KORAKI 2020 - Časopis SPSŠ Zreče by Šolski center Slovenske Konjice-Zreče

KORAKI J

ČASOPIS SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE Zreče

letnik X

leto 2020

številka 10

v ŽARIŠČU

LOKALNO

EVROPA

Koronavirus in pouk na daljavo

Mlado Zreče

Šola ambasadorka Evropskega parlamenta

UVODNIK

Dragi dijaki! Zaradi intenzivnosti zadnjih mesecev se v spominu odmikajo začetek šolskega leta, praznovanje 60-letnice delovanja našega zavoda, projekti, v katere se dijaki vključujete, strokovne ekskurzije in potovanja. Maturantski ples za dijake Peter Drucker zaključnih letnikov se zdi tako daleč, da bi ga bilo vredno kar ponoviti. Zavedam se, da je situacija, v kateri smo Vsak čas, vsako obdobje in vsako leto se znašli, naenkrat spremenila načrte za prinaša nove izzive. Številni izzivi, ki smo jim obisk Amsterdama, Portugalske in Londona, bili izpostavljeni v zadnjih treh mesecih, so opravljanje praktičnega usposabljanja nedvomno zaznamovali sleherno generacijo. pri delodajalcu, udeležbo na strokovnih Načeloma se dijaki več let postopno učite in ekskurzijah in tekmovanjih, oglede razstav, privajate na samostojno delo, a v obdobju priprave zaključne šolske prireditve … pandemije ste morali praktično čez noč Zaradi pandemije je generacijska slika prevzeti spremembo načina dela povsem zaključnih letnikov z masko na obrazu, nase in se sprijazniti z nastalo situacijo. šolsko glasilo Koraki pa niza zaslonske Drugačna so bila pridobivanja informacij, slike videokonferenc in počutja dijakov v razporejanja dela, časa, samostojnega in času koronavirusa. Veliko od naštetega bo odgovornega učenja ter komuniciranja izvedljivo v prihodnje. na daljavo. In to ne le z učitelji, tudi med Dragi dijaki, pred vami so počitnice, vrstniki. Svet okoli nas se je v trenutku sproščeni dnevi, poletje. Šolsko glasilo spremenil, postal je negotov in pod vprašaj Jasmina Mihelak Zupančič izhaja ob zaključku šolskega leta, da z njim postavil lastno zdravje, odgovornost zase obudimo dogajanje med letom, ki je bilo in sočloveka, pred šolajoče pa postavil kljub vsemu pestro. vprašanje, kako naprej. V jeseni se nam bodo pridružili novi dijaki, ki bodo skupaj Do sedaj znano, mogoče zelo rutinsko narejeno, smo z vami kar hitro aktivno oblikovali šolsko življenje. Hkrati pa deloma lahko uporabili, a v resnici je bilo bistveno več vprašanj nekateri že kmalu odhajate naprej – na fakultete, univerze ali kot odgovorov na mnoga vprašanja. Če bi stali na mestu, bi na želena delovna mesta. to šolsko leto zaključevali s cmokom v grlu. Že res, da katera Naj vam bodo znanja, ki ste jih pridobili na Srednji poklicni vsebina ni predelana do popolnosti, a so druge v presežkih. in strokovni šoli Zreče, dobra popotnica za življenje. Šolsko leto kljub težavam zaključujemo zelo uspešno. Zdravi, z dobro zaključenim učnim uspehom, mogoče celo z novimi prioritetami in vrednotami, ki so resnično pomembne. Mag. Jasmina Mihelak Zupančič, »Največja nevarnost v času turbulentnih sprememb ni turbulenca, temveč razmišljanje in odločanje z včerajšnjo logiko.«

60-letnica ŠC 2

ravnateljica-direktorica

Svečana prireditev ob 60-letnici ŠC KORAKI 10/2020

UVODNIK

Vsebina Dragi dijaki! ................................................. 2 Besedo ima dijak .......................................... 3 Sodelovali smo na pustovanju v Zrečah ............ 4 Mlado Zreče ................................................ 4 Vodnikovo leto .............................................. 5 Šola ambasadorka Evropskega parlamenta ....... 6 Med dvema svetovoma – informativna dneva ..... 7 Koronavirus in mi .......................................... 8 Pouk na daljavo .......................................... 10 Praktični pouk na daljavo ............................. 16 Končno na prakso k delodajalcu.................... 16 Tehniški dnevi za okoliške osnovne šole...........17 Zapomnili si bomo ....................................... 18 Strokovne ekskurzije ................................... 19 Mladi želimo raziskovati svet ......................... 21 Zavedanje domovine ................................... 22 Namigi za izlete po Sloveniji .......................... 22 Športne aktivnosti med karanteno ................. 23 Košarkarji Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče.............................. 23 Evropski dan jezikov – moč poezije . .............. 24 Izbirno učenje dodatnih tujih jezikov – ruščine in španščine ................................... 24 Noč knjige in Noč branja .............................. 25 Ujeti med štirimi zidovi, svobodni v ustvarjanju.................................. 26 Literarni večer z Goranom Vojnovićem in predstava Rajzefiber................................. 28 Hvala, dragi starši! ...................................... 30 Hvala, dragi učitelji! ..................................... 31 In vendar južni otok je ................................ 32

koraki, časopis Srednje poklicne in strokovne šole Zreče Letnik: X, številka 10, junij 2020 ISSN 2630-3434 Publikacija izhaja enkrat letno. Urednica: Marjana Cenc Weiss Lektoriranje: Marjana Cenc Weiss, Izidor Roškar Naslov: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Tattenbachova ulica 2 a, 3210 Slovenske Konjice Oblikovanje, tehnično urejanje in grafična izvedba: Blaž Prapótnik, Epigraf Naklada: 10 izvodov Leto izida: 2020

KORAKI 10/2020

besedo ima dijak Dragi bralci! Kot pravi kitajski pregovor, je učenje kot veslanje proti toku: če ne napreduješ, greš nazaj. Letošnje šolsko leto je bilo za vse nas dijake pravo veslanje proti toku med številnimi ovirami, ki nam jih je na pot poslalo življenje. Ob uspešno zaključeni prvi polovici šolskega leta je nas, dijake 4. letnikov, čakal še maturantski ples, ki predstavlja prestop v odraslost. Vsi dijaki smo se z zanimanjem začeli ozirati v prihodnost, maturantje smo se aktivno posvetili izdelavi 4. izpitne enote in se začeli pripravljati na poklicno maturo, ko nas je presenetila novica o Mitja Kovše koronapandemiji. Zaradi naše varnosti smo začeli izvedbo pouka na daljavo, kar je nam in tudi profesorjem predstavljalo velik izziv. Morali smo najti učinkovito pot, da bo naše učenje in izobraževanje potekalo čim bolj uspešno. Številni dijaki, predvsem pa mi, maturantje, smo se znašli pred veliko izkušnjo. Velikokrat smo se spraševali, kako dolgo bo vse to trajalo, če se bomo še vrnili v šolo in kako bo potekala matura. Ob številnih negotovostih so nam ob strani stali naši najbližji in profesorji. Skupaj smo kljub vsemu šolsko leto uspešno pripeljali h koncu. Verjamem, da se je vsak izmed nas ob tem naučil kaj novega. Dijaki smo vsekakor po tej izkušnji samostojnejši, saj smo se morali veliko naučiti sami, čeprav menim, da je imelo izobraževanje na daljavo več slabosti kot prednosti. Čas koronavirusa se počasi zaključuje in postopoma se vračamo v ustaljene življenjske tirnice. Nas maturante čaka še matura, ki nam bo dala popotnico za nadaljnje življenje in tudi izobraževanje. Kot je bilo letošnje šolsko leto posebno, je posebna tudi ta izdaja Korakov. Naj vas popelje v branje zanimivih prispevkov dijakov Srednje poklicne in strokovne šole Zreče. Za konec imam za vas še eno misel, dragi bralci: uspešno krmarite med številnimi čermi po vodah svojega življenja. Nobena preizkušnja ni tako huda, da ji ne bi bili kos in še naprej uživali v življenju. Mitja Kovše, 4. Sa

LOKALNO

Sodelovali smo NA pustovanju v Zrečah Moj izdelek za 4. izpitno enoto poklicne mature je bila predstavitev ameriškega pustovanja. Šest sošolcev se nas je odločilo, da na pustovanju, ki ga organizira Mladinski center Zreče, popestrimo dogajanje z našimi izdelki. Pripravili smo tri stojnice, na katerih smo predstavili pustne običaje na Ptuju, v Benetkah in New Orleansu. Dobro smo se pripravil in okrasili stojnice, predstavili zanimivosti o pustovanju v omenjenih mestih in pripravili letake ter tipične jedi. Sam sem pripravil okusna BBQ rebrca z ješprenovo kašo in ameriške krofe. Obiskovalcem so bile jedi zanimive in okusne. Zelo vesel sem bil vsake pohvale. Že kar na začetku prireditve smo ugotovili, da smo se dobro pripravili na izvedbo in obiskovalcem ponudili okusne jedi. To je že korak k temu, da bomo zagotovo praktični del poklicne mature opravili odlično.

Pustna stojnica

Sven Zagomilšek, 4. GTa

Mlado Zreče Predstavitev Strategije za mlade za Občino Zreče na naši šoli Naša šola je kot partnerica sodelovala v projektu Participacija mladih za trajnostni razvoj občine Zreče (Mlado Zreče). Projekt je nastal zaradi ugotovitve, da so mladi v občini Zreče premalo vključeni v družbeno, gospodarsko in okoljsko življenje občine. Namen projekta je pridobiti mnenja, predloge in pričakovanja mladih za kvalitetnejše bivanje v občini Zreče. Podatke so pridobivali z anketami in intervjuji. Rezultat projekta je Strategija za mlade za občino Zreče (Mlado Zreče), ki sta jo mladim septembra na šoli predstavili vodja projekta in mentorica dr. Danijela Lahe in mentorica ddr. Ana Vovk Korže. Navzoče sta pozdravili tudi direktorica Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, mag. Jasmina Mihelak Zupančič, in direktorica Občinske uprave Občine Zreče, Sandra Godec Mavhar. Dijaki se veselijo novih izzivov, ki bodo obogatili njihovo življenje in bivanje v zreški občini.

Tomaž Černec 4

KORAKI 10/2020

VODNIKOVO LETO Predramil nas je razsvetljenski duh Leto 2019 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Vodnikovo leto. Predvsem v drugi polovici leta smo v središče pouka, aktivnosti in dogodkov na šoli postavili Vodnikova dela: pesmi, Kuharske bukve, publicistična besedila, nasvete za zdravo življenje in pripravo jedi, odlomke iz pratik in druga besedila, ki so še danes aktualna. Analizirali smo slovenski jezik v času razsvetljenstva, bistroumne ideje in pripravljali številne okusne jedi po Vodnikovih receptih.

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Išče te sreča, um ti je dan Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo na šoli pripravili proslavo z naslovom Išče te sreča, um ti je dan. Z besedo, s sliko in z glasbo so dijaki prikazali veličino Vodnikovega duha. Prisluhnili smo zvenu in pomenu njegove poezije, ga spoznali kot naprednega urednika, poliglota in ljubitelja maternega jezika, učitelja in ravnatelja. Presenetil nas je s številnimi nasveti za zdravo življenje, ki bi jim lahko sledili tudi danes. Morda bi lahko namesto številnih priročnikov prebirali Veliko pratiko in Malo pratiko. V Vodnikovem duhu smo se sprehodili tudi skozi bogato zgodovino našega zavoda, saj smo prav to šolsko leto praznovali 60. obletnico Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Po proslavi smo okušali jedi po posodobljenih receptih iz Kuharskih bukev.

Marjana Cenc Weiss Razmišljujoči dijaki med proslavo

Leto okusov z Valentinom Vodnikom v Slovenskih Konjicah

Pogostitev ob predstavitvi knjige

KORAKI 10/2020

Dijaki 4. letnika smeri gastronomsko-turistični tehnik smo sooblikovali dogodek ob predstavitvi knjige Leto okusov z Valentinom Vodnikom, ki jo je uredil dr. Janez Bogataj. Naš mentor je bil Matjaž Kovačič, pogostitev in predstavitev sta potekali v Domu kulture Slovenske Konjice. Za pogostitev smo pripravljali jedi po Vodnikovih receptih, nekatere malce posodobljene, in druge prigrizke: ajdovo pecivo, pecivo iz bučnih semen, jogurtovo pecivo in Vodnikovo solato. Delovno popoldne je hitro minilo, zvečer pa smo se razveselili pohval, ki so nam jih izrazili obiskovalci prireditve.

Lana Borko, 4. GTa 5

EU ŠOLA

ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA Letošnje šolsko leto smo se na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče prvič udeležili tekmovanja Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Pod mentorstvom Petre Klima smo Mitja Fijavž, Aljoša Kovačec, Alen Iršič, Evita Pesjak, Vid Skaza in Urh Iršič pričeli s pripravami na tekmovanje. Naše zadnje priprave, 29. novembra 2019, so bile še posebej zanimive, saj nas je mentorica presenetila z gostjo, Katjo Kolenc – vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov – iz Mladinskega centra Celje. 2. decembra smo se udeležili tekmovanja v Hiši EU v Ljubljani. Tekmovanje je potekalo v dveh sklopih: najprej pisno preverjanje znanja o Evropski uniji, ki smo ga opravili Mitja, Evita in Urh. Mislim, da je pisni del bil lažji, saj smo se po prejeti literaturi naučili več o Evropski uniji. Drugi sklop tekmovanja je bila debata, v kateri so sodelovali Aljoša, Vid in Alen. Tema, ki je bila dodeljena naši šoli, je bila varnost in

človekove pravice. Pravico do resnične informacije bi bilo treba razglasiti za temeljno svoboščino in z zakonom prepovedati širjenje lažnih novic. Priprava argumentov za in proti trditvi je potekala pred tekmovanjem, ob razglasitvi teme debate. Na tekmovanju je moderatorka naključno izbrala, katero trditev so zagovarjali. Kljub začetni tremi so se »debaterji« dobro odrezali in suvereno odgovarjali na nasprotnikove trditve. V petek, 29. 5. 2020, je potekalo sklepno dejanje projekta – ocenjevanje. Zaradi epidemije je ocenjevanje potekalo prek spleta. Na vprašanje in ocenjevanje s strani ene od strokovnih sodelavk projekta Maje Mezeg smo se dijaki zelo izkazali in prejeli pohvalo za opravljeno delo. Nestrpno pričakujemo novo šolsko leto in nove izzive, ki nam jih bo prinesel projekt. Evropske vsebine, ki smo jih obravnavali v projektu, so nam razkrile marsikatero zanimivost o preteklosti Evropske unije in nam dale znanje za prihodnost.

Mitja Fijavž, 3. GTa

KORAKI 10/2020

Informativna dneva

Med dvema svetovoma – informativna dneva V petek in soboto, 14. in 15. februarja 2020, smo na šoli izvedli informativna dneva. Tema letošnjega programa je bila Med dvema svetovoma. Osnovnošolcem in njihovim staršem smo prikazali, kako se v šoli in v življenju srednješolcev prepletata dva svetova – analogni in digitalni. Veliko truda smo vložili v program in delavnice, tako dijaki kot učitelji, da bi navdušili osnovnošolce.

Naši obiskovalci

Miha in Nika - povezovalca programa Program sta povezovala Miha Kolar, dijak 3. letnika programa strojni tehnik, in Nika Vrhovnik, dijakinja 2. letnika programa gastronomsko-turistični tehnik. Nastopili smo tudi dijaki prvih letnikov, ki smo digitalno in analogno predstavili svoje najljubše besede in brali poezijo v treh jezikih – v slovenščini, nemščini in španščini. Z glasbo je program obarval naš šolski band. Program je potekal tekoče in brez treme, saj smo se nanj intenzivno pripravljali. Po pogovoru z osnovnošolci sem izvedel, da jim je bilo druženje z nami všeč.

Obisk nekdanjih dijakov

Tjan Leskovar, 1. Sa

Šolski band

Pred 3D tiskalnikom, prestavitev varjenja in priprave čarobnih napitkov

KORAKI 10/2020

V ŽARIŠČU

KoronaVIRUS in mi Kratkočasil sem se z gledanjem filmov in s sprehodi v naravo Med karanteno je bilo skoraj vse kot prej, le da ni bilo treba hoditi v šolo. Največja sprememba je bila, da sem imel veliko več prostega časa. Kratkočasil sem se z gledanjem filmov, svežega zraka pa sem se naužil na Rogli. Rad sem se sprehajal tudi ob Dravi in opazoval mogočno reko in njeno okolico. Pri pouku na daljavo mi je bilo všeč, da sem lahko naloge opravil kadarkoli sem želel. Menim, da je snov lažje razumeti z razlago v živo kot prek videokonference in spleta, zato bi raje spet obiskoval pouk v šoli.

Marin Zver, 1. Sa Dan je bil preveč enoličen Med karanteno sva z bratom bila večinoma doma. S sošolci nisva imela stika. Hodila sva na sprehode in preživela več časa z družino. Strah naju je bilo okužbe. Več časa sva preživela pred računalnikom. Všeč nama je bilo, da sva si lahko razporedila naloge čez ves dan, je pa res, da se veliko več naučiš v šoli, ker lažje slediš razlagi snovi. Dan je bil preveč enoličen. Želiva se vrniti v šolo, da bova spet lahko srečala sošolce in z njimi klepetala.

Jan in Žan Lipuš, 2. a Najbolj sem pogrešal družbo Na začetku osamitve je bilo hudo, ker nisem smel nikamor, a sem se kmalu privadil. Čas sem si krajšal tako, da sem reševal naloge iz cestnoprometnih predpisov, ker delam izpit za traktor. Več sem pomagal doma na kmetiji. Strah me ni bilo ničesar. Vesel sem bil, ko smo lahko spet prestopili občinske meje. Pouk mi je bil všeč, ker sem si lahko delo razporedil skozi ves teden. Naučil sem se, da si je dobro redno umivati in razkuževati roke. Najbolj sem pogrešal družbo.

Tadej Grm, 1. Sa

Popravljanje ocen med pandemijo

Moja karantena je hitro minila Ko sem slišal, da se bo začela karantena, sem bil na treningu. Bil sem zelo vesel, saj sta nam odpadla dva zahtevna testa. Čez čas se je pokazalo, da je koronavirus zelo nevaren, saj se je naenkrat ustavilo življenje. Med karanteno sem veliko časa preživel za računalnikom, zato sem komaj čakal, da sem lahko zbežal na svež zrak. Veliko sem se gibal in treniral, zato nisem pridobil niti pol kilograma, čeprav sem veliko jedel. Zahvaljujem se svojim skrbnikom za vse, kar imam, da sem se lahko doma zamotil. Začel sem se učiti čisto novih stvari, od salt do različnih stoj. Doma smo imeli veliko dela, zato mi je čas hitro mineval. Razumeli smo se še kar dobro. Po mojem mnenju je to zaradi velikosti hiše, kajti vsak se je lahko skril v svoj kotiček in našel nekaj miru zase. Mislim, da je koronavirus pripomogel, da smo začeli več časa preživljati na svežem zraku, več smo se lahko posvetili domačim. Med karanteno se je izboljšal zrak in začelo se je čistiti okolje. Žalostno je, ko vidiš ogorke, plastenke in druge smeti ob cestah ter v parkih. Med osamitvijo so me najbolj motili mediji in nenehno pritoževanje ljudi, da so ukrepi zaradi epidemije odveč. Ko je Slovenija dobila pohvalo, da smo ena izmed držav, ki je najprej ukrepala, da smo uspešni, pa so bili ukrepi naenkrat smiselni. Ne maram dvoličnih ljudi! Moja karantena je minila zelo hitro in se je odvijala dinamično. Prvi dan po odprtju občinskih meja sva se z očetom odpravila na Nanos, potem pa kopat v morje. Voda je bila ledena, ampak naju želja po plavanju vseeno ni ustavila. Kljub nenavadnim razmeram sem se imel lepo.

Niko Bezenšek, 3. Sa 8

KORAKI 10/2020

V ŽARIŠČU Šolski dan brez srečanja na hodniku

Želim si, da bi se vrnili v šolske klopi

Prišel je čas, ko smo se morali naenkrat vsi obnašati povsem drugače. Naš šolski dan je potekal brez srečanja na hodniku in norčij med odmori. Na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče nas to ni ustavilo. Vsak dan smo se z učitelji srečevali preko aplikacije zoom. Pred začetkom dela smo si skuhali kavo in delo, ki je bilo prav tako zahtevno kot v šoli, se je začelo. Marsikdo je ostal na zumu tudi po učni uri. Ti dnevi nam bodo zagotovo ostali v spominu.

Nejc Korošec, 1. Sa

Šola na daljavo mi zelo ustreza Kaj naj zapišem o tem, kako sem preživel čas med karanteno in po njej? Prvič v življenju sem se srečal s šolo na daljavo. Najprej me je bilo strah, kako bom lahko za šolo delal na način, ki mi je bil do sedaj tuj, a po približno tednu dni sem ugotovil, da ni tako težko. Če sem naloge opravljal sproti, se mi je vse zdelo lažje. Najprej sem mislil, da je karantena »čas počitnic«. A temu še zdaleč ni bilo tako. Zelo sem se moral truditi in delati, da sem opravil šolske obveznosti. Največjih težav mi niso povzročale obveznosti do šole, ampak internetne povezave. Pa smo tudi to težavo rešili. Ugotovil sem, da mi šola na daljavo zelo ustreza. Ker sem gluh in ker je večina oblik dela v pisni obliki, mi je veliko lažje kot v šoli, kjer so ustne razlage in potrebujem stalno pomoč tolmača. Nič ne bi imel proti, če bi del takšnega pouka na daljavo ostal tudi naslednje šolsko leto.

Martin Štante, 2. GTa

V času pandemije koronavirusa smo ljudje spoznali, da lahko svet teče počasneje. Vsakdanjo rutino služb in šol so zamenjali sproščeni dneva šolanja od doma, ki pa niso bili niti malo enostavni, a je s sprotnim delom delo potekalo, kot mora. Med karanteno smo z družino urejali okolico hiše, pripravili drva za zimo in hodili na prijetne sprehode. Najbolj me je strah, da bi se vrnil drugi val okužb in jeseni ne bi mogli zakorakati v šole. Sicer med karanteno nisem odkril nobenega novega hobija, a mi še zdaleč ni bilo dolgčas. Pri pouku na daljavo so mi všeč videokonference, saj tako lahko vidim svoje sošolce in učitelje. Prav tako so mi všeč načini razlaganja snovi; na primer pri osnovah gostinstva in turizma za nalogo rešujemo križanke. Pri pouku na daljavo ne bi ničesar spremenil, saj delo poteka, kot mora. V času korone sem spoznal, da je zdravje vredno več kot vsako bogastvo in da se moramo zanj vsi skupaj potruditi. Želim si, da bi se vrnili v šolske klopi in da bi bilo konec pouka na daljavo, saj se že zelo veselim vrnitve v šolo. Najbolj sem pogrešal sošolce in prijatelje ter hobije, ki so bili zaradi epidemije odpovedani. Upam, da se bo svet kmalu postavil na normalne tire in bomo lahko dijaki ponovno prestopili šolski prag.

Urh Iršič, 1. GTa Dijake Srednje poklicne in strokovne šole Zreče smo po štirih tednih učenja na daljavo spletno spodbudili, da so se s tremi besedami odzvali v sodelovalno orodje Mentimeter na naslov Učenje v času osame. Tovrstna aktivnost se je od pouka angleščine razširila na vse dijake. Več kot 60 dijakov se je odzvalo in ustvaril se je besedni oblak, ki izpostavlja večkrat omenjene besede. Obenem pa ponazori takratno stvarnost naših srednješolcev.

Mateja Smolar Tič

KORAKI 10/2020

V ŽARIŠČU

POUK na daljavo Povsem drugačne ure matematike Med poukom na daljavo so bile ure matematike povsem drugačne. Dijaki so se izgubljali v mailih, prejetih nalogah in vabilih na razlago vsebine prek videokonferenc. Klik na povezavo, profesor je dovolil dijakom vstop v učno uro na daljavo, nato pozdrav in nekaj lepih misli za motivacijo. Sledila je skrajšana verzija razlage prek spleta, ki nikakor ni bila enaka razlagi v šoli. Dijaki so gledali v ekran in videli le belo tablo, kjer je nekaj nastajalo in poslušali razlago profesorja. Nato naloga za ponovitev, ki jo je spet rešil profesor. Utrjevanje je sledilo doma, samostojno, dijak za svojo mizo, prepuščen svoji zmožnosti delovanja spomina in uporabe učbenika. Veliko ekranskih slik je nastalo, ki smo jih profesorji po videokonferenci poslali dijakom, da so lahko ponovili in utrdili snov. Razigranost v šoli, glasne hodnike in smeh je zamenjala tišina ali glasba iz telefona ter pogled na ekranske slike rešenih nalog, iz katerih se je treba znajti in samostojno narediti zahtevano.

Mag. Vasja Ivančič

Razlaga prek zooma

Matematika v naravi in v domačem okolju

Pouk na daljavo je bil zanimiv

Ob svetovnem dnevu zdravja so dijaki v naravi in v domačem okolju poiskali, kar jih spominja na matematiko in kar je nanje naredilo vtis. Prepoznali so geometrijske pojme: vzporednost, pravokotnost premic, naklonski kot premice, uporabo kotnih funkcij; geometrijske like: trikotnik, krog, trapez; matematične funkcije: linearna, kvadratna, potenčna, polinome. Odkrili so geometrijska telesa: prizme, piramide, valj, stožec.

V času karantene so ure pouka potekale precej drugače kot smo navajeni. To velja tudi za teste in spraševanja. Zelo mi je bilo všeč, kako so potekale ure pri pouku fizike. Učitelj je objavil navodila za delo na svoji spletni strani in nam po YouTubeu razlagal snov. Čeprav je razlaga bila enosmerna, smo lahko po različnih komunikacijskih sredstvih vprašali, kar nas je zanimalo. To je veljalo tudi za druge predmete, kjer so razlage potekale drugače – v spletni učilnici, kar je bilo prav tako zanimivo.

Tjaša Rajšp

Marko Špes, 1. Sa

KORAKI 10/2020

V ŽARIŠČU

Kako so karanteno preživljali študenti slovenščine iz Pekinga? Med karanteno smo se v okviru projekta Noč knjige povezali s študenti slovenščine z Univerze za mednarodne študije v Pekingu. Z nami so delili svoje izkušnje o karanteni, kar lahko preberete na tej strani, na naslednjih straneh pa boste izvedeli tudi, katere znamenitosti vam priporočajo ob obisku Kitajske in kaj bi si oni radi ogledali v Sloveniji. Kot vsi ljudje sem bila tudi jaz v času karantene zaradi koronavirusa doma. Kupila sem nov tablični računalnik in igrala igrice. Vsak dan sem šla na sprehod. Na spletu sem kupila tudi nove obleke in veliko drugih stvari. Večino časa sem preživela z mlajšim bratom. Po koncu karantene pa se lahko spet družim s prijatelji.

Liu Yuanyuan (Vesna)

Shen Yuyan (Tinkara)

V času karantene sem moral ostati doma. Med zimskimi počitnicami nisem imel nalog, zato sem porabil veliko časa za igranje računalniških igric in branje časopisov. V novem semestru pa se moram učiti, se pripravljati na predavanja in pisati članke. Sedaj ko je konec karantene, sem najbolj vesel, da se lahko srečujem s sorodniki in prijatelji, si ogledujem ulice, nakupovalna središča ter reko mojega domačega kraja. Vsega tega nisem videl dolgo časa.

Zaradi koronavirusa sem ostala doma z družino. Večkrat je bilo zelo dolgočasno, ampak bilo je dobro za preprečevanje okužb z virusom. Moja največja želja po koncu karantene pa je, da bom lahko spet jedla okusno hrano v restavracijah.

Dou Yumeng (Živa)

Feng Junyi (Josip) V času karantene sem večino časa ostala doma. Hrano in druge stvari sem lahko kupila na internetu. Spletne trgovine so naročeno blago takoj dostavile pred vrata. Če sem šla ven, sem nosila masko. Ko je bilo karantene konec, sem bila najbolj vesela, da sem se lahko spet zabavala s prijatelji.

Wang Yue (Tina) Med epidemijo sem večino časa preživela doma z družino in občasno šla v supermarket, da sem lahko kupila hrano. Zdaj je stanje nekoliko boljše, zato se je število izhodov povečalo. Ko je bilo epidemije konec, sem bila najbolj vesela, da sem lahko odšla v trgovski center s prijatelji in jedla okusno hrano.

Li Haoran (Rebeka) Med epidemijo so ljudje ostali doma, razen ko so šli po nakupih nujnih potrebščin. Tudi pri naši hiši smo s starši ostali doma in skupaj gledali televizijske oddaje. Čeprav je bilo za ljudi nekoliko dolgočasno, ker niso hodili ven, je druženje okrepilo njihovo komunikacijo in poglobilo vezi med družinskimi člani. Ljudje so sedaj bliže drug drugemu. Najboljša stvar po koncu epidemiji je, da lahko grem na ulice, v trgovine ali pa zunaj jem okusno hrano.

Peng Jie (Julija) KORAKI 10/2020

Ker je koronavirus nalezljiv, so bili ljudje prisiljeni ostati doma in niso smeli ven. V lekarnah in spletnih trgovinah je bilo težko kupiti maske. Vsakič, ko so moji starši odšli ven, so nakupili hrano za vso družino. Čeprav so cene hrane rasle, smo jo morali kupiti. Dva meseca nisem šla ven. Vsak dan smo spremljali najnovejše razmere po televiziji in internetu. Vsi smo upali, da se bo karantena kmalu končala in da bo družba začela normalno delovati.

V času karantene zaradi koronavirusa mi je bilo na začetku dolgčas, potem pa sem začela delati stvari, ki so mi všeč. Brala sem knjige, ki jih prej nisem uspela prebrati do konca, veliko sem se ukvarjala tudi s tem, kako lahko še boljše fotografiram različne znamenitosti s fotoaparatom, saj zelo rada fotografiram, popravljala sem fotografije na računalniku … Ko je bilo karantene konec, sem se zelo razveselila okusne hrane v restavracijah. Torte, ocvrt krompirček, zrezki … Zelo sem pogrešala te dobrote, saj moji starši in jaz doma nismo pripravljali sladic.

Xie Yuwei (Elizabeta) Moje življenje je bilo v karanteni enako kot življenja ostalih ljudi okoli mene. Epidemija je bila na Kitajskem zelo huda. Naša soseska je bila zaklenjena in samo en človek iz vsake družine je smel oditi po nakupih. Zdaj so stvari veliko boljše, živimo normalno življenje, vendar še vedno nosimo maske. Ko je bilo karantene konec, sem bila zelo vesela, ker sem lahko spet jedla okusno hrano v moji najljubši restavraciji. Ni nam več treba živeti v strahu.

Chen Yihan (Alja) V času karantene sem ostal doma in spremljal novice o koronavirusu. Ko se je karantena končala, sem bil vesel, da se bom lahko spet srečal s prijatelji.

Wang Junzhang (Matevž) 11

Razredi v EKRANSKI sliki

1. a

1. Sa in 1. GTa

2. GTa

KORAKI 10/2020

Razredi v EKRANSKI sliki

2. a

2. Sa 3. GTa

3. Sa KORAKI 10/2020

COVID–19 skrajšal praktično usposabljanje Pridobivanje prvih delovnih izkušenj pri delodajalcih je 28 dijakov zaključilo en teden prej Slovenske Konjice – 2. marca 2020 so dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče začeli praktično usposabljanje pri izbranih delodajalcih. Prakso so namesto treh tednov skrajšali na dva tedna. V to so jih prisili ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada za zajezitev širjenja virusa COVID–19. Dijaki, ki se izobražujejo v smeri turizem, so praktično usposabljanje opravljali pri ponudnikih turističnih storitev. Dijaki programa gastronomije so svoje praktično usposabljanje opravljali pri ponudniki gastronomskih storitev. Dijaki programa strojništva so usposabljanje opravljali pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z mehanizacijo in s strojništvom. Prvi teden je praksa potekala brez posebnosti. Dijaki so se seznanili z osnovnimi procesi, ki potekajo v posameznih podjetjih. V začetku drugega tedna pa so se pri delodajalcih začeli omenjati in upoštevati ukrepi za zajezitev širjenje virusa COVID–19. Proti koncu tedna so vsi dijaki prejeli elektronsko sporočilo, v katerem so jih učitelji obvestili, da so se ukrepi zaostrili in da bodo zaprli vse izobraževalne ustanove ter da se njihovo praktično usposabljanje s petkom, 13. 3. 2020, končuje. V ponedeljek, 16. 3. 2020, so dijaki namesto praktičnega usposabljanja pričeli s poukom, ki je začel potekati prek spleta.

Tim Paradižnik, 2. GTa

Zaradi koronavirusa ostal brez praktičnega usposabljanja pri delodajalcu Po zimskih počitnicah sem z veseljem odšel na praktično usposabljanje v Treme Zreče. Predvideval sem, da bom tam preživel naslednje tri tedne. Prvi teden je minil zelo hitro. Dela je bilo veliko – pripravljal sem zelenjavo za obroke, naučil sem se, kako pripraviti mesne jedi za zahtevne goste, samostojno sem pripravljal zajtrke. Drugi teden sem spoznaval še druge tehnike priprave hrane. Spoznal sem nekaj zelo prijetnih sodelavcev, ki so mi radi pomagali in so me poleg mentorja učili ter mi svetovali, kako kaj narediti. Ko sem se že privadil na delo, mi je vodja hotela povedal, da prakse ne smem več opravljati. Vzrok je koronavirus. Zelo sem bil žalosten, da nisem več mogel na prakso. Sprejeti je treba dejstvo, da moramo vsi upoštevati navodila vlade v zvezi s koronavirusom. Samo če bomo pravilno in dosledno upoštevali navodila, se bomo rešili pred to nevarno boleznijo.

Padla je odločitev

Martin Štante, 2. GTa

Dijaki 2. letnika (SSI programa) smo od 2. marca 2020 do 13. 3. 2020 opravljali praktično usposabljanje pri delodajalcu. Praktično usposabljanje naj bi opravljali tri tedne, a smo ga po dveh tednih zaradi ukrepov COVID–19 morali prekiniti. Praktično izobraževanje v realnem delovnem okolju omogoča dijakom pridobivanje pomembnih življenjskih izkušenj, razvoj potencialov in poklicnih kompetenc ter predvsem poklicno socializacijo skozi neposredno opravljanje dela, kar šola sama ne more zagotoviti. Dijaki smo imeli možnost izbire opravljanja praktičnega usposabljanja pri delodajalcu pri kar tridesetih delodajalcih. Sam sem se odločil za podjetje Kostroj Strojegradnja v Slovenskih Konjicah. V podjetju sem že opravljal počitniško delo, tako da sem nekatera opravila poznal že od prej. Pri delu me je usmerjal mentor, za kar sem mu zelo hvaležen. Delo je bilo razgibano, saj sem vsak dan imel možnost spoznati različne delovne procese. Za konec lahko rečem, da sem »bogatejši«, saj je bila to zame še ena izkušnja več na moji poklicni poti.

Nik Kmetec, 2. Sa Novi virus tudi nad bodoče strojnike?

Nepričakovana prekinitev PUD-a Od 2. 3. do 13. 3. 2020 je potekalo za 2. Sa praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, ki sem ga opravljal v podjetju Wravor, d. o. o., na Stranicah, kjer izdelujejo krožne in tračne žage. PUD je bil prekinjen zaradi virusa COVID-19. PUD sem začel v ponedeljek, 2. 3. 2020, ob 6. uri. Najprej sem moral po meri zložiti cevi in valje od največjih do najmanjših. Ko sem to opravil, so mi delo odredili na vrtalnem stroju, kjer sem povrtaval luknje in delo končal ob 14. uri. V torek sem moral pomagati montirati 100 valjčkov na konstrukcijo. Ko sem končal, sem moral predolge vijake s kotno brusilko odrezati in kote pobrusiti pod kotom 45 stopinj. Potem sem moral sestaviti in zalepiti komade. V sredo so mi pokazali, kako variti s CO2 in brusiti s kotno brusilko ter s prečnim brusilnikom. Pomagal sem tudi v skladišču in pri izdelavi tekočega traku. PUD sem končal 13. 3. 2020, en teden prehitro, zaradi ekstremnih razmer, da bi preprečili hitro širjenje virusa COVID–19.

Žan Ojsteršek, 2. Sa 14

Novi virus COVID–19 sedaj ne buri duhove le v šolskih klopeh, ampak tudi v večjih podjetjih. Praktični pouk pri delodajalcu, ki se bi predvidoma moral opravljati od 2. marca do 20. marca, se je po drugem opravljenem tednu nepričakovano prekinil. Delo sva s sošolcem opravljal v podjetju Oplast, d. o. o., kjer sva pridobivala izkušnje za nadaljnje šolanje. Praktični pouk se je začel 2. marca ob 6. uri. Delodajalec je naju s sošolcem seznanil s pravili za varno delo na strojih. Nato je vsakemu dodelil mentorja, ki sta nama pokazala in predstavila delo, ki ga bova opravljala. Prvi teden sva opravljala delo na stroju za laserski tisk. Tiskala sva predvsem ključe modela imbus. Natisnjen je bil podatek, kdo je ključ zasnoval in kje je bil ključ izdelan. Na koncu vsakega delovnega dne sva morala stroj ustrezno izključiti in očistiti. Delo sva končala ob 14. uri. Drugi teden se je začel podobno kot prvi, le da sva tokrat bila dodeljena v orodjarno. Tam sva pridobila izkušnje iz rezanja s krožno žago, z uporabo stebrnega vrtalnega stroja in z rezkanjem. Sodelovala sva tudi pri izdelavi elektrod na CNC stroju. Zaradi pojava virusa COVID-19 sva morala predčasno zaključiti praktični pouk pri delodajalcu.

Luka Pučnik, 2. Sa KORAKI 10/2020

Od teorije k praksi Praktični pouk kuharstva in strežbe doma Dijaki so po učiteljevih navodilih pripravljali doma predjedi, juhe, glavne jedi in sladice. Pekli so kruh, pripravljali običajne in svečane ter praznične pogrinjke. Usmeritve za delo smo jim pošiljali učitelji praktičnega pouka, veliko svobode pri odločanju pa prepustili posamezniku. Nastalo je veliko okusnih jedi. Veseli smo, da so se dijaki znali prilagoditi nastali situaciji.

Helena Sovec

KLJUB PANDEMIJI NOVIM DOŽIVETJEM NAPROTI Med poukom na daljavo smo dijaki smeri turizem izvajali simulacije turističnega vodenja po Sloveniji. Da bi v času pandemije potovanje bilo veselo, zanimivo, sproščeno in hkrati varno kot pred njo, smo izbirali turistom prijazne izletniške destinacije, ki omogočajo potepanje na prostem.

Maribor za vse generacije Sončen dan je kot nalašč za prijetno doživetje mesta Maribor. Da se nadihamo svežega zraka, se najprej povzpnemo na Kalvarijo. Do svete Barbare se sprehodimo po 455 kamnitih stopnicah. Vzpon je poplačan s čudovitim razgledom na mesto z okolico. Po spustu z vrha se sprehodimo skozi kostanjev drevored po poteh Mestnega parka, mimo ribnikov. Obiščemo posebnosti parka, osamljeno drevo v bližini paviljona in umetno narejen Rožni grič z dvema litoželeznima stebroma, ostankoma mestne oljne ulične razsvetljave. Ogledamo si spomenika, posvečena borcem za severno mejo in majniški deklaraciji. V mestnem jedru se ustavimo ob spomeniku Rudolfa Maistra in lipi, posajeni ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, s posebnostjo – v zemljo zakopano steklenico z listino, ki opisuje ta slovesni dogodek. Na Grajskem trgu pogrešamo običajni mestni utrip. Sprehodimo se mimo spomenika sv. Florjana, ošvrknemo mestni grad, v katerem je Pokrajinski muzej in se napotimo v Židovsko četrt do sinagoge, ob kateri stoji Židovski stolp. Kljub pandemiji uživamo ob reki Dravi in načrtujemo nove oglede. Srečni, da smo zdravi, se veselimo prihodnosti, ko bomo lahko brezskrbno korakali novim doživetjem naproti.

Monika Pučnik, Nika Vrhovnik, Tim Paradižnik, 2. GTa Mestni park

Sinagoga

Spomenik Rudolfa Maistra KORAKI 10/2020

Vzpon na Kalvarijo

S poezijo do poguma 15

Od teorije k praksi

Praktični pouk na daljavo V šolski delavnici je učenje na daljavo potekalo tudi z uporabo aplikacije e-CAMPUS. Takšen način dela z dijaki je novost in predstavlja inovativen pristop učenja prakse na daljavo. Dijaki so do aplikacije dostopali preko spleta, kjer so v spletnih učilnicah pridobili ustrezne vsebine in pomembne informacije za posamezne module na praksi. Odzivi dijakov so bili izredno pozitivni, spletno okolje pa je primerno tako za dijake kakor tudi za odrasle kandidate. V prihodnje načrtujemo še vsebinsko nadgradnjo aplikacije, predvsem za namene morebitnega nadaljnjega razvoja učenja na daljavo.

Dejan Studenčnik, vodja šolske delavnice

Fitnes klop Mnogi si želijo povečati svojo mišično maso. Za dosego cilja morajo vztrajno trenirati. Za učinkovit trening potrebuješ ustrezno opremo in naprave. Fitnes klop je ena izmed najobičajnejših in najpogostejših fitnes naprav. Odločil sem se, da jo bom izdelal sam, kot nalogo za četrto izpitno enoto na poklicni maturi, da bom tako lahko treniral tudi doma. Pri izdelavi je bil največji izziv, kako povezati hrbtni del z nožnim, a hkrati ohraniti gibljivost hrbtnega dela. Moj mentor je bil Srečko Ramšak.

Denis Zidanšek, 4. Sa

Obvladovanje kakovosti pri izdelavi prebijalnega trna V vsakem podjetju zaposleni delajo napake, stroji in orodja pa imajo okvare. Da je odstopanj in s tem izmeta čim manj, se moramo včasih izziva lotiti povsem analitično in grafično. Ker me ta del strojništva zelo zanima, sem se odločil, da pripravim za četrto izpitno enoto na poklicni maturi nalogo o obvladovanju kakovosti v proizvodnem procesu pri izdelavi prebijalnega trna. Cilj naloge je bil analitična ugotovitev in grafična ponazoritev sposobnosti ter stabilnosti procesa. Vsebinsko me je izziv zelo pritegnil, čeprav nisem imel predznanja, ker tega v šoli nismo posebej poudarjali. Pri izdelavi naloge sem se naučil veliko novega in to znanje bom lahko koristno uporabil tudi v prihodnosti. Velik del naloge sem opravil ob pomoči in s strokovnimi nasveti mentorja Aleksandra Pavliča. Izdelane kontrolne karte bodo lahko v prihodnje za kontrolo kakovosti proizvodnega procesa uporabljali v šolski delavnici.

Mitja Kovše, 4. Sa

Končno na prakso k delodajalcu Junija smo dijaki 1. letnika lahko končno šli na PUD, načrtovan je bil sicer aprila. Za opravljanje prakse sem si izbral Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Mentorjev sem imel v treh tednih več. Delo je bilo razgibano: branje števcev, izpolnjevanje dokumentacije, menjava števcev, kopanje in sestavljanje vodovodnih sistemov. Vesel sem, da je konec epidemije, da sem lahko pridobil praktična znanja na terenu.

Aljaž Petan, 1. a 16

KORAKI 10/2020

tehniški dnevi

Tehniški dnevi za okoliške osnovne šole Vsako leto znova povabimo učence okoliških osnovnih šol, da spoznajo del življenja in dela na naši šoli. Pripravimo jim skrbno načrtovan tehniški dan. Šolarje smo oktobra sprejeli v avli, jih razdelili po skupinah in popeljali na različne delavnice. Z našimi učitelji smo jim pripravili delavnice na temo strojništva, robotike, računalništva, kuhanja, flambiranja in mešanja pijač. Zelo zanimive so bile jezikovne delavnice, tako v slovenščini kot tudi v angleščini in nemščini. Devetošolci so nam po pestrem delovnem dopoldnevu, polni novih vtisov, pomahali v slovo, mi pa jih vabimo, da se septembra vrnejo in postanejo dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče.

Špela Magerl, 4. GTa Osnove retorike

Flambiranje

Spretne roke in skrbno načrtovani koraki

Angleščina z naprstnimi lutkami KORAKI 10/2020

DOGODKI V SLIKI

zAPOMNILI SI BOMO ...

Na Boču

Prvi šolski dan

Raziskovali Dunaj

V Dubrovniku

Vesele note za praznične dni V Gradcu 18

KORAKI 10/2020

DOGODKI V besedi in SLIKI

STROKOVNE EKSKURZIJE DEGUSTACIJA VIN Pod mentorstvom Matjaža Kovačiča in Helene Sovec smo dijaki gastronomsko-turistične smeri preživeli prav poseben dan. V Oljarni Kocbek so nas že ob prihodu seznanili s svojimi izdelki, ki niso le različna olja, ampak tudi drugi proizvodi iz bučnih semen, med drugim tudi salame z bučnimi semeni. Spoznavanje različnih okusov smo nadaljevali v vinski kleti Marof v Mačkovcih, kasneje pa še v vinski kleti Frešer v Ritoznoju.

Ritoznoj

SEJEM ALPE-ADRIA Januarja smo bili na sejmu Alpe-Adria. Najprej smo se dijaki gastronomije in turizma s spremljevalkama odpravili v Galicijo, kjer so nas na kmetiji Podpečan lepo sprejeli. Predstavili so nam njihovo sirarno, nato pa smo v poizkušnjo dobili njihove dobrote. Ekskurzijo smo nadaljevali v Ljubljano, kjer smo si na Gospodarskem razstavišču ogledali sejem okusov in sejem Alpe-Adria. Na sejmih smo videli veliko različnih razstavljavcev iz gostinstva in turizma, pričakale pa so nas tudi številne degustacije.

STROKOVNA EKSKURZIJA – SEJEM NARAVA IN ZDRAVJE V LJUBLJANI Dijaki gastronomije in turizma smo v petek, 25. 10. 2019, izvedli ekskurzijo, na kateri smo si ogledali Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Videli smo zelo bogat zeliščni vrt, nato smo prisluhnili še predstavitvi pridelave piva. Po končanem ogledu smo se odpeljali v Ljubljano in si na Gospodarskem razstavišču ogledali sejem Narava in zdravje.

GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR V sredo, 13. 11. 2019, smo se dijaki izobraževalne smeri gastronomije in turizma udeležili strokovne ekskurzije v Ljubljano. Med potjo smo si v Šempetru ogledali mlekarsko kmetijo Flis, kjer smo njihove dobrote tudi degustirali. Pot smo nadaljevali v Ljubljano, kjer je v hotelu Union potekal Gostinsko-turistični zbor Slovenije.

Mitja Fijavž, 3. GTa KORAKI 10/2020

Erasmus+ Razvoj in integracija praktično-socialnih veščin v evropskem prostoru

PORTUGALSKA 2020

Spoznavamo

Sintra

V šolskem letu 2019/20 smo pristopili k izvedbi projekta Mobilnosti na Portugalskem, katerega cilj je sodelovanje pri izvajanju praktičnega usposabljanja pri delodajalcu v dodeljenem podjetju, spoznavanje stroke in izvajanje obiskov lokalnega okolja. Na mobilnost bi v juniju odšlo 14 dijakov 3. letnika, programov gastronomsko-turistični tehnik in strojni tehnik. Finančno je projekt pokrit s sredstvi Erasmus+. Priprave na projekt so potekale od septembra 2019. Januarja smo povabili na šolo dijake iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, ki so bili oktobra pod mentorstvom naše nekdanje sodelavke Polono Arbajter Očko na tovrstni izmenjavi. Predstavitve so se udeležili dijaki 3. Sa in 3. GTa. Predstavitev je bila osnova za kasnejše evidentiranje zainteresiranih dijakov za sodelovanje v projektu. Na projekt se je prijavilo 14 dijakov. S starši prijavljenih dijakov smo izvedli informativni roditeljski sestanek. V februarju smo že bili pripravljeni na rezervacijo letalskih kart in začetek jezikovnih priprav. Zaradi epidemije so bili ustavljeni vsi projekti mobilnosti. Če bo varno, bomo v prihajajočem šolskem letu izvedli projekt v oktobru. Dijaki se projekta zelo veselijo.

Tomaž Černec

Utrip življenja v Portugalski Tudi v Portugalski so od 16. marca po vsej državi bile zaprte šole, ustavile so se tudi gospodarske in storitvene dejavnosti. Le nekatere storitve so bile ves čas na voljo: lekarne, trgovine z živili, pekarne in podobno. Vse ostalo smo nakupovali prek spleta. Pouk je potekal na daljavo. 18. maja so se v šolo vrnili učenci sekundarne stopnje izobraževanja. Obiskovali so le predmete, iz katerih bodo morali opravljati nacionalna preverjanja znanja. S 1. junijem so znova odprti nakupovalni centri in druge oblike trgovanja. Pri vstopu vanje je treba nositi zaščitno masko. Portugalska je dežela s številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Pokrajina je na severu zelena in hribovita, podnebje je ob obali oceansko, proti hriboviti notranjosti pa celinsko. Južno od reke Tejo je podnebje sredozemsko, kjer so zime mile, poletja pa vroča in sušna. Ob obisku si privoščite ogled znamenitih mest: Porto, Coimbra, Viana do Castelo, Tavira, Lizbona, Sintra in Lagos. Ob lepotah dežele se razvajajte z okusnimi portugalskimi jedmi in vini.

Vania Ferraz, učiteljica iz Portugalske Porto 20

KORAKI 10/2020

odkrivaMO svet

Mladi želimo raziskovati svet Zanimajo me Združeni arabski emirati Ta bogata puščavska država me zanima, zato želim tja nekoč potovati. Všeč sta mi arabski stil življenja in bogastvo mnogih Arabcev. Pred petdesetimi leti je na tem območju bila puščava, danes pa je to, po odkritju velikih količin nafte, bogata in moderna država. Najbolj me v to deželo »vlečeta« najvišja stavba na svetu Burj Khalifa, ki v višino meri kar 828 m, in Ferrari World, zabaviščni park v lasti Ferrarija. Če bi živel tam, bi se moral prilagoditi na višje temperature in na povsem drugačen način življenja in seveda na njihovo hrano ter kulturo.

Žan Pilpaher, 1. a

Ferrari World

Odpravil bi se med starodobnike in ritme salse Kuba je država, ki bi jo želel prepotovati. Navdušili sta me čudovita narava in kultura – ritmična glasba in ples. Posebna se mi zdijo vozila v prometu. Večino vozil še vedno predstavljajo stari avtomobili (oldtimerji). In prav ti so me najbolj pritegnili, ker smo pri nas vajeni le novejših avtomobilov. Kubanci so poznani tudi po rumu in cigarah ter številnih nasprotjih: stara kolonialna mesta, peščene plaže, tobačna polja, kubanski ritmi. Želim si, da bi lahko kdaj potoval v to skrivnostno državo.

Kuba – čar starih avtomobilov

Aljaž Petan, 1. a Rad bi se povzpel na Veliki kitajski zid Za govorni nastop pri slovenščini sem si izbral Kitajsko, saj je to država, ki me zanima. V prihodnjih letih bi rad potoval prav tja. Raziskoval bi velemesti Peging in Šanghaj. Povzpel bi se rad na Veliki kitajski zid in okušal kitajsko kulinariko. Upam, da se mi bo želja uresničila.

Žan Goršek, 1. a In kaj ob obisku Kitajske priporočajo študentje z Univerze za mednarodne študije v Pekingu (BISU)?

Peking – Prepovedano mesto

Mislim, da bi bil za obiskovalce zanimiv Shaolin tempelj v provinci Henan. Tam lahko spoznate kung fu in si ogledate predstavitev borilnih veščin, ki jih izvajajo menihi. Če želite videti, kakšne so bile cesarske palače v starodavni Kitajski za časa dinastij Ming in Qing, lahko obiščete Prepovedano mesto v Pekingu. Tudi Hangzhou je zelo lepo mesto. Tam lahko poskusite zajtrk, ki je značilen za južno Kitajsko.

Na Kitajskem bi turistom rada priporočila slap Huangguoshu v provinci Guizhou. To je največji slap na Kitajskem. Slap Huangguoshu je priljubljen pri Kitajcih, saj je povezan s pravljico Xi Youji, ki govori o kralju opic. Slap je tudi svetovno znan. Visok je 77,8 m, širok pa 101 m. Dobro bi ga bilo obiskati od junija do oktobra, ker je v tem času najlepši. Mislim, da je slap zanimiv tudi za mlade ljudi, ker lahko tukaj veslajo.

Chen Yihan (Alja)

Xie Yuwei (Elizabeta)

KORAKI 10/2020

POTUJMO PO SLOVENIJI

ZAVEDANJE DOMOVINE Dandanes se ljudje, predvsem mladi, ne zavedajo, kaj pomeni domovina. Za mlade je domovina kot nekaj prevzetega, nekaj, kar je že od nekdaj isto. Vendar se ne zavedajo, da so se morali njihovi predniki trdo boriti, da so lahko imenovali kraj, kjer živijo danes, DOMOVINA. Še pred tem so se borili za pravice in za svoj jezik. Tudi to je danes za večino kot nekaj samoumevnega. Če želimo domovini občutiti in razumeti, lahko preberemo dve pesmi, v katerih namen je bil pokazati ljubezen in naklonjenost do naše dežele. To sta domovinski pesmi Z vlakom in Soči. Pesem Z vlakom je napisal Oton Župančič in je lirska pesem. Izšla je v času slovenske moderne, in sicer leta 1908, v zbirki Samogovori. Avtor je pesem napisal, ko je odhajal v tujino. Z njo je izrazil žalost in bolečino ob slovesu. Domovino je imel neizmerno rad. Želel si je celo, da si razširila skozi ves svet. Pesem Soči je napisal Simon Gregorčič in je prav tako

domoljubna pesem – hvalnica. Prvič je izšla leta 1979 v Stritarjevem Zvonu, kasneje pa še v Gregorčičevih Poezijah. Le kako bi lahko človek še izraziteje izrazil lepoto domovine? Med branjem pesmi Z vlakom dobiš občutek, kot da dejansko potuješ na vlaku, ki te pelje daleč stran od domovine in ljudi, ki jih imaš rad. Pesem Soči pa je že oblikovana tako, da te navdaja tok deroče reke, ki je včasih lepa in mirna, včasih pa hitra in neizprosna. A tako krasna! Ugotovil sem, da so bili ljudje včasih bili bistveno bolj navezani na domovino. Verjetno zato, ker so morali trdo delati in so se zato nanjo toliko bolj navezali. Težko jim je bilo, če so morali zapustiti domači kraj, kar bi bilo tudi meni. Danes je navezanosti mladih na domovino manj, ker se nam ni treba truditi zanjo. Zato je branje domovinskih pesmi zelo koristno za zavedanje pomena domovine, saj nam sporočajo, da imamo skupno domovino, ki jo je treba ohraniti in znati ceniti.

Žiga Potočnik, 3. Sa

NAMIGI ZA IZLETE PO SLOVENIJI Kam sedaj, ko smo začeli ob sproščanju zaščitnih ukrepov pred okužbo s COVID-19 in bližanju poletnih počitnic sanjariti o potepanjih, sprostitvi in druženju, a pri tem ne ogrožati sebe in svojih bližnjih? Za mlade svetujemo preživljanje prostega časa v naravi. Odpravite se po naši domovini. Podajte se na kolesarjenje okoli Cerkniškega jezera, poiščite skrite kotičke Kranjske Gore. Doživite pustolovščino na poti med krošnjami na Rogli. Odkrijte pravljični Kras. Nepozabna doživetja ponuja čudovita kraška vasica Štanjel. V toplih poletnih dneh obiščite pastirje na Veliki planini ali pa svoje pohodne čevlje preizkusite na številnih poteh po Logarski dolini. Ljubitelje starih mestnih jeder bo navdušila Ljubljana, ljubitelje morja pa bo očaral Piran s svojo bogato zgodovino, srednjeveškimi ulicami in krasnim razgledom s starega mestnega obzidja. Privoščite si nepozabna doživetja, podajte se skrivnostim naproti, naredite nekaj zase, predvsem pa – uživajte.

Monika Pučnik, Nika Vrhovnik, Tim Paradižnik, 2. GTa

Kaj bi si v Sloveniji ogledali kitajski študenti slovenščine? V Sloveniji bi rada obiskala Piran, ker menim, da je lepo obmorsko mesto. Želela bi uživati ob morju in se sončiti. Lahko bi si ogledala srednjeveško obzidje, cerkev in druge kulturne znamenitosti, kot so Tartinijev trg, morski akvarij, pomorski muzej, muzej školjk ter okusila raznoliko kulinarično ponudbo.

Xie Yuwei (Elizabeta) V Sloveniji bi najraje šla v Piran. Na internetu sem videla veliko lepih fotografij Pirana, morje mi je zelo všeč, zato ga želim res videti.

Li Haoran (Rebeka) 22

V Sloveniji bi si rad ogledal lipicance, ker imam rad konje, lipicanci pa se mi zdijo zelo elegantni.

Su Xiangchong (France) Če bi obiskala Slovenijo, bi si ogledala Postojnsko jamo, Bled, Piran in šla na Triglav. Slovenija je zelena dežela in mi je zelo všeč. Želela bi poskusiti tudi slovensko hrano.

Chen Yihan (Alja) V Sloveniji bi si rada ogledala Ljubljano, saj je glavo mesto Slovenije. Sem pa že izvedela veliko stvari o Ljubljani.

Shen Yuyan (Tinkara) V Sloveniji bi si rad ogledal vinograde in alpsko gorovje.

Feng Junyi (Josip) KORAKI 10/2020

Šport in ZDRAVJE

Športne aktivnosti med karanteno Med epidemijo koronavirusa smo se nekateri dijaki prvega letnika, ob upoštevanju predpisanih pravil, pogosto povzpeli na pohodniško točko Skala, ki se nahaja na Konjiški gori. Skupaj smo tudi kolesarili in tako skrbeli za svojo fizično kondicijo. To so bili trenutki, ko smo se imeli zelo lepo, saj smo v tem času najbolj pogrešali prav druženje.

Tjan Leskovar, 1. Sa

Košarkarji Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Tekmovanje 3 x 3 Letos smo se udeležili tekmovanj 3 x 3 v Celju in tekmovanja ekip v Rogaški Slatini. Na tekmovanju v Celju smo v ekipi, ki se je uvrstila v polfinale, sodelovali Mihajlo Benić, Jakob Pučnik, Ožbej Kračun, Žiga Pušnik in Andraž Trafela. V polfinalu smo izgubili z ekipo III. gimnazije Maribor. Na tekmovanju smo imeli še eno ekipo, ki so jo sestavljali Luka Obner, Luka Kavkler, Vid Sešel in Tilen Jelenko. Ta ekipa je dosegla nekoliko slabši rezultat – izgubila je v četrtfinalu. Naša ženska ekipa je osvojila najboljši rezultat – zmago. V ekipi so bile Tori Šporar, Taja Sodin, Maja Vinkovič, Fiona Vodopivec in Gaja Jelenko.

Tekmovanje ekip Tekmovanje je potekalo v Rogaški Slatini. Tekmovale smo tri ekipe: naša in ekipi Gimnazije Rogaška Slatina in Gimnazije Zagorje. Ekipo smo sestavljali Mihajlo Benić, Jakob Pučnik, Žiga Pušnik, Ožbej Kračun, Andraž Trafela, Miha Kojzek, Luka Kavkler, Vid Sešel, Luka Zalar, Filip Rošer, Žiga Jaka Gobec in Tilen Jelenko. Naš trener je bil Primož Kračun. Ob šoli vsi košarkarji treniramo pri Košarkarskem klubu Slovenske Konjice.

KORAKI 10/2020

Jeziki nas bogatijo

Evropski dan jezikov – moč poezije 26. septembra, na evropski dan jezikov, smo na šoli pripravili uro poezije. Prebirali smo pesmi v jezikih, ki jih poznajo ali govorijo naši dijaki. Navdušeno smo prisluhnili stihom v nemščini, angleščini, v španščini, albanščini, v bosanskem jeziku in slovenščini. Nekatere je dijak Martin pospremil z znakovnim jezikom. Čutiti je bilo, da je zven besed je zaposlil sleherno nemirno srce – nenavadna je moč poezije.

Tudi v znakovnem jeziku

Marjana Cenc Weiss

Evropski dan jezikov

Izbirno učenje dodatnih tujih jezikov – ruščine in španščine Na šoli nas je enajst dijaki obiskovalo tečaj ruskega jezika. Naravna govorka Tatiana Jevšenak nas je na enostaven in zanimiv način popeljala skozi lepote ruskega jezika. Tečaj se je začel izvajati v februarju. Tedensko smo se srečevali po dve šolski uri. Na žalost smo zaradi epidemije morali tečaj prekiniti, a smo maja nadaljevali prek spletnih pripomočkov. Nekaj dijakov se je navdušilo nad španščino. Tudi zanje je bil organiziran tečaj, ki je potekal podobno kot ruščina. V prihodnje se veselimo tovrstnih jezikovnih izkušenj.

Alen Iršič, 3. Sa

Ne moreš razumeti enega jezika, dokler ne poznaš vsaj dveh. (Geoffrey Willans)

Ruščina prek spleta 24

KORAKI 10/2020

Bralna kultura

Noč knjige in Noč branja Kdor bere, vidi dvakrat dlje. (Meander) Kot vsako leto je tudi letos 23. aprila potekala Noč branja, ki je del mednarodnega projekta Noč knjige, ki ga soustvarjamo že vrsto let. Letos so se nam pri projektu pridružili študenti slovenščine z Univerze za mednarodne študije v Pekingu, ki so zapisali tudi nekaj prispevkov za naš časopis. V dopoldanskem času smo pri pouku slovenščine prek videokonference pogovarjali o knjigah, ki jih trenutno beremo. Vsak dijak je predstavil svojo knjigo. Kljub omejitvam zaradi epidemije koronavirusa smo uspešno izvedli tudi Noč branja. Zbrali smo se ob 20. uri preko videokonference, kjer smo vsak s svojimi IKT pripomočkom širili bralnega duha. Noč je potekala ob razpravah o aktualnih temah in knjigah, ki smo jih prebrali in ki bi jih priporočali drug drugemu. Ob 21. uri se nam je pridružilo nekaj naših učiteljev. Sledil je drugi del, ob 23. uri, kjer smo se osredotočili na pesništvo. Vsak je imel nalogo, da si izbere eno pesem, jo predstavi in tudi recitira.

Noč knjige 3. Sa

Alen Iršič, 3. Sa

Nacionalni mesec skupnega branja Branju smo posvetili že mesec september. Sodelovali smo pri Nacionalnem mesecu skupnega branja. Razmišljali smo o besedah in knjigah ter njihovem pomenu. Izbirali smo svojo najljubšo besedo in sestavljali zgodbe iz naslovov knjig. Morda prav v njih najdete namige za poletno branje. Besede se v knjigah zbirajo, povezujejo, dopolnjujejo, prepletajo in si pomagajo. Sleherna izmed njih izstopa in nas nagovarja na svoj način. Knjige so zakladnica besed – lepih, lepših, najlepših. Vsaka beseda, dolga ali kratka, ima svojo moč in svoje mesto v neskončnem obzorju. Tjan Leskovar, 1. Sa Besede. Vsepovsod. Sprožajo zanimanje. Razmišljanje. Raziskovanje. Razumevanje. Radovednost. Besede. Vsepovsod. Sestavljene. Urejene. Iz črk zgrajene. Poglobljene. Besede. Vsepovsod. Učijo. Odkrivajo. Nevednosti prebijajo. Marko Špes, 1. Sa Besede so živahne prijateljice, ki živijo v knjigi. Pogosto se dobro razumejo, a včasih se med njimi vname prepir. Takrat za seboj postavijo piko. Nato se spet spoprijateljijo in poved se nadaljuje. Matevž Arzenak, 1. Sa

KORAKI 10/2020

Noč branja za učitelje

Knjiga je kot spanec – ponese te v drug svet, svet črk, misli in besed.

Knjiga je lahko polna smeha ali pa svet čistega greha.

Luka Pučnik, 2. Sa Na Materinsko nedeljo so se Tri Evine hčere odpravile na Otok Camino. S seboj so vzele Priročnik za čistilke, saj so izvedele, da so tam Stvari, ki padejo z neba. Ob prihodu na otok so najprej prebrale Živalske novice, v katerih je bil letak za Leninov park. Odločile so se, da si ga ogledajo. Na poti so se najprej ustavile v Pekarni Mišmaš in zaužile slastne rogljičke. V vznemirljivem parku se je njihovo uho ustavilo Tam, kjer pojejo raki. Prisluhnile so njihovi čarobni melodiji, ki jih je navdušila s sporočilom: Belo se pere na devetdeset. In to še danes zveni v njihovih ušesih. Evita Pesjak, 1. Sa

Literarno

Ujeti med štirimi zidovi, svobodni v ustvarjanju Mladi so zaradi bliskovitega širjenja koronavirusa nenadoma izgubili pravico do obiskovanja pouka v šoli. Za več tednov so bili obsojeni na samoizolacijo. Čeprav je pouk potekal naprej na daljavo, so pogrešali sošolce in celo učitelje. Včasih jih je obšel strah za bližnje in prijatelje. Soočiti so se morali tudi z lastnimi strahovi, ki so tiho pronicali na površje. Zatekli so se v svojo sobo in si namesto z računalniškimi igricami in družbenimi omrežji, ki tokrat niso zmogli pregnati njihovih skrbi, krajšali čas s pisanjem zgodb in pesmi. Korona Priti prav po tiho, pritajeno. Prežeče kot mačka, s kremplji zgrabiti žrtev ulovljeno. Sejati strah, bolečino globoko. Starki s koso ponujati roko. Premagati virus, epidemijo. Tekma dobljena? Vsi se smejejo? Živeti vsako minuto, uro, vselej. Užiti življenje. S polnimi jadri drveti naprej.

Tim Paradižnik, 2. GTa

Učiti se boriti, z voljo, besedami, napolniti misli, ostati zbran in ne obupati. Skrivati žalost, obup, v mislih igranje počasne melodije, ki potuje po hrapavih strunah stare kitare. Pasti možato, se pobrati, nadaljevati, nikoli obupati, vse do zadanega cilja.

ČAKAM TE! Vedeli smo, da čaka na nas, nas lovi, nismo mogli ubežati. Vprašanje je bilo le … Kdaj bo? Spustil se je mrak. Postajalo je vedno bolj temno. Zaprla so se vrata. Kje smo? Padali smo, padali, globlje in globje, izhoda ni bilo. V breznu samote. Kaj je to?

Nik Kmetec, 2. Sa

Ležati in gledati TV. Razmišljati modro. Počivati v miru. Delati sproščeno. Jesti razkošno. Plavati v neskončno. Igrati do konca.

Prepuščeni sami sebi, besni, šibki, mehki, lahki, brezupni. On pa postopa okoli nas. Kaj bo? Z leve strani strah. Z desne strani borba, neskončna borba. Ampak pred nami je prebujajoč cvet. Toda nekje zadaj je črna tančica. Vrnil se bo!

Jan Jože Košir, 2. Sa Evita Pesjak, 1. Sa

KORAKI 10/2020

Literarno Ahilova moč me je opogumljala Zatekel sem se na bližnjo gozdno jaso, bežim pred svetom in pred vsemi skrbmi, ki prežijo name. Tukaj sredi gozda imam končno mir, v tišini lahko premišljujem in si odpočijem. Vem, da nisem sam v vsem tem, vem, da je z mano ves svet. Vsi smo sami s svojimi mislimi in v teh trenutkih smo pod stresom že zaradi tega neprestanega ždenja doma. Sedem na mehka tla in počasi se ne zavedam več vsega. K meni junaško prikoraka velik, postaven možakar. Kaj kmalu po njegovem ščitu spoznam, da je to veliki junak Ahil. V rokah drži šopek svežih lilij, ki imajo prav čuden, močan vonj, da me kar zasrbi nos. Prisede k meni na jaso in me prijazno pozdravi, kot bi bila stara prijatelja. Najin pogovor traja in traja. Imel sem že občutek, da se sploh ne bo končal. Ahil mi je povedal, kako pomembno je, da sem pogumen. Povedal mi je, da je koronavirus tukaj le začasno in če je on lahko zdržal toliko let v vojni, potem bom tudi jaz lahko ta virus preživel doma, čeprav to pomeni, da odpadejo vsa druženja s sošolci in prijatelji. Sprva me je njegov obisk navdušil, bil sem ponosen, da me primerja s sabo, čeprav je vse, kar delam, to, da sem ves dan doma. Spomnil sem se, da je Ahil bil zaboden v peto, našli so njegovo šibko točko, zato mu ni bilo pomoči. Kaj če ta virus ubije vse tiste, ki so šibki, jaz pa bom vse to lahko le opazoval in ne bom mogel storiti ničesar? Ahil mi ne pusti, da bi se vdal, še preden se je vse sploh začelo, zato me je prosil za pomoč. Prosil me je, da ljudem povem zgodbo o tem, kako pomembno je, da upoštevamo pravila in ne hodimo po nepotrebnem med ljudi. Doma ne zdržim več dolgo, imam občutek, kot da je sedaj vse le še rutina, ki se ponavlja. Zjutraj delo za šolo, popoldan igranje igric ali pa popoldan preživim zunaj na vrtu in pomagam pri opravilih ali igram harmoniko. Mojim mislim kar ni konca. Ahil ni nosil zaščitne maske, sedel je ob meni. In kaj če je okužen? Napadla me je panika, da bom zbolel in okužil svoje bližnje. Ahil me je pomiril, da se od njega zagotovo ne bom nalezel tega virusa, saj ima ob sebi dišeče lilije, ki odženejo virus. Rekel mi je, da so lilije zrasle na njegovem vrtu in se jih nikoli nihče ni smel dotakniti, razen njega, saj bi sicer lahko ovenele. Imajo čarobno moč, tako da lahko pozdravijo tiste, ki imajo upanje in upoštevajo pravila. Veliko vprašanj sem imel o teh rožah, Ahil pa ni več veliko povedal. Kar naenkrat je postal žalosten in obupan. Pihati je začel hladen veter. Ahil mi je izročil šopek cvetlic in mi dejal, naj jih podarim le tistim, ki si jih zaslužijo, naj jih ne zapravim za ljudi, ki jim ni mar za druge. Ahil je odkorakal in nisem ga več videl. Počasi sem se začel zavedati, kako grozne posledice lahko pusti ta virus med nami, med našimi odnosi, kako krute posledice bo povzročil našemu gospodarstvu in kako bo vplival na vse nas. Nisem mogel več razmišljati o tem. Oči so se mi kar naenkrat napolnile s solzami, strah v meni pa kar ni izginil, kot bi iz vseh strani veter k meni prinašal le skrbi, ki prežijo na nas ljudi. Odločil sem se, da bom mojo zgodbo z Ahilom delil z vsemi, ki so obupani zaradi nastale situacije, saj poznam misli, ki se jim podijo po glavi in poznam njihove težave. Vsi smo na istem, vsem je težko, ko ne moremo videti prijateljev in tistih, ki jih imamo radi. Veter je s sabo naenkrat prinesel kaplje dežja in čutil sem, kako mi dež spira solze z obraza. Želel sem vstati s tal, vendar sem

KORAKI 10/2020

se počutil ujetega, nisem se mogel premakniti. Klical sem Ahila, vendar se ni vrnil. Naenkrat sem se prebudil iz sanj, vse je izginilo, ni bilo več lilij v mojih rokah, ni bilo Ahila, ne mojih solz. Vse kar je ostalo, je bil dež. Zares je deževalo. Morda pa le niso bile le sanje, da lahko pomagam drugim s tem, da jim vsakodnevno vlivam upanje, da se bomo kmalu spet lahko družili in da doma ni tako hudo. Zaposlitev sploh ni malo, lahko počnem karkoli, lahko berem, gledam filme, delam za šolo, kadar se mi zljubi, lahko se po telefonu pogovarjam s prijatelji ali pa le sedim na jasi in pišem svojo zgodbo. Lahko bi pisal o čemerkoli. Najraje bi napisal zgodbo o tem, kako bomo skupaj premagali virus in bomo srečni za zmeraj. Prva stvar, ki jo bom sedaj naredil, je, da bom delil zgodbo o Ahilu in o najinem sanjskem srečanju. Trenutna situacija nas vse dela pogumne in močne. Vem, da jo zmoremo premagati. Nekoč se bodo učenci in dijaki v šolah učili o naših dejanjih, učili se bodo iz naših napak in nas spoznavali kot junake iz mitov in pravljic. Nekoč bom lahko svojim vnukom povedal zgodbo iz svoje mladosti, kako sem na gozdni jasi srečal Ahila in kako pogumni smo bili, da smo ostali zaprti v svojih domovih toliko časa. Vstal sem z jase, saj se je že mračilo, zato sem se odpravil proti domu. V mislih sem ves čas imel pogovor z Ahilom in vonjal lilije. Kaj kmalu sem ugotovil, da so bile rože simbol za ljudi. Lahko si pomagamo, tako da ostanemo narazen, le tako lahko čimprej odpravimo nastalo situacijo. Le tako bomo kmalu spet lahko odšli v trgovino brez zaščitne maske in spet objeli prijatelje, ki jih že vsi zelo pogrešamo. Rene Školc,1. Sa

STRAH JE LE V NAŠI GLAVI Včeraj je bil v majhnem kraju še čisto običajen dan, danes pa je mesto duhov. Pred dnevi je fant po imenu Mark na spletu zasledil, da so azijski znanstveniki ustvarili veliko in neustrašno pošast, ki ji ni kos noben zid. Ves svet je bil nad tem navdušen. Kar naenkrat v šoli začutijo močan potres. Zidovi so pokali, stoli so leteli po učilnici. Zaradi panike so se vsi skrili pod mize. V vsakem dijaku je bilo moč opaziti velik strah, za katerega nihče ni vedel, zakaj je sploh temu tako. Kar naenkrat se je v učilnici zelo stemnilo in na oknu se je pojavila ta pošast. Nihče ni vedel, kaj bi storil. Čeprav v živo ni izgledala tako grozljiva in smrtonosna, je bila še zmeraj ogromna. Kmalu je bilo po medijih slišati, da je azijska pošast že v Evropi, in celo pri nas, zato bo treba zapreti vse ustanove in ostati doma, saj ima le na prostem to moč, da nas onesposobi. Po vsem svetu je nastala velika panika, saj nihče zares ni vedel, kako dejansko izgleda ta pošast. Vsi so verjeli medijem, ki so poročali o njeni moči ubijanja in napadalnosti. Po nekaj stresnih dneh so se ljudje začeli spraševati, ali je ta pošast res tako grozna. Nihče več ni verjel tistim, ki so jo videli in so preživeli. V vseh drugih vaseh je bilo ogromno žrtev, le v tem majhnem kraju ne. Kljub prepovedi se je na trgih začelo zbirati vse več ljudi. Nekega lepega dne se je kar naenkrat stemnilo in moč je bilo začutiti mrzel veter. O tem kraju se dandanes več ne govori. Nejc Korošec, 1. Sa

TEATER

Literarni večer z Goranom Vojnovićem in predstava Rajzefiber Novembra smo se dijaki prvih in drugih letnikov naše šole udeležili literarnega večera v Domu kulture Slovenske Konjice. Potekal je v okviru festivala Spirala, osrednji gost je bil pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnović. Večer je bil zelo zanimiv, saj je Goran Vojnović sproščeno pripovedoval o svojem delu in romanih. V svojih delih pogosto piše o priseljenstvu, večnacionalnosti in večjezičnosti ter kako je pomembno, da znamo sprejemati in spoštovati različne kulture. Izvedeli smo tudi več o nastanku besedila, ki ga je po naročilu za predstavo Rajzefiber napisal prav on. Predstavo, koprodukcijo Prešernovega gledališča Kranj in Gledališča Celje, smo si marca ogledali v Celju. Skozi različne življenjske zgodbe so se na odru razkrivali odnosi v družini in med prijatelji. Smeh in jok, strah pred samim seboj in neznanim, predsodki, ki so pogosto v naših glavah, so nas prevzemali med ogledom predstave. Odlična igralska zasedba in dinamična igra sta nas prevzeli.

Tjan Leskovar, 1. Sa

V Gledališču Celje

Literni večer z Goranom Vojnovićem, november 2019

KORAKI 10/2020

SVEČANi KORAKI

MATURANTSKI PLES svečani zaključek ŠOLANJA

ŽIGA: Milo odzvanjajo kladiva, ko lega zvezdni prah na zimsko krajino. Večerne sape nežno šumijo skozi drevesa. Med zlatimi griči slišim vrisk radoživih ptic, ki naznanjajo veličasten dogodek. Vse stvarstvo sodeluje – strastno in spontano. Bliža se. Tukaj je. Naš večer. DAŠA: Po vsej dvorani je začutiti drget mnogoterih src, ki čakajo, da nam razodenejo svojo lepoto in veselje. Nemirna telesa postajajo varno zavetje plesnih korakov. Begajoče oko išče počitek v lepoti mladih oči in žarek upanja pri zaveznikih – starših, učitelji, prijateljih, sorodnikih. Njihovi obrazi, drhteči kakor zvezde, nas gledajo, nam mežikajo in se čudijo lepoti človeka. ŽIGA: Na nenapisanih straneh naše duše tli veliko pričakovanje. Misli begajo in se zbirajo v jate pisanih metuljev, ki jih povezujejo nežne pajčevine zaupanja. Zaupanja v lepoto življenja. Nocoj slavimo noč, ki je vir tisoč in ene misli o razkošju barvitega bivanja. DAŠA: To noč bomo v družbi z vami pletli plesne utrinke in spomine v snope svetlobe, ki bodo vsaj za hip premostili sleherne razdalje med nami, da bo srce znova našlo ritem in rimo v divje vrtečem se svetu. Pletite svetlobne snope z nami. ŽIGA: Dobrodošli na maturantskem plesu Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče.

KORAKI 10/2020

NA PREHODU

Hvala, dragi starši! Starševstvo je po suhoparni definiciji dejstvo, da je kdo oče ali mati. Samo to piše, popolnoma nič drugega. Sploh ni predvidenega prostora za ljubezen, dobroto, odrekanje, razumevanje, tolažbo. A vi, dragi starši, ste vse prej kot starši po definiciji. Vi ste tisti, zaradi katerih smo zmogli vse korake, ki so nas pripeljali do današnjega večera. Nenehno ste nas spodbujali, hvalili in grajali, od nas veliko zahtevali, nam postavljali opore in meje. Tako ste nas vzgojili v dobre ljudi. Hvala. Hvala za vse prijazne in karajoče poglede, hvala za vse objeme, hvala za tisoč besed, ki so včasih samo potovale od enega do drugega ušesa, hvala za dolge noči, ki ste jih prebedeli z nami, za nas ali poleg nas. Hvala, za vse tisto, za kar smo se že tisočkrat zahvalili in predvsem za tisto, kar smo pozabili. Hvala za vse, kar smo morda vzeli za samoumevno, vi pa ste v to vložili veliko več svojega truda, kot si mi sploh znamo predstavljati. Vemo, da smo nagrada in izziv. Vemo, da bi bilo včasih bolje, da bi se samoiniciativno zaprli v sobo in prišli ven šele po temeljitem razmisleku. Prepričani smo, da je vaš svet v naši družbi bogatejši.

Rene Pajek Kolar, 3. a (iz Zahvale staršem)

3. a 30

KORAKI 10/2020

NA PREHODU

Hvala, dragi učitelji! Na poti zorenja smo z vami, spoštovani učitelji, mnogo doživeli. Z zanimanjem smo hodili po zemlji naši in čuli nje prelesti in bolesti. Navdušeno smo odkrivali evropske prestolnice. Včasih smo zadržano sprejemali in izkazovali znanje, a ga ponosno delili gostujočim dijakom in osnovnošolcem. Vstopali smo v svet kulture in umetnosti; spoznali, da za hlapce nismo rojeni. Potovali smo v srce in drobovje strojev in naprav, preizkušali nove programske jezike, se borili za žogo in vzdrževali kondicijo, poskrbeli za slastne prigrizke na številnih dogodkih. V družbi z vami smo pridobili mnogo znanj, predpisanih v učnih načrtih in tudi tistih, pomembnih za življenje – kako se spopasti s težavami in z neuspehi, kako biti kos najstniškim muham, kako rasti in odrasti. Niste samo naši profesorji in mentorji, ampak tudi naši zaupniki in nenazadnje prijatelji. Prisrčna hvala, dragi učitelji!

Andreas Graj, 4. GTa (iz Zahvale učiteljskemu zboru)

4. GTa

4. Sa KORAKI 10/2020

In vendar južni otok je

Kaj je južni otok zame? To je neki cilj, ki sem si ga postavil in bi ga rad nekoč v življenju dosegel. Idealni južni otok se vedno nekoliko spreminja, kot se spreminja tudi posameznikovo razmišljanje. Danes je lahko takšen, jutri bo malo drugače, nikoli enak.

David Fridrih, 4. Sa V različnih življenjskih obdobjih imamo različne južne otoke. Za mlade je po navadi južni otok druženje s prijatelji, zabava. Za starejše sta to predvsem družina in toplina doma. Včasih južni otok izgine. To se dogaja danes, saj se je svet ustavil. Verjamem, da bo znova na obzorju.

Tina Križančič, 4. GTa Trudim se, da lahko obiščem svoj južni otok vedno pogosteje. To dosegam tako, da se sprehajam po gozdu. Večkrat si vzamem čas, da peljem psa na sprehod. Lepo mi je hoditi po gozdu, kjer poslušam in slišim le samega sebe. Všeč mi je, kako lahko odklopim svet, svoje težave in občudujem naravo ter njene lepote.

Mitja Kotnik, 4. Sa

Južni otok pomeni nekaj dobrega, je privid, ki nam lahko lajša življenje in po katerem se zgledujemo; je resničnost, vendar neprava resničnost. Južni otok je težko dosegljiv cilj, a se je zanj vredno boriti. Nagovarja nas, da zmoremo več, kot se nam včasih zdi. Obstajajo trenutki v življenju, ko si čisto na dnu in ne veš, kaj bi naredil. Takrat se ti južni otok zdi zelo oddaljen in misliš, da ga nikoli več ne boš mogel doseči. A še vedno dobivaš signale, ki ti sporočajo, da moraš naprej. Ne obupaj, želi si več in upaj, da ti bo v življenju uspelo uresničiti cilj, ki si si ga zastavil.

Žan Podgrajšek, 4. Sa Južni otok je lahko destinacija, umaknjena od vsakodnevnega vrveža. Je prostor, kjer smo res sproščeni, pozabimo skrbi, si vzamemo čas zase. Za marsikoga bi južni otok lahko bila karantena, saj mu je morda vsak dan težko zapustiti družino in oditi v službo, kjer morda srečuje njemu neljube ljudi. V karanteni oziroma na svojem južnem otoku je lahko več časa z družino in prav tako opravi svoje dolžnosti, povezane s službo. Morda na tak način ni čisto na južnem otoku, je pa mnogo bližje kot sicer. Ključno je, da v južni otok verjamemo. Ne glede na to, kaj je. Pomembno je, da je.

Blaž Leskovar, 4. Sa