vsako leto zadovoljni z izbiro. Meniva, da z branjem knjig, ne samo v slovenskem, ampak tudi v tujem jeziku, dijaki pridobivamo znanje, ki je zelo koristno tudi pri rednem pouku in vsakdanjem življenju. Prepričani sva, da z udeležbo pri bralni znački v tujih jezikih zelo koristimo sami sebi in smo hvaležni šoli, ker nam ponuja to priložnost. Špela Rebernak in Manca Ravnak

V letošnjem letu je priznanja prejelo kar 9 dijakov. Zlato priznanje pri angleški bralni znački je prejel Anže Ostruh iz 1. b, srebrno priznanje pa je usvojilo kar pet dijakov: Manca Ravnak, Angelina Močić, Kristina Bravc, Bor Černec in Klara Jeseničnik. Priznanje za sodelovanje je prejela Daša Poklič. Prav tako so brali pri nemščini, kjer so Gašper Rečnik, Tilen Potisk in Gašper Krajnc prejeli priznanje za sodelovanje. Vsem iskreno čestitam in želim še veliko užitkov ob prebiranju tuje literature. Mentorica: mag Marjetica Štante Kapun SREBRNI GIMNAZIJCI Po uspehu na šolskem tekmovanju iz znanja nemščine so se štirje dijaki drugih in tretjih letnikov Gimnazije Slovenske Konjice v začetku februarja udeležili še državnega tekmovanja. Dolga pot do gimnazije na Jesenicah, kjer je tekmovanje potekalo, pa se je izplačala. Tam so dokazali, da nemški pregovor »Übung macht den Meister« drži, saj so si mojstrsko prislužili srebrno priznanje na državnem nivoju. Čestitke za izjemen uspeh! Andreja Ošlak

BOBER Algoritem, podatkovna struktura, računalnik, logika …, vse te pojme povezujemo s tekmovanjem Bober, ki se je začelo v Evropi leta 2004, natančneje v Litvi. Tri leta kasneje je sodelovalo že 50000 tekmovalcev iz šestih držav, naslednje leto že tekmovalci iz desetih držav. Zaradi zanimivih nalog in zanimanja za tekmovanje smo se pridružili tudi v Sloveniji. Tudi naša šola ni izjema, saj na tekmovanju sodelujemo že od vsega začetka. Tekmovanje poteka v prvem tednu novembra. Dijaki se preizkusijo v znanjih algoritmičnega in logičnega razmišljanja ob podpori računalnika. Letošnje šolsko leto smo imeli rekordno udeležbo na šolskem tekmovanju, to je 52 dijakov, od katerih je 17 dijakov dobilo bronasta priznanja. Luka Martinšek in Leon Kukovič sta uspešno sodelovala tudi na državnem tekmovanju. Vsako leto poskrbimo za navdih, za voljo do logike in uporabo računalnika, vsako leto želimo, da se preizkusimo v tem znanju in vsako leto beležimo dobre rezultate. Kot navdih za sodelovanje vam predstavljamo eno od nalog iz tekmovanja:

Jakob Mlakar – naj kulturnik Sem Jakob Mlakar, dijak 2. letnika, in po nedavnih volitvah tudi naj kulturnik šole. Ta naziv sem si pridobil z aktivnim sodelovanjem v gledališki skupini, sem pa tudi član šolskega benda. V prostem času veliko berem, poslušam glasbo, najraje punk, grunge in metal. Ukvarjam se tudi s fotografijo in z učenjem igranja kitare.

Klementina Polanec – naj dijakinja Ime? Klementina. Priimek? Polanec. Naziv? Naj dijakinja Gimnazije. Zakaj? Ker je tako izglasovalo ljudstvo. Interesi? Kemija, fizika in Spuži Kvadratnik. Načrti za prihodnost? Pripraviti si skodelico dobre kave ... in študij (bio)kemije, ampak kava ima prednost. Misel? Življenje je prekratko za metrski meter, zato kupi 5-metrskega.

Mišel Marovt – naj športnica Sem Mišel Marovt, dijakinja 3. letnika in aktivno treniram alpsko smučanje. Sem članica C ženske smučarske reprezentance in do sedaj sem imela kar nekaj uspehov, tako v otroški, kakor tudi mladinski konkurenci. Treningi mi vzamejo veliko časa, zato sem zelo malo v šoli in pravih konjičkov skoraj nimam. Moram pa priznati, da sem zelo presenečena in vesela, da so moje uspehe prepoznali tudi na šoli in mi podelili laskavo priznanje – naj športnica! To me bo še bolj motiviralo za trening, saj vidim, da imam veliko navijačev tudi med vami.

Filip Tič – naj faca Sej sem že dvakrat to piso ... zaka bi spet? Puglej si od prejšnih let, al pa nekaj ...

Sašo Jakob

LJUDSKA GLASBA DRAVINJSKE DOLINE NA NAŠI GIMNAZIJI

Vodovnik iz Skomarja, pesemsko izročilo pa Ljudski pevci iz Tepanja. Izdelovali so tudi preprosta ljudska glasbila.

Ljudska glasba je poleg jezika najprepoznavnejši del kulture posameznega naroda. Vsaka ljudska glasba ima zato svoje značilnosti, povezane z življenjem in vrednotami posamezne kulture.

Združena Evropa pogojuje večjo potrebo po varstvu naše kulturne dediščine. Dijaki so spoznali, da je naše ljudsko izročilo bogat vir vrednot, ki naj trajno ostajajo v naši zavesti. Mag. Mojca Koban Dobnik

To so spoznavali in uzaveščali tudi dijaki Gimnazije Slovenske Konjice že prvi ponedeljek v novem šolskem letu v sklopu obveznih izbirnih vsebin v tednu evropske kulturne dediščine. V glasbenih delavnicah so oblikovali svoj odnos do ljudske glasbene dediščine lokalnega okolja. Prepoznavali so pesemsko, inštrumentalno in plesno ljudsko izročilo ter se seznanili z aktualnimi nosilci živega glasbenega izročila v Dravinjski dolini. Plesno zapuščino so jim približali člani Folklorne skupine Jurij

NAŠI DIJAKI Z MOZAIKOM BESEDE IN GLASBE »BODI SVETILKA« OBLIKOVALI KULTURNI PROGRAM NA OBČINSKI AKADEMIJI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V današnjem času, prežetim s hlastanjem po materialnih dobrinah, moči in statusu, so kulturna doživetja, dogodki in vrednote tisto sidro, ki lahko obogati, oplemeniti ali osmisli življenje mladih. Tudi letos so naši dijaki na občinski akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika v torek, 7. februarja 2017, oblikovali kulturni program, ki so ga naslonili na področje etike. Mozaik besede in glasbe z naslovom » BODI SVETILKA«, prižiga luč in izrisuje človeka, v katerega mladi verjamejo, oziroma vedo, kakršen je zmožen biti. Predstavlja izbor slovenske poezije in

glasbe , ki se obrača k občutjem, stiskam in odzivom človeka, v boju od senčnega k sončnemu svetu.

GLEDALIŠKI ABONMA Dijaki smo tudi letos uživali ob opazovanju profesionalnih igralcev na odru mariborskega gledališča. Imeli smo gledališki abonma – ogledali smo si štiri predstave, in sicer baletno predstavo Jevgenij Onjegin, drami Medeja in Dežela ptic ter opero Trubadur. Tako smo lahko spremljali res kvalitetne predstave z bogato sceno in dodatki. Všeč nam je bilo, da je abonma vključeval opero, balet in dramo, tako smo doživeli raznoliko gledališko produkcijo.

Idejno zasnovo, scenarij in režijo je pripravila mag. Mojca Koban Dobnik. Program je povezovala Iza Zorc, solistične pesmi zapela Ema Falnoga. Poetični recital sta mentorsko usmerjali mag. Katja Premru Kampuš in Mihaela Ribič. Filmski vložek je pod mentorstvom mag. Aleksandra Boldin pripravila Klara Mavc, tehnično pa ga je oblikoval Luka Martinšek z mentorico mag. Vasjo Ivančič. Šolski ansambel je vodil Tadej Drobne, vokalno skupino pa pripravil Samo Jezovšek.

Špela Rebernak in Manca Ravnak

Gledališka predstava: ROKOVA MODRINA

Alamut in matura

Dijaki in dijakinje Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče smo si 15. decembra 2016 v okviru kulturno - umetniške vzgoje ogledali brezčasno predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Rokova modrina. Preko predstave smo se vživeli v evforijo osemdesetih in spoznali življenje mladega vrhunskega športnika Roka Petroviča. Čeprav smo pričakovali športno zgodbo, kar je delno tudi bila, so nam igralci z več kot odlično, kompleksno igro in raznolikimi pristopi predstavili še drugo, nam neznano plat tega vélikega človeka. Z Rokovo poezijo, dokumentarnimi posnetki, smo se tudi sami začeli spraševati o dosežkih življenja, kakšne so naše prioritete, kakšni so naši cilji in koliko smo pripravljeni za to žrtvovati.

Najstarejši dijaki smo se na maturi preizkusili tudi v poznavanju literarnih del z naslovom Alamut in Krasni novi svet. Ker smo se pri spoznavanju islamskega sveta srečevali s številnimi vprašanji, smo z veliko vnemo prisluhnili predavanju gospoda Dragana Potočnika, doktorja zgodovine, pesnika, pisatelja ter svetovnega popotnika. V skoraj dvournem druženju nam je poznavalec Bližnjega vzhoda predstavil kratek pregled razvoja islama ter pojasnil zgodovinsko resnico, ki odseva v Bartolovem romanu. Svoje opisovanje je začinil s fotografijami, nastalimi na njegovem potovanju na Alamut, ter z osebnimi izkušnjami z iransko kulturo. Maturanti smo po koncu predavanja razgledanega zgodovinarja zasipali z vprašanji ter si tako vsaj malo olajšali pot do maturitetnega eseja.

Ida Šelih in Klavdija Pliberšek, 3. Gb

Iza Zorc

Literarni večer z Miho Mazzinijem Svet. Čas. Resnica. Vse se vrti z neustavljivo silo, ki nas včasih premetava, včasih objame, spet drugič postavi pred razpotje in od nas želi takojšno odločitev. Hrepenimo po času, po dogodkih, ki so že skoraj izbrisani iz naše podzavesti. Nato spet hrepenimo po prihodnosti, po spremembah in skušamo spremeniti vse krivice sveta. Spet svet, spet čas, spet resnica. Včasih pa je vseeno prav, da pritisnemo na pavzo, se popolnoma ustavimo in pobrskamo po svojih spominih. To je naredil uspešen slovenski pisatelj in doktor antropologije Miha Mazzini. Poigral se je s svojimi spomini in zameglil mejo med realnostjo in fiktivnim

svetom. Z Luko Skarlovnikom sva imela priložnost avtorja avtobiografskega romana v izmišljenih zgodbah – Otroštvo, spoznati v živo in ga povprašati o socialni dimenziji figure pisatelja, njegovem ustvarjanju na slovenskem in v tujini, blogerstvu, ozadju režiranja slike predvajane na kinematografskih platnih in računalništvu.

RASTEM S KNJIGO V okviru projekta Rastem s knjigo smo dijaki 1. letnika en šolski dan posebej namenili knjigam, knjižnici in branju nasploh. V uvodnem delu smo v šolski knjižnici razmišljali, kaj nam pomeni branje in kako najučinkoviteje poiščemo gradiva, ki jih potrebujemo za delo v šoli in drugod. S pomočjo računalnikov smo reševali razne zanimive naloge in iskali nove načine, ki bi nas spodbudili, da bi več brali. Nato smo se odpravili še v Splošno knjižnico Slovenske Konjice, kjer so nam knjižničarke podrobno predstavile delo v knjižnici in izposojo gradiv. Spoznali smo tudi sistem Cobiss in vadili uporabo tega nadvse uporabnega sistema za iskanje gradiva v knjižnicah. Za darilo smo prejeli knjigo avtorice Marjane Moškrič Sanje o belem štrpedu. Knjiga nam je blizu, saj so glavni junaki tako kot mi najstniki s težavami. Veliko se nas sedaj še raje vrača v knjižnico in odkriva svet knjig. Gašper Krajnc

Intervju je potekal pod okriljem Splošne knjižnice Slovenske Konjice, s katero naša gimnazija redno sodeluje. Literarno obarvana čajanka je potekala v sredo, 2.februarja v avli Splošne knjižnice. Gospod Mazzini je s kritičnim, pa tudi šaljivim tonom obarval sredin večer, ki sta ga ob spremljavi strun akustične kitare še glasbeno nadgradila Jakob Mlakar in David Vidmar. Včasih je dobro za trenutek ustaviti čas, pogledati v svet in se preprosto veseliti življenja, ki ga živimo. Čajanka s pisateljem Miho Mazzinijem je bila prav tak čas, ki bi ga bilo vredno ustaviti, ga ponovno podoživeti in si ga vtisniti v spomin. Sara Bezenšek, 4. Ga

DIJAŠKA SKUPNOST Dijaško skupnost, ki skrbi za dobro vzdušje, pestro dogajanje in pravice dijakov, sestavljamo Sašo Jakob, ki je hkrati tudi predsednik, Eva Bezovnik, Aleš Kvas, Jaša Šonc, Luka Martinšek, Rok Mokotar, Tilen Gorenjak, Luka Jančič in Manca Ravnak. Na sestankih se pogovarjamo o morebitnih izboljšavah na šoli, problemih in organizaciji dogodkov, ki skrbijo za popestritev pouka, kot so kostanjev piknik, peka palačink, kviz za valentinovo ter športne igre. entuziazma. Čiščenju smo se vsi dijaki višjih letnikov z veseljem izognili in umazano delo prepustili izmučenim mladičem.

FAZANI IZGLEDALI NADVSE HOLLYWOODSKO V jesensko obarvanem septembru smo bili priča krstu naših prvošolčkov. Spretne mojstrice ličenja tretjih letnikov smo se izjemno potrudile, da bi naši fazani izgledali nadvse hollywoodsko in temu svečanemu dogodku primerno. Zanimive igre, s katerimi smo trpinčili novopečene gimnazijce, kot so to že počeli naši predniki, so v smeh spravljale že tako hiperaktivne dijake drugih in četrtih letnikov. Izjemne voditeljske sposobnosti Nike Hribernik so pripomogle k temu, da je vse potekalo, kot je treba, dobra fizična pripravljenost naših fantov pa je bila ključna, da smo igre speljali kar se da gladko in brez komplikacij. Ob prisegi smo se morali prepričati, da vsi klečeči jasno in glasno ponavljajo sleherno besedo. Ker je bilo to nadvse težko doseči, smo bili primorani prisego tudi nekajkrat ponoviti z malo več

Maja Albreht KOSTANJEV PIKNIK Kljub pomanjkanju kostanjev smo tudi letos organizirali kostanjev piknik. Pekli smo kostanje, prinesli še doma pečeno pecivo in igrali športne igre, kot so npr. nogomet, odbojka in balinanje. Zmagovalci iger so prejeli nagrade. Zabaval pa nas je tudi šolski band s svojim repertoarjem znanih in nam ljubih pesmi. KOLEDAR Tudi letošnje leto smo ob koncu leta izdelali koledar, na katerem smo prikazali poklice nekoč in danes. Na šolo so prišli vizažistka, frizerke in fotograf, ki so zagotovili profesionalen izgled dijakov na slikah. Koledar se je množično prodajal na našem božično-novoletnem koncertu Vesele note za praznične dni.

DEJAVNOSTI IZLET NA PRIMORSKO Dijaki prvih letnikov Gimnazije Slovenske Konjice smo se v mesecu juniju odpravili na izlet na Primorsko. Zaspano jutro nam je kaj hitro razvedril obisk vojaškega muzeja v Pivki, kjer nas je vodič popeljal skozi vojaško zgodovino vse od 1. in 2. svetovne vojne pa do danes. Ogled nam je vsekakor popestrila bogata zbirka orožij, vozil in najrazličnejših vojnih pripomočkov ter doživeto predavanje našega vodiča. Pot smo nadaljevali proti Piranu, kjer smo si ogledali razne znamenitosti, med drugim tudi Tartinijev trg, Benečanko in Trg 1. maja. Prijetno vreme je poskrbelo za sproščujoč sprehod po plaži Pirana, od koder smo ob zanimivih predavanjih o znamenitostih v angleškem jeziku, ki smo jih pripravili dijaki, zagotovo odnesli marsikaj koristnega. Po nekoliko »uradno« obarvanem delu naše ekskurzije smo dijaki preostanek izleta preživeli v Portorožu, od koder smo se zvečer odpravili nazaj v Slovenske Konjice.

Odsev leta

22. junija smo v živahnem in slavnostnem vzdušju pomahali šolskemu letu 2016/17. Podelili smo nagrade odličnim dijakom in priznanja na državnem nivoju. S solzami v očeh smo se poslovili od maturantov, prisluhnili vedno fantastičnemu šolskemu bendu in uživali s sproščenim voditeljem in ob domiselnem programu razredov.

English classes from Zack's perspective I have always had a passion for communicating. For the past 4 years, I've been helping hundreds of students learn how to speak English better. That's not all, though. Because of my unique teaching position, I'm able to introduce students to things they wouldn't necessarily learn as a part of their educations. I make sure to spend a few minutes every class guiding them through the process how to control and monitor their own thoughts through a simple relaxation/meditation exercise which leads to better memory retention, improved focus, and elevated emotions. Another aspect that I enjoy is being able to introduce topics through English practice that they wouldn't normally become acquainted with. Knowing that I'm helping them better themselves at the same time I enhance improve their English fluency is very fulfilling. Besides all that, I have a blast most of the time and try to do it all with a positive attitude that creates a relaxed atmosphere where the kids feel comfortable and thus more willing to practice speaking. I also have to add, it's been a pleasure and a learning experience working with my 2 collegues Mateja Smolar TiÄ? and Marjetica Ĺ tante Kapun.

IZZIVI PODJETNIŠTVA V globalnem sistemu tržnega gospodarstva je podjetništvo ali "biti sam svoj šef" velik izziv. Današnji gimnazijci boste v samozaposlitev praktično prisiljeni, saj bo ob vašem vstopu na trg delovne sile alternativnih možnosti bolj malo. Odločitev za podjetništvo pa bo lahko tudi posledica dobrih priložnosti na trgu. Tržne niše, dobre ideje in inovacije bodo v tem primeru tiste, ki vas bodo lahko spodbudile k ustanovitvi lastnega podjetja. Za to bo potrebno imeti dovolj podjetniškega znanja, spretnosti in hrabrosti. Zavedanje, da trenutni neuspeh še ni polom, ampak izziv za drugo pot proti vrhu, vas bo spremljalo na tej poti. Podjetnost, ki se pojavlja v kombinaciji s samoiniciativnostjo, je ena izmed osmih ključnih kompetenc, ki jih opredeljuje evropski referenčni okvir ključnih kompetenc. Gimnazijski program, kot ga imamo pri nas in po večini držav EU, ne nudi potrebnih znanj in veščin, ki bi vam, danes še dijakom, omogočile čim manj ovir na vaši bodoči podjetniški poti. Na naši Gimnaziji se zavedamo teh pomanjkljivosti splošnega gimnazijskega programa, zato smo se med prvimi vključili v mednarodne projekte, ki vam omogočajo pridobiti ta potrebna znanja in veščine. K tej odločitvi je veliko pripomoglo tudi to, da je med našimi profesorji več takih, ki imajo tako praktične izkušnje kot tudi ustrezno formalno izobrazbo za področje podjetništva. Kreativnost, kritično mišljenje, inovativnost, prevzemanje odgovornosti ter sposobnost načrtovanja in upravljanja projektov, da bi dosegli določene cilje so le

nekatere teme, s katerimi se naši gimnazijci seznanjajo na teh delavnicah. Ustvarjalnik, Podjetniški krožek, YouthStart in Podjetniški vikendi, ki jih izvajamo na naši Gimnaziji so namenjeni pridobivanju ustreznih znanj in veščin. Še posebno težo nosi sodelovanje v mednarodnem projektu YouthStart. Namen tega je izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov pri izvajanju inovativnih politik razvijanja podjetnost in uvajanju praktičnih ukrepov za spodbujanje podjetnosti v šolah. Kot izbrana Gimnazija preverjamo možnosti uvedbe podjetniških vsebin v redni gimnazijski program. S projektom smo pričeli že v preteklem šolskem letu in dosegli odlične rezultate, ki smo jih predstavili tudi na mednarodnem srečanju sodelujočih držav. Dober odziv naših dijakov je imel za posledico prošnjo Zavoda za šolstvo RS, da s projektom v tem šolskem letu nadaljujemo v okviru rednega izobraževanja. V to obliko dela sta vključena oba tretja letnika naše Gimnazije, vsebine pa se predelujejo pri različnih predmetih.

Bolj intuitivne so podjetniške delavnice, ki jih izvajamo pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Ob sodelovanju z zunanjimi izvajalci potekajo med letom podjetniški vikendi, ki poleg

pridobljenega znanja nudijo tudi možnosti mreženja z dijaki drugih slovenskih šol, ki jih občasno gostimo. Upamo in želimo, spoštovani dijaki in dijakinje, da vam bodo tako pridobljena znanja povečala možnosti, ko se boste čez leta znašli na samostojni poti. dr. Viljem Pavlovič

spominu najbolj ostale slastne večerne palačinke, po katerih smo hitro zaspali. Naslednji dan smo morali pokazati svojo ustvarjalnost in inovativnost, saj si je vsaka ekipa izmislila idejo, s katero bi lahko prevzela kupce, prodajalec pa bi z njo zaslužil. Ekipe smo pripravile predstavitev o naših idejah in ob koncu vikenda smo skupaj določili zmagovalca.

VIKEND PODJETNOSTI, INOVATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI Mladi imamo ideje in energijo, da ustvarjamo nove rešitve za nove čase. Potrebujemo pa znanja, informacije in prave veščine, kako te ideje s čim manj truda in čim hitreje realizirati v realnem svetu, zato smo se udeležili vikenda podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti.

Vikend se nam je zdel zelo zanimiv, zabaven, poučen in z veseljem bi ga ponovili. Maša Pučnik

Prvi del delavnic se je vsem zdel zelo zabaven, a je bil hkrati tekmovalen. Razporedili smo se v skupine in v okolici Gimnazije opravili zanimive izzive v omejenem času. Vsem dijakom pa so v

PROJEKTNI TEDEN DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2016 Dijaki od 1. do 4. letnika so sodelovali v projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2016 na Gimnaziji Slovenske Konjice. Letos v nacionalnem projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, ki je del evropskega projekta, sodelujemo že drugo leto. Pripravili smo 5 delavnic za dijake in druge udeležence: - LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA DRAVINJSKE DOLINE za 1. letnik (mentorica: mag. Mojca K. Dobnik; zunanji sodelavci: Ljudski pevci iz Tepanja, Folklorna skupina Jurij Vodovnik iz Skomarja) – 12. 9. 2016 - MANDALA V OČEH MLADIH USTVARJALCEV NA KONJIŠKEM za 2. letnik (mentorica: mag. Aleksandra Boldin; zunanji sodelavci: Erik Vodenik in Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice) – 13. 9. 2016 - SIMBOLI KONJA V KULTURNI DEDIŠČINI SLOVENSKIH KONJIC za 1. letnik (mentorici: Doroteja Rušnik Stramšak in mag. Aleksandra Boldin; zunanja sodelavca: Arpad Šalamon in Hedvika Vidmar Šalamon) – 13. in 15. 9. 2016 - KULTURNA DEDIŠČINA NA KONJIŠKEM za 3. letnik (mentorici: mag. Aleksandra Boldin in mag. Marjetica Štante Kapun) – 15. 9. 2016 - KULTURNA DEDIŠČINA DRAVINJSKE DOLINE OD ANTIKE DO SODOBNOSTI za 4. letnik (mentorica: mag. Aleksandra Boldin) – 16. 9. 2016

Dijaki – ponosni smo na vas, da ste s svojo izvirnostjo in energijo na svojevrsten način črpali iz kulturne zakladnice Dravinjske doline, ji dodali nove dimenzije ter pripomogli k medgeneracijskemu sožitju. Prav tako pa za vaš spoštljiv odnos do naše lokalne dediščine, ki ste jo nekateri obiskali v delavnicah na terenu. Vodja projekta DEKD na Gimnaziji Slovenske Konjice mag. Aleksandra Boldin PROJEKTNI DAN O LJUDSKI GLASBI Zdravo! A da se na gimnaziji samo »piflamo«, se govori? No, to je pa za lase privlečeno. Preberi naslednje vrstice, pa boš videl delček tega, kar se pri nas dogaja. Ljudska glasba z značilnostmi življenja in vrednotami posamezne kulture je poleg jezika najprepoznavnejši del posameznega naroda. Spoznali smo, da je naše ljudsko izročilo bogat vir vrednot, ki se ga moramo zavedati in ga spoštovati. Ljudski pevci iz Tepanja niso le peli, ampak smo se z njimi tudi pogovarjali o izvoru in nastanku ljudskih pesmi ter o priložnostih, ob katerih so se in se še danes pojejo.

Naši predniki so bili zelo domiselni, kar se tiče izdelave glasbil, s katerimi so ustvarjali glasbo in spremljali svoje petje. Sami smo naredili glasbilo iz oreha in vžigalice. Seveda pa tudi brez ljudskega plesa ne gre. Obiskali so nas člani KUD Jurij Vodovnik Skomarje, ki ohranjajo izročilo in tradicijo pohorskih ljudskih plesov in otroških ljudskih iger. Kot vidiš, nam ni bilo dolgčas. Da bi lahko soustvarjali prihodnost, moramo poznati svoje korenine in prav k temu nas spodbujajo take in podobne dejavnosti, ki se odvijajo na naši šoli.

Klara Jeseničnik PREDAVANJE O HUMANITARNI ODPRAVI NA MADAGASKAR ZAPLETENO PREBADANJE BLAGA V okviru projektnega tedna smo imeli predavanje o humanitarni odpravi na Madagaskar. Domačinka Eva, absolventka medicine in članica odprave, nas je popeljala v svet tamkajšnjih ljudi in življenja. Predstavila nam je potek celotne odprave in njeno ekipo. Zanimive so bile slike, ki so to potovanje naredile še bolj živo. Pokazala nam je, da lahko pomagamo tamkajšnjim prebivalcem predvsem pa otrokom, ki potrebujejo medicinsko pomoč, topel objem, hrano ali pa preprost pogovor. Videli smo, da lahko pomagamo nekomu, ki potrebuje pomoč, a to lahko naredimo le s trdim delom. Zdi se mi, da bi vsak lahko pomagal, četudi le z majhnimi prispevki, da bi omogočili nakup zdravil, povojev, nasploh vseh medicinskih pripomočkov. Tudi sama rada pomagam ljudem, zato bom nekoč naredila kaj tako dobrega, kot so naredili ti absolventi. Všeč mi je, da niso odšli na Madagaskar samo zaradi druženja, ampak tudi zato, da so omogočili tamkajšnjim ljudem malo lepše življenje. Tara Mrzdovnik

V okviru projektnega tedna nas je nekaj nadobudnih dijakov tretjega letnika, sicer mnogi brez pretiranega talenta za šivanje, sodelovalo v delavnici preoblikovanja starih oblačil v nova. Poleg izrabljenih cunj, ki smo jih pridno reciklirali, sta šivalna prejica in igla od nas zahtevali še veliko mero natančnosti in potrpežljivosti. Uživali smo, ko nas je gospa Mojca Potnik Šonc vodila skozi zapletene postopke prebadanja blaga in z budnim očesom skupaj s profesorico Jožico Orož Berginc pazila, da kdo od nas ne bi iz razreda odšel z nepotrebnimi poškodbami. Ob koncu delavnice smo ponosno razkazovali svoje reciklirane izdelke, stare majice so imele nov videz, odslužene kavbojke so postale zapeljivo krilo ... Maja Albreht

ZAKLJUČUJEMO … A 1409 Naše ožje poti so zavile na Avtocesto 1409. 1409 dni v zgodovino. Kilometrsko skoraj štirinajstkrat do Ric-a in nazaj. :) Highway zveni bolj obetavno in svetovljansko. Pa še dlje pelje. Glede na razlog ovinka tudi najbolj ustrezno. Sem sedla za volan in smo se kar peljali. V začetku smo se pogosto ustavljali, ker se vam je zdela pot naporna in še niste bili vajeni sopotnikov. In jaz sem vozila drugače..komu je všeč nenadno zaviranje? Nekatere smo morali včasih čakati in smo nevede del poti peljali brez njih. Kasneje so razumeli, da gremo k istemu cilju in da so stranpoti težavnejše. Energije so se prepletale in nas posebnosti božale. Ludeki. Prijazno ste sprejeli navigacijo, jaz pa sem izbirala glasbo. V vzratnem ogledalu ste bili tako lepi in pametni, a se včasih tega niste dovolj zavedali. Pa sem vam povedala, in vi meni, da me razumete in je bilo v vozilu toplo. Kako rada sem se smejala humornim domislicam z zadnjih sedežev! Iz srca. Vpijala sem pronicljiva vprašanja in preproste zaključke. 31. Videli ste in se mi je zdel pomemben vaš kritičen pogled na stanje ceste, smiselnost dela cestne družbe, ali usmeritev ministrstva za promet. Ob rutinskih pregledih in testiranjih hitrosti pa ste si zmeraj pomagali, Ludeki. Enkrat, tik pred koncem poti, smo kljub dolgotrajnemu skrbnemu čuvanju, izgubili ključ našega vozila.

Ampak smo potem vse in še sami sebe presenetili z novim, še lepšim in še bolj našim. Rutinirano in olikano ste stopali iz vozila in se ponovno vračali, vsako leto ste za odtenek zrasli. Odmik vam je koristil, jaz pa sem vas občudovala. Razen takrat, ko je vaše vedenje vplivalo na izbor glasbe. Zaradi neharmonične glas be smo morali napraviti še en dodatni ovinek. A kilometrina so na koncu izkušnje. Čeprav ste kot potniki navidezno spreminjali obliko – bili ste intelektualci, rokodelci, kak dan lenivci, bevskajoči psički, pa tudi pohlevni dalmatinci, čebele ( z obema prevladujočima lastnostima), kavalirji, „surprizebdparty“ organizatorji, francoski plesalci s konca 18. stoletja in balkan-tehno poskakovalci – ste ostali Ludeki. V slovarju MST je zapisano: Ludek - éka m (n a ẹ́), 1. razmišljujoče in čuteče bitje iz 4.a; ludek zaključi gimanzijo; lepi ludeki so vstopili v razred; • ludek ni človeku volk; ekpr. ludek na mestu. Žal mi je, da se nismo mogli še večkrat ustaviti. Kar tako, za sprostitev. Ker so bili postanki vedno tako prijetni in so pogovori segali v srce. Takšne spomine čutim v grlu. Ob koncu Aceste 1409, Po 1409 dneh, kar vas poznam, vam privoščim, da nadaljujete pot navkreber. Ker je z vrha lepši in jasnejši razgled. Nekega dne boste tam našli tisto, o čemer ste sanjali. Ali pa ne. Morda boste našli nekaj veliko čudovitejšega. To vam želim, Ludeki! Mateja Smolar Tič

Nejc Belec »It always seems impossible until it is done.«

Maša Hribernik »The best way to predict your future is to create it.«

Eva Bezovnik »Once I’ll sail toward a horizon, where I might find happiness waiting.«

Sara Bezenšek »C’est la vie.«

Luka Kavc »Pozdravi mamco! ;)«

Neli Jerot »It’s been magical, but I’m done.«

Žan Boček »When life gives you lemons, squeeze them in people's eyes.«

Jošt Klevže “You can dance. ” - Vodka

Jakob Kolar »Kocka je padla!«

Tamara Kračun »Sometimes the questions are complicated and the answers are simple.«

Sintija Kolar

Evelin Landeker »A person who never made a mistake never tried anything new.«

Maja Koprivnik »Zdaj bo življenje spet lepo.«

Špela Klara Mauhler »Non est vivere, sed valere vita est.«

Lara Košič »Kar lahko storiš danes, lahko tudi jutri.«

Hana Pačnik

»Best thing in life aren't things.«

Tjaša Padežnik »Ključi dvigala so na dražbi.«

Patricija Podkrajšek »Kad nema ljubavi, dobra je i rakija.«

Klementina Polanec

Kaja Ravnak »Ujeta v iluzije, da se poznam, a kako naj v eni sapi izrečem to, kar želim, saj navajena svobode brez nje ne bi znala, nekega jutra, ko se zdani.«

Luka Skarlovnik »Mami je rekla, da ne smem napisat "carpe that fucking diem".«

Matic Skrbinšek »Kdor želi delati bedarije, vedno najde razlog za to.«

Rok Pučnik »I could have said something profound, but you would have forgotten it in 15 minutes.«

Filip Tič »Quaeso, macta me!«

Veronika Turk »Bodi to kar si, ker vse ostalo je že zasedeno.«

Jan Založnik »Še Bog bi dobre volje bil, če bi cviček pil!«

Jani Vehovar »Šola brez počitnic je kot dolga pot brez gostilne.«

Blaž Videčnik »Veni, vidi, vici.«

Neja Založnik »Entonces creces y te das cuenta de porque Peter Pan no queria crecer.«

Iza Zorc »Življenje je lepše, če si človek do ljudi.«

Tina Vovk »If nobody comes from the future to stop you, how bad can the decision really be.«

Učitelji danes poučujemo v času, ko so naši tekmeci računalniki in druge vrste privlačnih tehnologij. Veliko truda in pedagoškega erosa je potrebnega za to, da pridobimo dijakovo pozornost, da v dijakih prebudimo vedoželjnost in veselje do učenja, da razvijamo njihovo kritično razmišljanje in ustvarjalnost. In vse to z enim samim ciljem in namenom: Da bodo dijaki v prihodnosti odlično opravljali svoj poklic in uspešno reševali probleme resničnega sveta.

Dijaki in dijakinje četrtega B, dragi moji. Imeli ste mnoge vzpone in padce, da bi prišli do zaključka gimnazije. Bilo je naporno, mnogokrat ste presegli samega sebe, vendar je bilo lepo gledati iz moje perspektive kot razredničarke, da ste se znali vsak trenutek tudi zabavati, živeti življenje. Strinjam se z grafitom, ki sem ga zasledila v dvigalu ene od knjižnic: »Ljudi, ki svoje znanje iščejo samo v knjigah, lahko postavimo na polico!« in vem, da se z njim strinjate tudi vi. Nikoli niste sprejeli izrečenih in napisanih »modrosti« drugih, vse ste hoteli sami spoznati, izkusiti, razumeti…. in nenazadnje, kar me pa najbolj veseli, hoteli ste biti ob tem iz dneva v dan boljši. Pri tem sem vas vedno podpirala in skušala razumeti, čeprav se je včasih končalo dobro, včasih manj dobro, včasih s smehom, včasih z jokom. Dovolite mi, da vas spomnim še na naših več sto ur matematike. 1. septembra 2013 je bila definirana univerzalna množica 1.b z 32 elementi kot unija dveh podmnožic: 13 fantov in 19 deklet. Presek je

bil v začetku prazen. V tretjem letniku smo se žal morali naučiti tudi operacijo razlike množic, ki je imela dva elementa (naj na tem mestu zaželim tudi Juretu in Maruši vse dobro v življenju!). Do maturantskega plesa pa smo uspešno usvojili tudi kartezični produkt, pri katerem vzamemo en element iz ene in en element iz druge množice, da lahko skupaj zaplešemo. In verjamem, da je bilo vsem prisotnim zelo lepo, čeprav smo bili vseskozi v komplementu dane množice((: Doroteja Štunf

Dijaki in dijakinje, ko boste v življenju naleteli na množico neznank in boste razmišljali, da so vaši cilji oddaljeni, nedosegljivi, morate verjeti naslednjim besedam modreca: »Začni delati, kar je potrebno, potem tisto, kar je možno, in kmalu boš delal, kar velja za nemogoče.« Zdaj se torej podajate novim izzivom nasproti. Vedite, da verjamem v vas, da verjame v vas celotni učiteljski zbor konjiške gimnazije! Za vsak primer pa naj dodam še sporočilo RIC-a: »Zaupajte vase in v svoje sposobnosti!« NA SVIDENJE IN SREČNO! Razredničarka 4.b: Doroteja Štunf

Patricija Doler Alen Cvahte

»Ni važno, če je 3, 4 ali 5, važno, da je 2.«

Aneja Einfalt »Nismo vedeli, da smo ustvarjali spomine... spremljala nas je samo zabava.«

»Samozavestno stopaj po poti svojih sanj. Živi življenje, ki si si ga zamislil in vedi, da prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.«

Simon Ekselenski

»Spomini so večni…projektorji ne!«

Zala Golčer Nina Gobec Maruša Fijavž

»Bodimo ljudje!«

»Ni pomembno, da človek zna dosti stvari, temveč, da jih zna uporabiti. (Alfred Tennyson)

KristjanFührer

»Nikoli ne obupaj. Tako kot mi.«

»Gimnazijska leta - čas odraščanja, spreminjanja, prve ljubezni, sklepanja novih prijateljskih vezi, pa tudi trdega dela ter mnogo neprespanih noči. Vse me je iz nesamozavestne in plašne deklice izoblikovalo v pokončno dekle, pripravljeno na nove življenjske preizkušnje. Ob spominu na te dni me obdajajo prijetni občutki, hkrati pa se veselim novih izzivov.«

Tanja Gošnjak »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.«

Hajdi Hauptman »Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.«

Matija Hedl “Matija, napiši nekaj navdihujočega in pomenljivega!” (Mami)

Kaja Kolar »Zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože.«

David Kovač

Gregor Kričaj

Monika Kotnik Miha Kolar Brusl »Za uspeh v življenju sta pomembna dva pravila: 1. Nikoli ne povej vsega, kar veš; 2. ...

»Zapojte z mano vsi, kako lepo je, če pozitiven si. Ne v redovalnici, ne na plakatu, v samem sebi, kjer sreča tiči. Vendar le glej, da ko me vidiš, nasmehneš se mi, saj srečo deliti, to je skrivnost, ki jo danes pozna le malo ljudi.

»Vsi grešimo. Eni bolj, drugi manj, »Vsi grešimo. Eni bolj, drugi manj, tretji pa stalno!« tretji pa stalno!

Aleš Kvas »Napačne odločitve te ponavadi prinesejo na pravo mesto- ta napačna odločitev je bila gimnazija.«

Mija Lajhar

»It,s been magical, but I,m done.

Maša Lipovec »Naj se vedno, vedno najde nekaj, kar se želiš naučiti, kraj, ki ga želiš obiskati, nekaj, kar želiš narediti, nekdo, ki ga želiš spoznati. (Helen Exley)«

Eva Ložak

»Sledi svoji strasti, ki te bo pripeljala do tvojega namena.

Andraž Laubič »Čas povsod teče relativno…razen na Gimnaziji Slovenske Konjice.«

Tijan Marovt »V štirih letih na gimnaziji sem se res veliko naučil. Kljub temu pa nimam idej, kaj naj napišem za zaključno misel.«

Vesna Ledinek

»In the book of life, the answers aren,t at the back.«

Petra Ofentavšek »Isn,t it funny how day by day nothing changes, but when you look back everything is so different.«

»Majhna dekleta s sanjami postanejo ženske z vizijo!

Matej Pesjak »Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica.«

Monika Strmšek

Veronika Tome

Nina Pavlič

»Vsaka stvar se zgodi z razlogom.«

Luka Preložnik Šegel »Pravijo, da za vsakogar zraste drevo spoznanja. Mojega je očitno nekdo preveč zahodil.«

Tamara Zidanšek

»The expert in anything was once a beginner.«

Klara Mavc

»V času velikih odločitev in osebnostnih sprememb igra srednja šola pomembno vlogo. Zlagano in naivno je preprosto reči, da je bilo vse super, saj življenje ni črno-belo. Vseeno mi gimnazija ostaja v lepem spominu in bi jo kot most med otroštvom in odraslostjo brez pomišljanja izbrala še enkrat. V šali bi lahko rekli, da je gimnazija kot škatla čokolade; zelo je sladka, ne traja dolgo, a po štirih letih te zamika še kaj drugega.«

DIJAKI PO ODDELKIH ... 1.a

1.b Razredničarka: Petra Klima Fiona Artič Slemenšek, Mihajlo Benić, Lan Boldin, Bor Černec, Klara Fijavž Domen Führer, Nina Furman, Mark Gračner, Jure Gričnik, Julija Hohler, Tinkara Jakopič, Luka Jančič, Klara Jeseničnik, Urška Kokol, Nastja Kovač, Gašper Krajnc, Manca Ledinek, Maša Mesiček, Maja Mlakar, Lucija Orličnik, Anže Ostruh, Neža Pec, Lara Podergajs, Daša Poklič, Maša Pučnik in Zala Skrbinšek.

Razredničarka: Jožica orož Berginc Elena Abdić, Nejc Belak-Vivod, Tea Bračič, Kristina Bravc, Ema Falnoga, Anja Fijavž, Urban Fijavž, Daša Gaber, Tilen Gorenjak, Katarina Gorjup, Ažbe Jerman, Blaž Kolar, Andraž Konec, Tilen Lamut, Tara Mrzdovnik, Zala Podgrajšek, Maruša Podkrajšek, Maša Podvršnik, Paulina Polh, Maja Potočnik, Jakob Pučnik, Vita Rebernak, Maruša Ribič, Maruša Stojnšek, Jure Šeško, Martin Tome, Peter Trdin in Nika Zidanšek.

2.a

2.b Razredničarka: Katja Premru Kampuš Marcel Hren, Tjaša Jazbinšek, Ajda Kangler, Tali Karner, Marsel Klopčič, Aleksander Kolar, Jakob Kolar, Lara Kolar, Nuša Kovač, Gal Kuk, Špela Marguč, Angelina Moćić, Karsten Opraus, Maruša Podgrajšek, Leja Preložnik Šegel, Manca Ravnak, Špela Rebernak, Marija Tisnikar in David Vidmar.

Razrednik: Viljem Pavlovič Ines Bornšek, Aja Cugmas, Maks Črešnar, Gašper Drofenik, Tinkara Furman, Maša Godec, Tadej Jereb, Ana Kolar, Anej Kukovič, Maruša Marguč, Jakob Mlakar, Rok Mokotar, Miha Petrič, Ana Ribič, Blaž Riemer, Klara Rošer, Rok Sešel, Ana Škorjanc, Sara Špiljak, Jakob Tome in Tjaša Vidali.

3.a

3.b Razredničarka: Mihaela Ribič Sara Čepin, Enej Golež, Patrick Hren, Leon Kukovič, Nik Marinšek, Mišel Marovt, Luka Martinšek, Žan Pec, Klavdija Pliberšek, Jaka Purg, Nika Rihtarič Balažič, Eva Skarlovnik, Ida Šelih, Jakob Tič, Tjaša Ungar in Matej Vivod.

Razredničarka: Helena Skaza Birk Maja Albreht, Katja Benčuk, Sara Bezenšek, Anamarija Fijavž, Luka Fijavž, Jan Filipšek, Domen Hitrec, Nika Hribernik, Sašo Jakob, Patricija Klinčar, Tajda Kukovič, Maruša Mlakar, Andreja Ošlak, Gaja Marija Pesjak, Alekseja Potisk, Eva Skok, David Škrinjar, Jaša Šonc in Damaris Tomažič.

Avtorji likovnih izdelkov v letopisu: Dijaki 1. letnikov Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče

Letopis je izdan v elektronski obliki.

Uredniški odbor: Vasja Ivančič in Mateja Smolar Tič

Fotografije: Vasja Ivančič, Tomaž Černec in Foto Nareks

Oblikovanje in prelom: Vasja Ivančič

Julij 2017 77