Šolski center Slovenske Konjice-zreče - Letopis 20107/2018 by Šolski center Slovenske Konjice-Zreče

LETOPIS 2017/2018

Šolski center Slovenske Konjice‐Zreče

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Kazalo vsebine: UČITELJI IN STROKOVNI SODELAVCI:

ŠOLSKI ŠPORT

SVETOVALNO DELO

PROJEKTI

MATURA IN POKLICNA MATURA V ŠOLSKEM LETU 2018/2018

MATURANTSKI IZLET

ŠOLSKI CENTER V KORAKU S TEHNOLOGIJO

DOSEŽKI DIJAKOV:

DOSEŽKI DIJAKOV GIMNAZIJA SLOVENSKE KONJICE DOSEŽKI DIJAKOV SPSŠ ZREČE

24 25

DOGAJALO SE JE (GIMNAZIJA):

KULTURNO‐UMETNOSTNA VZGOJA NA GIMNAZIJI SLOVENSKE KONJICE ZDRAVA ŠOLA NA NAŠI GIMNAZIJI POTOVANJA RAZNO

27 43 44 48

DOGAJALO SE JE (ZREČE):

KULTURNO‐UMETNOSTNA VZGOJA NA SREDNJI POKLICNI IN STROKOVNI ŠOLI ZREČE LOKALNO OKOLJE ‐ DEL UČNEGA PROCESA V GASTRONOMIJI IN TURIZMU ZDRAVA ŠOLA

54 57 59

DIJAKI GIMNAZIJE:

DIJAKI SPSŠ:

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Cenjeni bralci, za generacijo dijakov 2014‐2018 je to poletje nedvomno prelomno. Zaključili so srednješolsko izobraževanje, prejeli maturitetna spričevala, kar predstavlja še zadnji člen pred vstopom na fakultete ali na delavno mesto. Ko se ozremo nazaj, šele vidimo, kako čas beži. Ni daleč prvi korak v srednjo šolo, spoznavanje novih sošolcev, navajanje na učitelje in šolo, spoznavanje dinamike srednješolskega življenja ter učenja in že je srednješolskih let konec. Šolsko leto 2017/2018 je zaključeno, nekateri ste dosegli izjemen učni uspeh, nekateri ste ga celo nadgradili z uspehi na različnih tekmovanjih in natečajih. Na več predmetnih področjih ste v samem slovenskem vrhu. Dijakom in mentorjem iskreno čestitam. Tekom leta se zvrsti veliko raznolikih dogodkov, ki zaznamujejo naše vsakdanje delo in učenje, tako v programih mladine kot pri odraslih. Smernice razvoja dobivajo obrise rezultatov na mnogoterih področjih: na področju sodelovanja z gospodarstvom, projektnega ali raziskovalnega dela dijakov, izobraževanja odraslih, spoznavanja z možnostmi izdelovalnega laboratorija in ob ustvarjanju kulturnih dogodkov na šoli in v okolju. Smo v letu izgradnje prizidka k Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče in saniranju obstoječega objekta, v času posodobitve opreme in postopoma tudi učnih programov. A o slednjem po počitnicah. Spoštovani dijaki, ste srce šole in smo ponosni na vaše dosežke. Želim vam, da verjamete vase, da stopate v življenje suvereno in z zavedanjem, da lahko svet tudi spremenite. Na tej poti ne boste sami, boste pa sami krojili svojo pot. Z znanjem, izkušnjami, modrostjo in srčno kulturo. Prepričana sem, da so vam učitelji in strokovni delavci na šoli dali dobro popotnico za prihodnje dni. Ob koncu se pridružujem s Pavčkovimi verzi: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a v sebi ‐ do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova.« Dragi starši, zahvaljujemo se vam za zaupanje, podporo in spodbudo. Spoštovani predstavniki lokalne skupnosti in gospodarstva, uporabniki naših izobraževanj in storitev, zahvaljujemo se vam za vso vašo pozornost, podporo na vseh možnih korakih. Veseli bomo bodočega dobrega sodelovanja, saj okolje oblikujemo vsi, ki tukaj živimo, delamo in ustvarjamo. Dragi sodelavci, hvala za vaš elan, ideje, čas in trud, ki ste ga vložili v to šolsko leto, da lahko pred novimi izzivi doživimo poletje zadovoljno in sproščeno. Pri prebiranju dogodkov tega leta, pa obilo dobrih informacij in lepih spominov. Lepe poletne dni! mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica‐direktorica

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PO MERI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Na enoti SIC‐Izobraževanje odraslih in svetovanje se zavedamo pomembnosti vseživljenjskega učenja. Zavzemamo se, da z drugačnimi in sodobnimi pristopi omogočamo izobraževanje bolj dostopno. Skrb za kvaliteto vzgojno‐izobraževalnega dela in za napredek vsakega posameznika je za nas izjemnega pomena. Ponujamo različne programe usposabljanj in izobraževanj:     

S področja strojništva, ekonomije, predšolske vzgoje, gastronomije in turizma; tečajne oblike, usposabljanja, delavnice; pridobitev Nacionalnih Poklicnih Kvalifikacij; usposabljanja in storitve Učnega izdelovalnega laboratorija (U‐LAB); brezplačna usposabljanja in svetovanje zaposlenim.

V letošnjem šolskem letu smo sodelovali v projektih: 



TVU (Teden vseživljenjskega učenje); TVU je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije v sodelovanju s stotinami ustanov. Z njim opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja.

Neformalno izobraževanje odraslih; Šolski center Slovenske Konjice‐Zreče skupaj s partnerji ‐ Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina RA Kozjansko, Ljudska univerza Šentjur IN UPI Žalec ‐ za brezposelne osebe izvaja jezikovne in računalniške tečaje ter priprave na strokovni izpit ZUP; projekt sofinancira Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport. Pridobivanje temeljnih poklicnih kompetenc je namenjeno pridobivanju temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin (kompetenc), kar naj bi pripomoglo k boljši zaposljivosti oseb. Ciljna skupin so zaposleni nad 45 let. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija in Evropski socialni sklad. Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji je projekt, namenjen vsem zaposlenim, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu. Sofinancira ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e



Usposabljanje mentorjev v podjetjih 2016–2021 je namenjeno brezplačnemu usposabljanju mentorjev dijakom oz. študentom za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom oz. praktičnim izobraževanjem. Sofinancira ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Smo partner v mednarodnem projektu Erasmus+ KA2 (2016 – 2018) Technical and Vocational skills development. Poleg prijaviteljev iz Poljske sodelujejo še partnerji iz Bolgarije, Turčije, Cipra, Španije in Slovenije. ZIP (Začetna integracija priseljencev) je brezplačni izobraževalni program, ki omogoča učenje slovenskega jezika za priseljence v okviru 60, 120 ali 180‐urnega tečaja. Izobraževalni program je bil oblikovan na Andragoškem centru Slovenije, sprejel ga je minister za šolstvo in šport. V letu 2017 smo vzpostavili Učni izdelovalni laboratorij v Slovenskih Konjicah. U‐LAB deluje na treh lokacijah: na Gimnaziji v Slovenskih Konjicah, na SPSŠ v Zrečah in Mladinski servis Slovenske Konjice. V U‐LAB‐u je zainteresiranim na voljo sodobna oprema (3D printerji, 3D skener, laserski gravirni stroj, CNC stroji …), usposabljanja in mentorstvo. SPOT – SLOVENSKA POSLOVNA TOČKA SAVINJSKA je namenjena krepitvi podjetniškega potenciala za MSP in pospeševanje ustanavljanja novih MSP. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

V polnem zagonu so že tudi priprave na prihajajoče leto 2018/2019. Poleg vseh že obstoječih izobraževanj in usposabljanj bo PF Koper v Slovenskih Konjicah izvajal spopolnjevanje in usposabljanje kandidatov v programu PEDAGOŠKO‐ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE. Znotraj Šolskega centra Slovenske Konjice‐Zreče deluje šola vožnje z najdaljšo tradicijo v Dravinjski dolini, aktivna je že od leta 1979. Neprestano gradimo kvaliteto šole vožnje in s stalnim usposabljanjem učiteljev vožnje dosegamo visoke rezultate in obilo dobro usposobljenih novih šoferjev. SIC‐Izobraževanje odraslih in svetovanje

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Šolsko leto je kot osvajanje visokih vrhov naših gora. Na pohod se odpravim s prijatelji. Veseli smo, da smo skupaj. Nahrbtnik je pripravljen, oprtan na ramenih, njegove teže še ne čutim. Cilj se mi zdi dosegljiv, vrhovi me tiho vabijo. Pripravljena sem na naporno pot. Šolsko leto začnemo nasmejani, veseli, da srečamo sošolce in sodelavce. Torbe so nove, zvezki in knjige v novih ovitkih, noben svinčnik še ni polomljen, nobena radirka se še ni izgubila. Dane so nove obljube o sprotnem učenju, pisanju domačih nalog. Naslovi v zvezkih so napisani z rdečim pisalom. Sprva položna pot po gozdu se vzpenja čedalje višje med čedalje redkejšimi borovci. Korak se upočasni, dihanje pospeši. Sonce žge, nikjer ni sence. Klepet utihne, vsak se zatopi v svoje misli. Začnem se spraševati, če je ta pohod smiseln. Zakaj sem se že odločila za tako strmo pot? Kaj bom imela od tega? Ah, najraje bi šla nazaj! Zakaj ne grem nekam, kamor se lahko pripelješ z avtom? Prijatelji začutijo mojo omahljivost, ponudijo požirek vode, spodbudne besede. Spomnim se, zakaj vztrajam, odločena sem, da bom vrh dosegla. Zaupam sebi, zaupam voditeljem. Pri nekaterih začetna vnema za učenje kopni. Navkljub sklepom o sprotnem učenju se kopičijo neopravljene obveznosti. Zvezki so pomečkani, zapiski neurejeni. Drugi so našli področje, na katerem blestijo. Vztrajno širijo svoje znanje. Sonce žge, nikjer nobene sence. Čez čas se od nikoder pojavijo črni oblaki, začne deževati. Toča, strele, nevarno je. Poiščemo zavetje, počakamo, da nevihta mine. Gremo naprej. Padejo prve ocene, nekje dobre, drugje slabe. Nekateri izgubljajo zaupanje vase. Starši, sošolci, učitelji ponudijo pomoč. Težave se razrešijo, šolsko leto teče dalje. V dolini pred nami zagledamo planinsko kočo. Nasmejemo se, prvi del poti je za nami. Okrepčamo se in gremo dalje. Proti vrhu, ki je še skrit, a nas vabi. Klini in jeklenice nam omogočajo varno pot. Na vrhu smo. Občutki, ki nas prevzamejo, so neopisljivi. Dokazali smo si, da zmoremo. Kjer je volja, tam je pot. Začne so obdobje tekmovanj iz slovenščine, tujih jezikov, matematike, logike, zgodovine, kemije, fizike, biologije, športa,.. Dijaki osvajajo srebrna in zlata priznanja. Prinašajo pokale. Nastopajo na odrih, pojejo, plešejo. Potujejo, so podjetni in podjetniški. Drugi se veselijo svojega napredka pri določenem predmetu, novih prijateljstev,… Ves čas so z njimi učitelji, ki so mentorji, svetovalci, poslušalci. Ob koncu leta je vsak dosegel svoj vrh. Občutki, ki nas prevzamejo, so neopisljivi. Dokazali smo, da zmoremo. Kjer je volja, tam je pot. Ali kot je rekel Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Spoštovani sodelavci, hvala, ker ste znali ponuditi pomoč. Včasih je bila dovolj prijazna beseda, drugič ste ponudili drugačno razlago, poiskali dodatno gradivo, prisluhnili sodelavcu. Se bomo letos poleti srečali na kakšnem dvatisočaku, dragi dijaki in sodelavci?

Helena Skaza Birk,

pedagoška vodja

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

V pričakovanju izgradnje novega prizidka Ja, res se dogaja. Tisti, ki še ne veste, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče živi in diha v pričakovanju izgradnje novih prostorov. Na gradbišču je vsak dan vrvež, stavba raste, radovedne dijaške glave pa ob srebanju kave in spremljanju gradbenega napredka od daleč »modro« kontrolirajo gradbeno statiko, prenos toplote, postavitve opaža in še kaj. Hitro so me bili podučili, da bo kompleks zaradi velikosti viden tudi iz vesolja. Mogoče je nekoliko »modrejše« in samozavestne dijake izoblikovalo vzgojno‐ izobraževalno delo z visokotehnološko opremo, ki je bila dobavljena v okviru projekta ‐ Učni izdelovalni laboratorij – U‐lab. Uporaba 3D tiskalnikov, kolaborativnega robota, očal za navidezno resničnost, CNC obdelovalnih strojev, mikrokrmilnika Arduino in elektronske opreme postaja vsakodnevno opravilo pri pouku in v različnih krožkih. Ali pa njihova udeležba v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektih, organizacija obiskov znanih osebnosti, proslav in obeležitvenih dni, kjer glavno delo opravijo dijaki gastronomije in turizma. Dijaki pri takšnem delu razvijajo vrline v smeri odgovornosti, iznajdljivosti, inovativnosti, logičnega mišljenja, podjetništva in timskega dela. Novi izzivi zahtevajo tudi nove pristope in povezave. Učitelji se učimo tudi od dijakov in vedno bolj prevzemamo vlogo mentorja in soustvarjalca, pri čemer se delo seli iz učilnic v laboratorije in realno okolje. Na takšen način tudi pedagogi spoznavamo največkrat skrito ustvarjalno dijaško plat, kateri največja nagrada ni več ocena, temveč izdelek ali storitev. Zatorej, novim generacijam govorim: ”Razumemo vas in smo pripravljeni na naše skupne izzive. Med predajanjem znanja najdemo v vas nadarjenost za področja, s katerimi se morda sami nikoli ne bi srečali. Mogoče pa košarkarsko igrišče na strehi prizidka le ni tako nedosegljivo! Ob rednem vzgojno‐izobraževalnem delu lahko med pomembnejše aktivnosti in ugotovitve preteklega šolskega leta štejemo: ● Začetek gradnje prizidka, kjer bo SPSŠ dobila večnamenski prostor, nove garderobe, učilnice in strokovne kabinete; ● nakup in menjava oken, senčil in notranjih vrat v šolski stavbi; ● zagon in uporaba visoko‐tehnološke opreme v okviru projekta U‐Lab; ● močno zaupanje delodajalcev v naše vzgojno‐izobraževalno delo in s tem intenzivno izobraževalno in tehnično podprto sodelovanje ter močno povpraševanje po dijakih, ki zaključujejo šolanje; ● sistemsko in na osnovi procesa centralno vodeno delo na področju kakovosti vzgoje in izobraževanja; ● sodelovanje z ostalimi enotami ŠC na področju izobraževanja in izvajanja interesnih dejavnosti;

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

● bogato kulturno in kulinarično sodelovanje z lokalnim okoljem ob različnih priložnostih, praznikih in obeležitvenih dnevih; ● zelo dobro sprejeto in bogato sodelovanje z univerzami in lokalnimi osnovnimi šolami na področju ozaveščanja in prenosa znanj; ● nagrade in priznanja za timsko in individualno delo dijakom in njihovim mentorjem; ● različne uspešno opravljene šolske in mednarodne projekte, med katerimi se najdejo projekti na področju strojništva ter gastronomije in turizma, ki vključujejo znanja podjetništva, inovativnih znanj, sociale, zgodovine in še kaj; ● obilico strokovnih ekskurzij in obiskov, na katerih se dijaki srečujejo z uspešnimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji ter posamezniki; ● več organiziranih in uspešno opravljenih aktivnosti, ki so jih dijaki izpeljali sami; ● objavljanje člankov in prispevkov dijakov, mentorjev, staršev, delodajalcev in članov lokalne skupnosti v različnih lokalnih in širše lokalnih medijih. Spoštovani bralci, letošnji letopis vam ponovno daje ogromno informacij o našem skupnem delu v preteklem šolskem letu in je kot takšen tudi odličen pokazatelj aktivnosti in usmeritev šole za vas, ki ste nas kadarkoli obiskovali in tudi za prihodnje generacije prvošolcev. Shranite ga na primerno mesto, kjer ga boste lahko ob »po spominih željnih trenutkih« ali ob morebitni vzgoji svojih otrok z lahkoto našli in se nato ob njegovem prebiranju z veseljem spomnili svojih in skupnih trenutkov. Na koncu bi se še enkrat lepo zahvalil vsem, ki nam zaupate in nam pri našem delu pomagate. Tomaž Černec, pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Učitelji in strokovni sodelavci:

Učitelji: Polona Arbajter Očko, Aleksandra Boldin, Jasmina Bornšek, Marjana Cenc Weiss, Tomaž Černec, Maja Dragan, Jelka Esih, Štefica Fink, Darinka Gilčvert Berdnik, Gašper Grat, Alenka Groleger, Tatjana Hren, Vasja Ivančič, Robert Jurič, Jernej Kamenšek, Petra Klima, Mojca Koban Dobnik, Karmen Kotnik, Primož Kračun, Janez Mernik, Jasmina Mihelak Zupančič, Bojan Napotnik, Jožica Orož Berginc, Katja Premru Kampuš, Viljem Pavlovič, Boris Podgrajšek, Tjaša Rajšp, Mihaela Ribič, Doroteja Rušnik, Stramšak, Tara Sinkovič, HelenaSkaza Birk, Tanja Slemenjak, Mateja Smolar Tič, Milan Sojč, Helena Sovec, Dejan Studenčnik, Mojca Šegel, Petra Šešerko Viličnjak, Dušan Špoljar, Marjetica Štante Kapun, Doroteja Štunf, Mojca Tomažič Capello, Danilo Videčnik, Jerneja Visočnik in Brane Vodopivec.

Ostali strokovni sodelavci: Marjetka Bračko, Jožica Florjančič, Bojan Gorjup, Polona Klokočovnik, Milan Kop, Patricija Košir, Brigita Kukovič, Vera Marinovič, Helena Rak, Damjan Škafar, Maja Štrovs, Urh Štruc in Štefanija Vetrih.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

ŠOLSKI ŠPORT Vsi se zavedamo, da je šport pomemben dejavnik v življenju vsakega posameznika. Če želimo vzgojiti otroka, ki bo imel dobre motorične sposobnosti in hkrati dober odnos do življenja, mu moramo šport predstaviti kot osnovo v njihovem vsakdanjiku. Ne le, da šport pozitivno vpliva na naše telo, prav tako nam pomaga, da si zbistrimo misli in naberemo moči za nadaljnje podvige. Na naši šoli se trudimo, da dijakom čim bolj približamo šport, saj s tem pridobijo disciplino, vztrajnost in si krepijo psihično sposobnost. Torej, izboljšujejo se v vseh pomembnih dejavnikih, ki pripomorejo, da bodo uspešni v šoli in nadaljnjem življenju. Dijaki že tako preživijo preveč časa v sedečem položaju v šoli in doma, ko izpolnjujejo šolske obveznosti, zato je pomembno, da v prosti čas vključijo tudi športne aktivnosti, se razgibajo in potem lažje funkcionirajo. Ravno zato smo se pri športni vzgoji odločili, da v tretjem in četrtem letniku izvajamo 3. uro športne vzgoje malo drugače.

Dijake seznanimo z okoliškimi aktivnostmi, da se lažje odločijo, kako preživeti svoj prosti čas. Dijaki so lahko izbrali med igrami z loparji, plesom, aerobiko, drsanjem, golfom, plavanjem, fitnesom, bootcampom, plezanjem, odbojko na mivki in kegljanjem. Prav tako jih spodbujamo, da se udeležujejo tekmovanj v okviru šole in s tem širijo svoja znanja in izkušnje. Dijaki in dijakinje so se letos zelo dobro odrezali na tekmovanjih iz različnih športov. Na začetku šolskega leta sta na šolskem krosu Martin Tome in Ožbej Kračun dosegla 3. mesto ekipno, Martin Tome pa je dosegel še 3. mesto posamezno.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Martin Tome pa je bil na stopničkah tudi na državnem prvenstvu v atletiki posamezno. Dosegel je 3. mesto v teku na 2000m. Poleg njega sta na državnem prvenstvu v atletiki bila še Jakob Tome, ki je dosegel 12. mesto v teku na 2000m, ter Tinkara Jakopič, ki je dosegla 7. mesto v teku na 100m.

Na tekmovanju iz odbojke na mivki so se dijakinje prebile v polfinale državnega prvenstva, ki bo v septembru. Našo šolo so zastopale Neža Pec, Klara Fijavž, Nastja Kovač in Eva Skerbinek.

Ne moremo pa mimo naših nogometašev, ki so se tudi letos odlično izkazali. Prebili so se v osem najboljših v državi. Naši najboljši nogometaši so: Tilen Brglez, Enej Golež, Blaž Gorinšek, Alen Hohler, Aleš Leskovar, Tilen Majšler, Nik Marinšek, Jan Poljanec, Jaka Purg, Svit Sešlar, Jakob Tič, Florjan Vidmar Brdnik, Benjamin Šučurovič, Blaž Kolar in Urban Fijavž. Fantje so pod mentorstvom prof. Primoža Kračuna ponosno zastopali našo šolo in se borili do zadnje minute.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Skozi vse leto so se odvijali športni dnevi. Jeseni smo imeli pohod, kjer so 1. letniki odšli na Stolpnik, 2. letniki do Žičke kartuzije, 3. letniki pa na Lindek. Pozimi smo imeli zimski športni dan, kjer so dijaki lahko izbirali med smučanjem, deskanjem in drsanjem. Spomladi pa smo imeli še orientacijski pohod.

Prvi letniki so se udeležili šole v naravi v CŠOD Tolmin, kjer so se preizkusili v kolesarjenju, raftingu na Soči, pohodništvu in športnem plezanju. Drugi letniki pa so odšli v Kranjsko Goro, kjer so izpopolnili svoje znanje v smučanju, nekateri pa so se naučili osnov nordijske hoje in pohodništva.

Karmen Kotnik

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Svetovalno delo Namen svetovalnega dela je pomagati, svetovati in sodelovati v vzgojno-izobraževalnem procesu s ciljem, da bi bili dijaki, učitelji, starši in ustanova kot celota čim bolj uspešni pri doseganju splošnih in posebnih vzgojnoizobraževalnih ciljev. Najpomembnejše naloge šolske svetovalne službe so: -

šolsko svetovalno delo z dijaki in njihovimi starši (individualno in skupinsko); skupinsko spremljanje dijakov (učni uspeh, vzgojna problematika, šolska in učna klima, socialna problematika,…); individualna pomoč ter svetovanje dijakom pri vzgojnih in osebnostnih težavah; sodelovanje z zunanjimi institucijami in njihovimi strokovnjaki; izdelava raznih poročil in analiz ter drugo strokovno delo, šolsko svetovalno delo z vodstvom zavoda, šol, z učitelji oz. strokovnimi delavci; sodelovanje pri pripravi in izvedbi predinformativnih in informativnih dni; vpis novincev – do vključno oblikovanja oddelkov; informiranje, svetovanje, usmerjanje in preusmerjanje na poklicni poti dijaka, študijsko usmerjanje dijakov in vpis na višješolske ter visokošolske zavode; organiziranje in izvajanje različnih informativnih in formativnih oblik izobraževanja, ki jih narekujejo aktualne in akutne potrebe dijakov v vzgojnoizobraževalnem procesu; skrb za dijake s posebnimi pogoji, kjer nastopam kot koordinator vseh strokovnih delavcev znotraj in tudi zunaj šole za pripravo individualiziranega programa. Načrtujem in spremljam vzgojno-izobraževalno delo s temi dijaki; skrb za nadarjene dijake, katerim smo letos ponudili različne delavnice in jih povabili k oddaji vlog za individualizirane programe; kakor vsako leto smo tudi letos s prvimi letniki obnovili področje učenje učenja, kjer smo spregovorili o učnih tehnikah; v projektu prilagajanja šole dijakom s posebnimi potrebami šolska svetovalna

Služba z nosilcem individual(izira)nega programa (praviloma učiteljem oziroma razrednikom) sodeluje kot koordinator, ki v ta namen spodbudi in poveže vse potrebne strokovne moči za pripravo, izvedbo in spremljanj individual(izira)nega programa; svetovalna služba se v samo načrtovanje, izvedbo in spremljanj individual(izira) nega programa vključuje v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo. Petra Šešerko Viličnjak, šolska svetovalna delavka

PROJEKTI

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Safe.netizens@eu Dogajanje v okviru 2-letnega projekta safe.netizens@eu preko programa Erasmus+ je dobro popestrilo šolsko leto 2017/18. Tematsko je projekt usmerjen v digitalno okolje in luknje v znanju internetne pismenosti ter pomeni spodbudo k oblikovanju primernega digitalnega državljanstva ( netizenship) na podlagi 9 elementov: komunikacija, izobraževanje, zabava, marketing, zakonodaja... 19 dijakov je bilo digitalno ustvarjalnih že od septembra 2017, še posebej pa ob mednarodnih tedenskih Aktivnostih učenja in poučevanja - dijaških izmenjavah na Finskem in na naši Gimnaziji Slovenske Konjice, katerih osnovni temi sta bili internetna raba in digitalni odtisi ter internetno nadlegovanje in zlorabe cyberbullying. Učitelji udeleženci so koordinirali delo, zbirali informacije, predvsem pa načrtovali prihodnje aktivnosti in obenem evalvirali ter nadgrajevali že narejeno. 1. Mednarodni projektni sestanek v Italiji v Civittavechi. (oktober 2017)

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Mednarodna izmenjava v Loimii na Finskem. ( januar 2018)

3. Mednarodna izmenjava na Gimnaziji Slovenske Konjice. (april 2018)

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Mednarodni projektni sestanek v Szazhalombatta na Madžarskem. (maj 2018)

V 2. projketnem letu 2018/2019, ko potujemo še V Španijo, Italijo in na Madžarsko, nas čaka še mnogo zahtevnega raziskovalnega dela, ki bo zaradi druženja in spletanja novih prijteljskih vezi gotovo zelo prijetno. Mateja Smolar Tič, koordinatorka projekta

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

PROJEKTNA IZMENJAVA Z NEMŠKIMI DIJAKI V aprilu so bili dijaki programa strojni tehnik na izobraževanju v Franz‐Oberthür‐Schule v Wuerzburgu. Letošnja generacija dijakov je bila dvanajsta v zaporedju vključenih v program mednarodnega izobraževanja in usposabljanja v okviru projektov Erasmus +. Poudarek je bil na izpopolnjevanju znanj CNC programiranja, avtomatizacije proizvodnih procesov in tujih jezikov, hkrati pa spoznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti nemške dežele.

Naša šola je v maju gostila še nemške dijake, ki so poleg gornjih znanj s področja strojništva pridobivali še znanja s področja tehnoloških meritev, varjenja in orodjarstva. Pouk je potekal v šolskih delavnicah in v podjetjih. Dijaki gastronomsko‐turistične smeri so v Nemčiji dobili vpogled v izvedbo pouka kuharstva in strežbe, nadgradili pa so predvsem znanja s področja turizma. Slovensko–nemške projekte smo zaokrožili s slovensko‐nemškim večerom, kjer smo kulturni program zaključili z druženjem ob tradicionalni hrani, ki so jo dijaki gastronomije pripravili prav za ta večer. Koordinatorica projektov Štefica Fink

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Mednarodno sodelovanje z Franz‐Oberthur‐Schule iz Würzburga Že vrsto let gostimo dijake in učitelje z Franz‐Oberthur‐Schule iz Würzburga. Letos so nas obiskali dva tedna v mesecu maju. Dijake smo vključili v naš pouk, predvsem praktični del pouka, jim predstavili novo tehnološko pridobitev na šoli in U‐LAB. Dijakom so bili zelo všeč ogledi po raznovrstnih podjetjih. Ogledali so si podjetja v neposrednem okolju: Unior, Comet, GKN Driveline Slovenija, podjetje Hohler in podjetje Emo v Celju, podjetje Gorenje. Dva dni smo jim omogočili, da so lahko pridobili nove izkušnje na praktičnem usposabljanju pri podjetjih Ko Lovec, Kostroj in Ramax. Med prostim časom so odkrivali kulturno in naravno dediščino lokalnega okolja, med vikendom so se osvežili na morju in raziskovali lepote na Gorenjskem. Projekti mednarodne izmenjave so zelo pomembni za šolo in dijake, saj bogatijo znanje, izkušnje naših in tujih dijakov. Dijaki dobijo priložnost spoznati novo kulturo, podjetja v tujini in utrjujejo znanje jezika. Petra Šešerko Viličnjak

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

MATURA IN POKLICNA MATURA V ŠOLSKEM LETU 2018/2018 SPLOŠNA MATURA 2018 V spomladanskem roku je k splošni maturi pristopilo 32 dijakov, 31 jih je maturo uspešno opravilo, to je 97% uspeh. Med njimi sta 2 zlata maturanta: Sašo Jakob s 30 točkami in Jaša Šonc z 32 točkami. Povprečno število osvojenih točk je bilo nekoliko nad slovenskim povprečjem, prav tako tudi ocene pri posameznih predmetih. Najbolj so od povprečja odstopale visoke ocene pri sociologiji, informatiki, matematiki (osnovna raven) in zgodovini. Zahvaljujem sem vsem učiteljem, ki so dijaki peljali po gimnazijski poti in jih dobro pripravili na maturo. Maturantom iskreno čestitam in jim želim uspešno nadaljevanje študija. Helena Skaza Birk, tajnica ŠMK

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPSŠ ZREČE V petek, 6. julija, so maturanti Srednje poklicne in strokovne šole Zreče prejeli spričevala poklicne mature. Tudi letošnja generacija je zrelostni izpit uspešno opravila. 17 dijakov je pridobilo poklic strojnega tehnika in trije poklic gastronomsko turističnega tehnika. Posebej smo ponosni na zlatega maturanta Timoteja Rebernaka Pliberška.

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Maturantski izlet UTRIP BUDVE Se še spomniš vročih noči poletja? Kako dolgi so bili takrat dnevi? »Morje« prinese moj izdih, vse to pa spomine. Nikoli ne bom pozabil. Še zdaj čutim utrip Budve ponoči. Južno kliče misel, mnogo dlje in v zakotnejše kraje od znane dalmatinske obale. Mlademu očesu nič manj vredna Črna gora se riše na obzorju. Pričakovanja izpolnijo lepše plaže kot v letakih, a hoteli in stolpnice pred njimi vlečejo pozornost nase. Morje se blešči v popoldanskem soncu. Le najbolj utrjeni so prebedeli pot, se zabavali ter še vztrajali, spet drugi so se pogajali za uro spanca. Sledil je dogovor, profesorji so dobili še dodaten čas za spanje. Skupine Slovencev so se razgubile v hotelskem kompleksu. Ta je vsakič čakal na večer, da je zaživel v popolnosti. Noč je zažarela v barvah veselja in se vrtela ob ritmu, ki so ga narekovala potna telesa deklet. Z ladjicami smo si urezali pot na sredino oceana, vsaj tako se je zdelo, ko smo med glasnim prepevanjem izgubili sebe. A ko smo stopali po stopnicah usode, okrog 400 jih je bilo, smo se znašli pred mavzolejem, nad oblaki, skoraj v sanjah. Odleže mi, ko še slišim nežno pljuskanje valov na obalo in čutim, kako se elegantno vračajo nazaj v morje. Oddahnem si, ko vidim sonce, ki žari skupaj s sošolci na obali. Gledal sem ljudi pred belimi pravokotniki. Sanjal sem jih, kako mrmrajo nekaj o napisanem na njih s knjigo v roki. Ustrašil sem se kot še nikoli in se preletel z rokami, kot bi iskal nekaj, kar sem davno izgubil, pozabil … Luka Fijavž

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

ŠOLSKI CENTER V KORAKU S TEHNOLOGIJO Pomen tehnologije se v modernih družbah in tudi šolstvu iz dneva v dan povečuje. Na Gimnaziji Slovenske Konjice se tega dobro zavedamo, zato smo v sredo, 10. 1. 2017, otvorili prvi slovenski učno‐izdelovalni laboratorij. Gre za dejavnost, ki jo je financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Danes laboratorij že uspešno izvaja projekte in odpira vrata v svet uspeha številnim mladim entuziastom. Poleg mnogih pomembnih občanov in dijakov Šolskega centra Slovenske Konjice‐Zreče se je otvoritve udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. To je bil že njegov drugi obisk na naši Gimnaziji. Dejal je: »Tudi pod vtisi takratnega srečanja sem sodelavcem v vladi naročil, da pripravijo program, ki bo spodbujal pridobivanje kompetenc kreativnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti mladih na način, da vam bo omogočil prost dostop do sodobne opreme, mentorjev in znanj na tem področju.« Dogajanje se je pričelo z glasbeno točko in uvodnim programom naših dijakov. Udeležencem smo predstavljali namen U‐LABA in preko interaktivnih metod prikazali njegovo delovanje. Občinstvu je nato spregovoril tudi gospod Cerar, ki je v svojem govoru še bolj poudaril relevantnost tehnologije v šolstvu. Gosti so se lahko prosto sprehodili po laboratoriju, dijaki in mentorji pa so jim predstavili tehnologijo in dogajanje v njem. Formalnemu delu je sledila pogostitev. Jakob Mlakar in Ana Škorjanc

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Učno‐izdelovalni laboratorij predstavlja prostor, v katerem so na voljo najsodobnejši stroji za prototipiranje, ki so dostopni tako gimnazijcem kot tudi javnosti. V njem organiziramo izobraževalne programe in delavnice, mentorsko delo, možnost individualnega dela na strojih, izobraževanje za uporabo strojev pod vodstvom strokovnih sodelavcev in proces oblikovanja prototipa pod vodstvom mentorja. Učno‐izdelovalni laboratorij služi kot enotna točka, na kateri lahko podjetja dobijo dostop do storitev, znanj in strojev, s katerimi bodo nadgradila svoje raziskovalne dejavnosti. S pomočjo lastnih razvojnih programov U‐LAB v povezavi z zunanjimi sodelavci išče rešitve za izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti. Veliko sodelujemo tudi z lokalnimi podjetji. Naš najpomembnejši projekt je vključeval sodelovanje z UNIOR‐jem. Za njih smo natisnili posebne palčke za stroj UNIOR FPZ‐250, ki je trivretenski robotizirani obdelovalni center. Sedaj lahko s pomočjo našega izdelka proizvedejo 3600 produktov dnevno. Za tiskanje smo uporabljali karbonski filament na stroju Markforged Onyx One. Vodja tega projekta je bil Marcel Hren. Poleg UNIOR‐ja smo sodelovali tudi s podjetjem RaMaX. Za njih smo izdelali prototip dela črpalke za avtomobil Audi. Tiskali smo z več tiskalniki, saj smo želeli ugotoviti, kateri bi bil najnatančnejši in najprimernejši za izdelovanje tega izdelka. Namen je bil boljši vpogled, saj si neko stvar laže predstavljaš, če jo imaš v roki kot samo v 3D obliki na računalniku. Ta projekt je vodil Luka Martinšek. Ponosni in veseli smo, da imamo možnost uporabe in spoznavanja najnovejših tehnologij. Znanja, ki jih pridobivamo v U‐LAB, nam bodo zagotovo koristila v prihodnosti. Marcel Hren

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Dosežki dijakov: Dosežki dijakov Gimnazija Slovenske Konjice Dijak

Dosežek

Ime tekmovanja

Mentor

Gal Kuk

srebrno

Tekmovanje iz znanja nemščine

Jožica O. Berginc

Anže Ostruh

srebrno

Tekmovanje iz znanja nemščine

Mark Gračner

zlato

Tekmovanje iz znanja nemščine

Andraž Škof

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja matematike

Doroteja Štunf

Domen Hitrec

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja matematike

Helena Skaza Birk

Jaša Šonc

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja matematike

Jaša Šonc

srebrno priznanje

Tekmovanje iz logike in lingvistike

Jaša Šonc

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja astronomije za Dominkova priznanja

Jernej Kamenšek

Sašo Jakob

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja astronomije za Dominkova priznanja

Luka Martinšek

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja astronomije za Dominkova priznanja

Tajda Kukovič

srebrno priznanje

Manca Ravnak

srebrno priznanje

Tekmovanje iz znanja o Mojca Šegel sladkorni bolezni Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni

Neža Pec, Klara Fijavž, Nastja Kovač in Eva Skerbinek

uvrstile so se v polfinale državnega prvenstva ki bo v septembru.

Odbojka na mivki

Karmen Kotnik

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Martin Tome, Ožbej Kračun

3. mesto ekipno

Šolski kros ‐ državno tekmovanje

Martin Tome

3. mesto posamezno

Šolski kros ‐ državno tekmovanje

Martin Tome

3. mesto

Atletika

Karmen Kotnik

Jakob Tome

12. mesto

Atletika

Tinkara Jakopič

7. mesto

Atletika

Ekipa Šolskega centra GSK: Golež Enej, Marinšek Nik, Purg Jaka, Tič Jakob , Blaž Kolar in Urban Fijavž

uvrstitev med 8 najboljših v državi

Tekmovanje SŠ v nogometu

Brane Vodopivec

Primož Kračun

SPSŠ Zreče: Brglez Tilen, Gorinšek Blaž, Vidmar Brdnik Florjan, Benjamin Šučurovič, Poljanec Jan, Hohler Alen, Leskovar Aleš, Majšler Tilen, Sešlar Svit.

Dosežki dijakov SPSŠ Zreče

Tekmovanje

Mentor

Udeleženec

tekmovanje iz znanja o državno Helena Sovec Uroš Podgoršek sladkorni bolezni

tekmovanje ‐ mednarodni matematični Kenguru

šolsko

Doroteja Štunf

Nagrada

srebrno priznanje

Žiga potočnik

bronasto priznanje

Miha Kolar

bronasto priznanje

Alen Leva Bukovnik

bronasto priznanje

Nejc Flašker

bronasto priznanje

David Fridrih

bronasto priznanje

Žan Podgrajšek

bronasto priznanje

Marcel Detiček

bronasto priznanje

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Tekmovanje

Mentor

Udeleženec

Nagrada

tekmovanje ‐ mednarodni matematični Kenguru

državno

Doroteja Štunf

Miha Kolar

srebrno priznanje

tekmovanje ‐ mednarodni matematični Kenguru

Vito Konjuvci

bronasto priznanje

šolsko

Tjaša Rajšp

Luka Jug

bronasto priznanje

Domen Mlinar

bronasto priznanje

Selvir Aljukić

bronasto priznanje

Davor Korošec

bronasto priznanje

Andraž Kušar

bronasto priznanje

tekmovanje ‐ mednarodni matematični Kenguru

šolsko

Štefica Fink

državno tekmovanje iz Marjetica državno Gašper Rečnik znanja nemškega jezika Štante Kapun

srebrno priznanje

Cankarjevo tekmovanje šolsko

Marjana C. Weiss

Alen Iršič

bronasto priznanje

Cankarjevo tekmovanje območno

Mateja Smolar Tič

Nejc Sadek

srebrno priznanje

Nemška bralna značka

Marjana C. Weiss,

Katia Ebert

srebrno priznanje

Mladi zgodovinar

šolsko

Petra Klima

Miha Kolar

bronasto priznanje

Alen Iršič

bronasto priznanje

PIKO 2018

državno

Boris Podgrajšek

Luka Jug

srebrno priznanje

Tekmovanje inštalaterjev str. inštalaterjevš.

Bojan Napotnik

Nejc Sadek

priznanje s pohvalo

državno

Anže Gorjup

Priznanje s pohvalo

Ekipa Šolskega centra

Tekmovanje SŠ v nogometu

Golež Enej, Marinšek Nik, Purg Jaka, Tič Jakob , Blaž Kolar in Urban Fijavž, Primož Kračun Brglez Tilen, Gorinšek Blaž, Uvrstitev med 8 državno najboljših v državi Vidmar Brdnik Florjan, Benjamin Šučurovič, Poljanec Jan, Hohler Alen, Leskovar Aleš, Majšler Tilen, Sešlar Svit.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

DOGAJALO SE JE (Gimnazija): Kulturno-umetnostna vzgoja na Gimnaziji Slovenske Konjice DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA GIMNAZIJI 2017 (OD 25. SEPTEMBRA DO 9. OKTOBRA 2017) Vsi dijaki Gimnazije Slovenske Konjice od 1. do 4. letnika so sodelovali v projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2017. Letos v nacionalnem projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, ki je del evropskega projekta, sodelujemo že tretje leto. Pripravili smo 5 delavnic za dijake in druge udeležence: -

Likovno‐literarno delavnico za 1. letnik: VOZLANA VODA – inštalacija (mentorice: Doroteja Rušnik Stramšak, Helena Skaza Birk, mag. Katja Premru Kampuš) Glasbeno delavnico in koncert za 1. letnik: SLEDI OBREDNEGA DAROVANJA VODI V SLOVENSKEM GLASBENEM IZROČILU (mentorica: mag. Mojca Koban Dobnik; zunanji sodelavci: Martin Mrzdovnik, Anton Gričnik, mag. Igor Cvetko) Zgodovinsko delavnico: Digitalna zgodba KONJIŠKEGA POTOČKA za 2. letnik (mentorica: mag. Aleksandra Boldin) Zgodovinsko‐arhitekturno delavnico za 3. letnik: VODA – od mita do arhitekture na Konjiškem (mentorica: mag. Aleksandra Boldin; zunanji sodelavec: Erik Vodenik) Zgodovinsko‐umetnostno delavnico za 4. letnik: VODE NA KONJIŠKEM V KULTURNI DEDIŠČINI (mentorica: mag. Aleksandra Boldin; zunanji sodelavci: Heda Vidmar Šalamon, Arpad Šalamon, mag. Tjaša Kangler, Aleksandra Kovačič) Tehnična in strokovna pomoč pri delavnicah so nudili: Petra Klima, Jasmina Bornšek, Lenka Groleger, mag. Vasja Ivančič in Bojan Gorjup.

Projekt DEKD 2017 smo na Gimnaziji zaključili 9. 10. 2017 s kulturno prireditvijo DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2017 na Gimnaziji Slovenske Konjice: ODPRTJE RAZSTAVE. Uradno smo odprli 2 razstavi: - Stare razglednice Konjic – MAIL ART (mentorica: mag. Aleksandra Boldin; zunanji sodelavec: Erik Vodenik) - Gigantska inštalacija VOZLANA VODA (mentorice: Doroteja Rušnik Stramšak, Helena Skaza Birk, mag. Katja Premru Kampuš) Ponosni smo na naše gimnazijce, ki so s svojo izvirnostjo in energijo na svojevrsten način črpali iz kulturne zakladnice, ji dodali nove dimenzije ter pripomogli k medgeneracijskemu sožitju. Prav tako pa za spoštljiv odnos do naše konjiške dediščine, ki so jo dijaki obiskali v delavnicah na terenu. Vodja projekta DEKD na Gimnaziji Slovenske Konjice: mag. Aleksandra Boldin

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SODOBNA UMETNOST V BENETKAH Drugi oktobrski petek smo se dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice‐Zreče odpravili v Benetke z namenom, da bi si ogledali tamkajšnji likovni bienale, ki ga prirejajo vsako drugo leto že od davnega leta 1895, letos z naslovom »Viva Arte Viva«. V Arsenalu smo si ogledali veliko število manjših in večjih umetnin, ki so na različne načine izdelane ali povezane s tekstilom. Na tem razstavnem prostoru stoji tudi slovenski paviljon, v katerem tokrat razstavlja Nika Autor, in sicer na temo beguncev v različnih časovnih obdobjih. V bližnjem parku Giardini smo občudovali 29 paviljonov, v katerih razstavljajo umetniki iz največjih držav – ZDA, Nemčije, Francije, Španije in Avstralije. V osrednjem Centralnem paviljonu, ki je od vseh tudi največji, so umetniki na zanimiv način predstavljali probleme sodobne družbe, kot so škodljivost orožja in vojn ter spore med narodi ... Nato smo si ogledali še čudovite Benetke. Trg svetega Marka, kanal Grande in most Rialto so zagotovo osupnili vse, ki radi potujemo. Čeprav morda mislimo, da mladih umetnost ne zanima, smo se domov vrnili z novimi spoznanji sodobne umetnosti, seznanili smo se z umetniki svetovnega slovesa in hkrati spoznali še svetovno znano mesto kanalov in mostov, razkošnih palač in veličastnih cerkva. Preživeli smo lep dan. Gašper Bračko

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

S KNJIGO V ROKI Dijaki prvih letnikov smo obiskali Splošno knjižnico Slovenske Konjice. Tam nam je prijazno osebje predstavilo potek njihovega dela in organiziranost knjižnice. Naučili so nas tudi uporabljati COBISS – virtualno knjižnico Slovenije, ki nam omogoča lažjo rezervacijo, podaljšanje in vpogled do gradiva, ki ga potrebujemo. Polega tega so nam predstavili še spletni portal Biblos, ki nam omogoča izposojo in tudi nakup e‐knjig, ki v današnjem času postajajo vse bolj popularne zaradi lažje prenosljivosti in ostalih prednosti. V sklopu projekta Rastem s knjigo smo dobili zelo debelo knjigo Planet, ki ne raste, avtorice Lučke Kajfež Bogataj, slovenske klimatologinje, profesorice na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Miha Žnidarič GLEDALIŠKI ABONMA Tudi letos smo uživali ob opazovanju profesionalnih igralcev na odru mariborskega gledališča. V sklopu gledališkega abonmaja smo si ogledali štiri predstave, in sicer baletno predstavo Leva desna, leva desna ter drame Ljudožerci, Fant, dekle in sivolasi gospod, Kazimir in Karolina ter Samomorilec. Tako smo lahko spremljali res kvalitetne predstave z bogato sceno in dodatki. Všeč nam je bilo, da je abonma vključeval balet in dramo, tako smo doživeli raznoliko gledališko produkcijo. Katja Premru kampuš FRAGMENTI – KONSI Dijaki 3. letnikov so se po prebiranju poezije Srečka Kosovela še sami preizkusili v ustvarjanju konstruktivistične poezije. Njihov navdih je bila zlasti Kosovelova pesem Kons 5 – njeni verzi »Kdor nima duše, ne potrebuje zlata, kdor ima dušo, ne potrebuje gnoja. I, A.« Torej, če nimate duše, ste izgubljeni, rešiti vas ne more niti kup zlata! Če pa imate dušo, ne potrebujete gnoja, ste notranje bogati, to je več, kot da ste materialni mogotci. Pesem

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Kosovel sklene z oslovskim riganjem, ki je izraz moralnega ogorčenja nad zgolj dobičkarskim duhom kapitalizma. Dijaki so svoje pesmi gradili s pomočjo konstruktivizma, pesmi so delčki, fragmenti, ki na koncu tvorijo smiselno celoto – sporočilo. Bili so družbeno kritični, hkrati pa so ustvarili svojevrstno umetnino – poezijo. Prireditvi je sledilo še odprtje razstave Fragmenti – konsi v pritličju šole. Katja Premru Kampuš KULTURNI PRAZNIK »Umetnost ne postavlja zidov, umetnost jih ruši. Umetnost in kultura sta namreč globoko etični. Če si kulturen, si tudi etičen. Tako preprosto je to.« Vinko Möderndorfer. Letošnji kulturni praznik smo proslavili nekoliko drugače kot prejšnja leta. Tokrat smo v ospredje postavili pisano besedo, ki je najbliže gimnazijcem. Z labirintom umetnikov, filmčki dijakov, asociacijami in recitacijami poezije smo želeli pokazati, kako umetnost doživljajo in čutijo dijaki, kaj jim pomeni in kaj od nje na svoji poti odraščanja pričakujejo. Očarala nas je tako poezija že priznanih umetnikov kot tudi manj znanih (MRFY, Siddharta, Mi2, Koala Voice, Hamo & Tribute 2 Love). Prireditev smo zaključili z razmišljanji znamenitih slovenskih umetnikov. Njihovim verzom ob bok pa smo postavili še misli dijakov. »Samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov. Če bomo izgubili umetnost, bomo izgubili vse.« Vinko Möderndorfer.

Katja Premru Kampuš

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Poznam svojo kulturno dediščino? V torek, 5. junija, je na Gimnaziji Slovenske Konjice potekala regijska zaključna prireditev literarnega, likovnega in fotografskega natečaja Moja domovina – »Poznam svojo kulturno dediščino?« Natečaj je bil eden izmed mnogih dogodkov, ki potekajo v letošnjem letu, ki je razglašeno za evropsko leto kulturne dediščine. Podelitve priznanj so se udeležili učenci Osnovne šole Ob Dravinji, Osnovne šole Pod goro, Osnovne šole Vojnik – podružnice Socka ter dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče ter Gimnazije Slovenske Konjice. Uradni program smo je popestrili z nastopom šolskega benda in z recitali nagrajenih pesmi. Učenci in dijaki so prejeli priznanja za svoja likovna, literarna in fotografska dela. Ogledu razstave in pogostitvi je sledilo sproščeno druženje vseh nagrajencev. Nagrajenci na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče: Alen Iršič, Alen Leva Bukovnik in Mitja Fijavž Nagrajenci na Gimnaziji Slovenske konjice: Eva Tekavc, Gašper Bračko, Špela Kolar, Staša Hrženjak in Veronika Dečar. Ajda Kangler Odsev leta 21. junija smo v živahnem in slavnostnem vzdušju pomahali šolskemu letu 2017/18. Podelili smo nagrade odličnim dijakom in priznanja na državnem nivoju. Poslovili smo se od maturantov, prisluhnili tokrat umirjenim ritmom vedno fantastičnega šolskega benda in uživali s sproščenima voditeljema ob domiselnem programu razredov. Zazrli smo se v zrcalo in si odgovorili na vedno aktualna vprašanja: smo bili dobrega srca, zvesti sami sebi in dovolj kreativni … Katja Premru Kampuš

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

DAN EVROPE »To je bilo davno, nekoč, ko so se rodile naše babice in dedki. Ko so na njivah orali s pomočjo konjske vprege, ko na cestah ni bilo avtomobilske gneče, ko niso obstajali MP3, DVD, ko ni bilo interneta, ko so prvič predvajali televizijsko sliko v barvah.« Tako smo v sklopu projekta Šola ambasadorka v čast dnevu Evrope začeli prireditev. Predstavitvi razlogov, zakaj in kako je nastala Evropska unija, so sledila razmišljanja mladih iz različnih držav o Evropski uniji. Povedali so, kaj jim pomeni Evropska unija, kako jo doživljajo, katere so njene najpomembnejše naloge in vrednote. Zaupali so nam, zakaj želijo sodelovati v mednarodnih projektih in zakaj radi potujejo … Prireditev smo sklenili z razmišljanji dijakov, kakšno Evropsko unijo si želijo. Poudaril smo tudi njen slogan: združena v raznolikosti, ki poudarja prav to, kar si želimo vsi, mladi, nekoliko starejši in najstarejši: evropske države naj se povezujejo v Evropsko unijo za trajni mir in blaginjo, hkrati pa naj jih bogati različnost njihovih kultur, tradicij in jezikov. Nato se nam je na odru pridružil osrednji gost dneva – g. Igor Šoltes. Evropski poslanec, ki sooblikuje politiko Evropske unije in vsakdan vseh nas, nam je predstavil svoje delo in poglede na nadaljnji razvoj Evropske unije. V pozitivnem vzdušju je odgovarjal na številna vprašanja dijakov naše gimnazije. Da je dopoldan minil v slavnostnem vzdušju, so poskrbeli še dijaki gastronomsko‐turistične smeri, ki so nam pripravili raznovrstne slaščice, značilne za različne tuje države.

Katja Premru Kampuš

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

VOZLANA VODA Ljudje ne čutimo več radosti in mirnosti narave. Metulj prileti na rožo, dišečo kot spomladansko vrtnico, in na sončnih žarkih razpre svoja krila, a on, človek, gre dalje. Reče si, da ima pomembnejše opravke. Mi, ljudje, nimamo več časa za druženje, za sočloveka, za uživanje v vsakem trenutku življenja. Primož Zidanšek, 1. a S projektom »Voda – od mita do arhitekture« se Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridružuje skupni evropski temi, ki je v letu 2017 posvečena naravi. Pravica do vode je kot ustavna pravica v tem obdobju zelo aktualna tema v slovenski družbi. Projekt želi opozoriti na ustrezen odnos do vode in vodnih virov. K temi so pristopili dijaki 1. in 3. letnikov Gimnazije Slovenske Konjice. Izdelali so inštalacijo z naslovom Vozlana voda, ki se širi od vrha strehe Gimnazije preko stopnišča do dna stavbe. Iz džins hlač so dijaki s pomočjo mentorjev naredili osnovo – slap. Hlače so narezali na trakove in jih prepletali – vozlali ter šivali. Nekateri dijaki so vozlali po vzorcu makrameja, drugi po vzorcu vozlanja kite, nekateri pa so vozlali spontano in ustvarjali po navdihu. Vozlane izdelke so s šivanjem pritrdili na osnovo. Ob tej temi so nastale čudovite pesmi, ki so jih dijaki napisali na blago ali na kamne. Slednje so postavili kot izliv vode v morje na dnu šolskega stopnišča. Nastala dela lahko združujemo v večji sklop kot razširjeno sliko, ki z besedami, s teksturami, z glasbo in materialom prikazujejo moč vode. Mentorice: Doroteja Rušnik Stramšak, Helena Skaza Birk in Katja Premru Kampuš Strokovna podpora: Bojan Gorjup, Karmen Kotnik, Lenka Groleger in Jasmina Bornšek

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

VESELE NOTE PEVSKEGA ZBORA DIJAKOV PRVIH LETNIKOV NA KONCERTU 29.11.2017 Dijaki se z glasbeno umetnostjo in kulturnimi vsebinami srečujejo v različnih okoliščinah: doma, v učilnicah, gledališčih in koncertnih dvoranah, v stiku z vrstniki. Skoraj naključno in po ne povsem jasnih poteh se vpletajo v nevidno mrežo, ki iz njih ustvarja bitja kulture, občutljivosti za lepo in odprtosti za drugačno. Pomemben del načrtnega razvoja glasbene kulture v smislu razvoja dijakovih kreativnih potencialov je na naši gimnaziji priprava glasbenega programa za koncert Vesele note za praznične dni. Priprava programa v izvedbi množičnega pevskega zbora dijakov obeh prvih letnikov omogoča vsem dijakom neposredno glasbeno komunikacijo in aktivno obliko glasbenega učenja. S tovrstnim izvajanjem in ustvarjanjem dijaki uresničujejo tudi potrebo po dejavnem sodelovanju. Mag. Mojca Koban Dobnik "ČAR VODE" IN PROJEKT ETNOMUZIKOLOGIJE NA NAŠI GIMNAZIJI V okviru obveznih izbirnih vsebin glasbene umetnosti in v sklopu programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2017, so naši dijaki 18.9.2017 skladno s temo DEKD »Voda ‐ od mita do arhitekture« iskali obredne sledi darovanja vodi v slovenskem glasbenem izročilu. Ob tem so se seznanili s šegami in dejanji, s katerimi so se ljudje nekoč zatekali k magični moči vode. Spoznali so današnje podobe spomina na verovanje v magično moč vode in njene mednarodne vzporednice. 25.9.2017 so se v projektnem dnevu z naslovom »En znucan koš Jurija Vodovnika« seznanjali z glasbeno dediščino slovenskega ljudskega pesnika, pevca in novičarja iz Skomarja na Pohorju. Etnomuzikološko podobo Vodovnikove dediščine je dijakom predstavil mag. Igor Cvetko, slovenski etnomuzikolog, lutkar in ilustrator. Njegove najbolj razširjene pesmi je duhovito ilustriral v povezavi z gledališčem kamišibaj. Anton Gričnik je osvetlil svoje raziskovanje pesemske zapuščine pohorskega »kantavtorja« in predstavil svoje štiri obsežne knjige njegovih besedil. Nekoliko širše, v luči splošne kulturne dediščine na Zreškem, pa je dijakom pomen in vlogo Vodovnika slikovito predstavil Martin Mrzdovnik. Izbirne vsebine glasbene umetnosti so dijaki sklenili z obiskom koncerta »Čar vode« 26.9.2017 v avli dvorane Terme Zreče, kjer so prisluhnili izboru skladb na letošnjo

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

temo DEKD in slišali še zborovsko izvedbo Vodovnikovih viž v izvedbi MEPZ Jurij Vodovnik Zreče. Glasbeno podobo koncerta sta z besedo bogato oplemenitili Iza Zorc in Dragica Černigoj Kropf. Mag. Mojca Koban Dobnik

GIMNAZIJCI V KULTURNEM PROGRAMU SLAVNOSTNE AKADEMIJE OB 40‐LETNICI JKP SLOVENSKE KONJICE 7.6.2018 je v konjiškem Kulturnem domu potekala slovesnost ob 40‐letnici Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice. Ob jubileju so pripravili pester program, ki je bil sestavljen iz osveščanja, obveščanja in izobraževanja v sklopu aktivnostih podjetja. Kvaliteten kulturno‐zabavni program , ki sta ga povezovala klovnesa Eva Škofič Maurer in animator Gorazd Gogi Špegel, smo v glasbenem delu izvedli gimnazijci v sodelovanju z Osnovno šolo Vitanje. Vokalno‐inštrumentalna zasedba dijakov prvih letnikov je suvereno otvorila dogodek, v nadaljevanju je samostojno nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Vitanje, sklepni del prireditve pa sta oba izvajalska sestava izvajala družno. Žanrsko pester glasbeni program je zadovoljil okus občinstva, ki je izvajalce nagradil z navdušujočim aplavzom. Mag‐. Mojca Koban Dobnik

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

2 likovna natečaja V letošnjem letu prvič sodelujemo na mednarodnem likovnem natečaju z naslovom Radosti Evrope. Ana Retuznik iz 1. letnika in Kristina Bravc iz 2. letnika s svojima deloma aktivno sodelujeta. Kakšni so rezultati? Potrebno bo počakati do septembra, saj se takrat zaključi natečaj. Nagrajenci na likovnem natečaju Popotovanje po sledeh Zdenke Serajnik. Iz Gimnazije Slovenske Konjice sta nagrajenki dijakinji Sara Urlep in Ana Retuznik. Iz Srednje poklicne in strokovne šole Zreče sta prejela nagrado Pia Bombek in Žan Kovše. Razstava je bila na ogled v Dvorcu Trebnik.

Avtorica: Eva Retuznik

Avtorica: Kristina Bravc

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Avtorica: Eva Retuznik

AMERIŠKA AMBASADA NA KONJIŠKI GIMNAZIJI Gimnazija Slovenske Konjice je gostila pomembno gostjo. Gospa Laura Anderson, ki je na ameriški ambasadi vodja političnega in ekonomskega sektorja, je v petek, 20. 4. 2018, obiskala gimnazijce. Predstavila je pomen ambasade in svoje delo, spregovorila je tudi o raznolikosti med ljudmi. Razgovorila se je o ekonomski situaciji Amerike in širšega sveta ter tudi odgovarjala na vprašanja o trenutnem političnem vodstvu države, ki je razdvojilo ameriške državljane, in rasnih konfliktih, ki so čedalje pogostejši. Priznala je, da je izmed številnih držav, v katerih je že živela in delala (npr. Amerika, Tajvan, Kitajska…), najraje v Sloveniji. Občuduje našo zeleno naravo, naš jezik in prijazne ljudi. Ob koncu je z dijaki naredila še skupno fotografijo ter obljubila, da se bo na Gimnazijo Slovenske Konjice še vrnila.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

DIJAŠKA IZMENJAVA Z DIJAKI IZ CELOVCA Mrzli pomladni dnevi, a topla in prijetna nova prijateljstva. Ta teden so nas obiskali dijaki iz Celovca, s katerimi smo se družili tri dni. V Mariboru, kjer smo se srečali v torek, smo se podali na kratko raziskovanje. Popeljali smo jih po mestu in jim razkazali najbolj prepoznavne kraje ter znamenitosti. Naslednje jutro smo jim predstavili našo šolo ter U‐lab učilnico, kjer smo si izdelali obeske in majice. Kasneje smo se sprehodili po Slovenskih Konjicah ter se odpravili v Žičko kartuzijo in v vinsko klet na Zlatem griču. Tam so dijaki iz Celovca lahko degustirali vina. Na športnem večeru ob kegljanju so se naše vezi še bolj okrepile in postali smo pravi prijatelji. Zadnji dan smo dijaki skupaj likovno ustvarjali in nastala je čudovita umetnina. Nato smo se poslovili in enajst dijakov se je z novimi izkušnjami, dogodivščinami in prijateljstvi odpravilo nazaj v Celovec.

Urška Kokol

ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA Evropska unija je skupnost, v kateri živimo, zato je zelo pomembno, da jo spoznavamo že kot mladi. V ta namen smo se konjiški gimnazijci z mentorico gospo Petro Klima na čelu odzvali organizatorjem vseslovenskega projekta »Šola ambasadorka Evropskega parlamenta«. Vse leto smo zavzeto spremljali tematike, ki so povezane z Evropsko unijo in razpravljali o zanimivih, perečih in vsakdanjih »problemih«, ki nas spremljajo kot Evropejce. Na naših srečanjih smo izvedeli veliko o nastanku, delovanju in »življenju« unije. Vrh dogajanja je bil v petek, 15. 6. 2018, ko smo bili v Ljubljani priča slavnostni podelitvi plaket in priznanj. Voditelj prireditve je bil Klemen Slakonja, Igor E. Bergant pa je vodil pogovor med dijaki in evropskimi poslanci. Toda za dijake, ambasadorje EP, to še ni konec

projekta. Čaka nas še zadnja, najprijetnejša naloga, glavna nagrada – izlet na sedež Evropskega parlamenta letos jeseni.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Daša Poklič, 2.b PODELITEV ZLATIH PRIZNANJ IZ TEKMOVANJA V ZNANJU NEMŠKEGA JEZIKA V torek, 15. 5. smo imeli na naši Gimnaziji posebno čast. Gostili smo dijake, ki so na državnem tekmovanju iz nemščine prejeli zlato priznanje. Organizirali smo podelitev le teh, saj je tudi naš dijak, Mark Gračner iz 2. letnika prejel tako prestižno nagrado. V vseh šestih kategorijah za 2. in 3. letnike vseh srednjih šol v Sloveniji je bilo podeljenih 30 takih priznanj. Državno tekmovanje iz nemščine poteka pod okriljem SDUNJ (Slovenskega društva učiteljev nemškega jezika), kateremu predseduje dr. Brigita Kacjan. Skupaj s predsednico državne tekmovalne komisije, Sabino Mulej, so bila priznanja podeljena ravno na naši Gimnaziji. Slavnostni govornik je bil gospod Uwe Reisig, direktor Goethe Instituta v Ljubljani. Gostje, mentorji in dijaki so uživali v kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili dijaki naše Gimnazije. Sledil je še obvezen »kulinarični« del in vodenje po najnovejši pridobitvi na naši šoli , U‐ labu.

Organizatorka prireditve: Jožica Orož Berginc, prof

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Zdrava šola na naši gimnaziji Šola je okolje, ki poleg družine igra ključno vlogo pri otrokovem in mladostnikovem razvoju. Dijakom pomaga usvojiti znanje, prevzeti stališča in razviti veščine, ki jih potrebujejo kasneje v odraslem življenju kot dejavni posamezniki. V okolju, ki skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje, se dijaki raje učijo in delajo. Posledice zdravja in dobrega počutja se kažejo tudi v boljših učnih rezultatih. Zato smo se v šolskem letu 2017/2018 odločili, da tudi letošnje šolsko leto delujemo v slovenski mreži Zdravih šol, saj nam je mar za dobro počutje dijakov, profesorjev in ostalih zaposlenih. Delo smo načrtovali v treh sklopih: preventiva, humanitarnost in gibanje. V sklopu preventiva smo izvedli več predavanj za dijake. Predavatelji slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo so ozaveščali dijake o škodljivosti kajenja in možnosti podpore pri morebitni odločitvi za opustitev razvade. Zavod Vozim je izvedel predavanje Vozim, vendar ne hodim. V sklopu Zdravstvenega doma Slovenske Konjice smo realizirali predavanje o varni spolnosti. Dijake je o skrbi za zdrave zobe podučila študentka Stomatološke fakultete v Ljubljani. Slovenska potapljaška zveza pa je predstavila pomen terapevtskega potapljanja. Humanitarnost ima na naši šoli tradicijo, ki sega v sam začetek njene ustanovitve. Tradicionalno smo tudi letos sodelovali z RK Slovenske Konjice pri izvedbi akcije Drobtinica. Z društvom prijateljev mladine smo organizirali delavnice za otroke na Konjičkovem popoldnevu. Udeleženka humanitarne odprave na Madagaskar nam je predstavila, kako se humanitarna odprava organizira in nam predstavila izkušnje, ki jih je kot udeleženka pridobila. Prvič pa smo sodelovali s projektom Eko šola pri humanitarnem projektu zbiranja odpadnih plastenk PET za sofinanciranje nakupa ultrazvoka srca za novorojenčke v Splošni bolnici Murska Sobota. Na šoli prav tako želimo, da lahko dijaki izberejo način gibanja, ki je zanje najprimernejši. Dijaki prvih in drugih letnikov tretjo uro športne vzgoje izvedejo v okviru CŠOD, kjer poleg športnih aktivnosti potekajo družabne igre in tkanje prijateljskih vezi. V tretjem in četrtem letniku lahko dijaki tretjo uro športne vzgoje realizirajo po svoji izbiri športa, ki ga izvedemo v sodelovanju z lokalnimi športnimi klubi. Dijaška skupnost organizira majske igre, na katerih se dijaki vseh letnikov pomerijo v različnih športnih aktivnostih. Čeprav je skrb za zdravje vtkana v vse predmetne učne načrte, pa vemo, da je za zdravje vsak posameznik odgovoren sam. V kolektivu upamo, da se na šolskem centru vsi zavemo, kar je konec 4. stol. pr. n. št. trdil že Herofil, starogrški zdravnik

aleksandrijske šole: »Če ni zdravja, ni modrosti, ni umetnosti, moč za boj pojenja, bogastvo postane brezkoristno in inteligenca neuporabna.« Koordinatorica projekta Zdrava šola mag. Mojca Šegel

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

POTOVANJA HOLA ESPAÑA Letošnja ekskurzija v Barcelono je bila fantastična! Za mnoge dijake je bilo to prvo potovanje z letalom. Občutek, da smo nad oblaki, je bil izjemen. Topel zrak in palme ob prihodu v Barcelono so nas navdušile. Prvi dan smo se odpravili na Olimpijski stadion in na sprehod po parku, kjer smo si s hriba lahko ogledali pristanišče in del mesta. Proti večeru smo se odpravili v hotel Alimara. Naslednji dan smo si ogledali cerkev Sagrada Famillia. Bila je veličastna, njena lepota nas je presunila. Po ogledu smo imeli malo časa, da smo lahko poskusili kavo iz Starbucksa. Ob zadnjih sončnih žarkih smo se odpravili na Tibidabo in naredili nekaj izjemnih fotografij. Tudi pogled na mesto ob sončnem zahodu je bil izjemen. Naslednji dan nas je očaral znameniti stadion Camp Nou. Navijači tega kluba so na ta dan zelo dolgo čakali in bili nad obiskom navdušeni. Vsak dan smo imeli nekaj ur prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili po svoje. Obiskali smo še akvarij, v katerem smo uživali v opazovanju pingvinov, mant in različnih vrst morskih psov. Sprehodili smo se tudi po La Rambli, najznamenitejši ulici v Barceloni. Kljub temu da so v času našega izleta potekale demonstracije, na naš izlet niso imele nobenega vpliva. Tega izleta ne bomo nikoli pozabili. Julija Hohler in Maša Mesiček

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Z VLAKOM V CELOVEC Oktobra 2017 smo se nekateri dijaki 2. in 3. letnikov odpravili na izmenjavo v Celovec. Tam smo preživeli tri zelo pestre, zanimive, zabavne in hkrati naporne dni, ki smo si jih zapomnili za zmeraj. Raziskali smo mesto, v katerem smo bivali, sklepali nova prijateljstva s tamkajšnjimi dijaki, si ogledali muzej, ustvarjali, šli v rudnik in se zabavali. Ob slovesu smo bili vsi žalostni, ker smo s tamkajšnjimi dijaki spletli močne vezi. V decembru smo se spet srečali v Ljubljani, seveda pa vsi komaj čakamo marec, ko bodo naši 'klagenfurški prijatelji' prišli na izmenjavo k nam. Manca Ravnak

GIMNAZIJCI V LJUBLJANI SREČALI DIJAKE IZ CELOVCA Ljubljana, 19. december 2017 Za ta dan je bilo v Ljubljani napovedano deževno vreme. Ko smo zapustili Štajersko in se preko Trojan bližali Ljubljani, pa so nas pozdravili prvi sončni žarki, a v kombinaciji z nizkimi temperaturami. Seveda jim nismo klonili. Najprej smo se s prijatelji iz Celovca oz. šole WI'MO srečali v Hiši Evropske unije, kjer nam je prijazna gospodična predstavila Evropsko unijo. Čeprav smo mislili, da o tem vse vemo, smo se ušteli. Z zanimanjem smo poslušali predavanje in si širili znanje ter pridobivali nove informacije o skupnosti, katere del smo od leta 2004. Polni informacij smo se podali po mrzli, sončni in praznično okrašeni Ljubljani. Po skupinah smo raziskovali in odkrivali znamenitosti glavnega mesta. Da smo urili znanje tujih jezikov, so bile skupine sestavljene mešano. To je bilo zanimivo! Imeli smo se lepo. Vreme nas je

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

prisililo, da smo takoj in pravilno rešili vse uganke in naredili selfije s točno določenimi znamenitostmi. Če bi le vedeli, da se lahko peljemo na grad z vzpenjačo! Mi pa smo hiteli peš in se zraven še pošteno ogreli, kar tudi ni slabo, kajne? Kava, čaj, vroča čokolada, kakav … so bile besede, ki smo jih izgovorili ob vstopu v zelo znano kavarno Zvezda, v kateri je dišalo po sveže pripravljenih slaščicah. Mentorice in njihove koordinatorice iz Avstrije pa so ta čas izkoristile za kovanje novih načrtov našega sodelovanja. To se bo zgodilo že v marcu, ko bomo prav te dijake gostili na naši Gimnaziji mi. Jožica Ororž Berginc NNNNJAM! ČOKOLADA! Veliko čokolade. Še več čokolade. Ogromno čokolade. Vsepovsod čokolada! Ja, to je čokoladnica Zotter, v kateri smo že sedmo leto zapored uživali in razvajali svoje brbončice. Le kdo bi se mogel odločiti, katera je najboljša, če jih ponujajo več kot 300 različnih vrst? Med okušanjem in oblizovanjem ustnic smo lahko nemoteno opazovali, kako ročno delajo, zavijajo in pakirajo čokolado v tako imenovani fair trade mreži. Tokrat smo imeli gimnazijci posebno srečo. V trgovinici smo srečali ustanovitelja in direktorja Josefa Zotterja. Kljub vrtoglavim cenam čokolade se nismo mogli upreti skušnjavi. Kupiti smo jo za prijatelje, starše …, saj smo okuse hoteli deliti tudi z drugimi. Ko smo do konca razvadili brbončice, smo se odpravili naprej. Pot nas je vodila v mesto ob Muri – Gradec. Tam smo ob prijetnem predbožičnem vzdušju spoznali mesto in njegove znamenitosti. Seveda smo se povzpeli na grajski hrib, od koder smo občudovali čudovito okrašeno mesto, ki je žarelo v soju lučk. Pogled navzdol nas je prepričal, da si moramo mesto ogledati tudi od blizu. Prosti čas je bil namenjen raziskovanju ulic, pregledovanju stojnic in okušanju hrane. Strokovna ekskurzija je bila namenjena tudi uporabi nemščine. Ugotovili smo, da je znanje tujega jezika dragoceno in ti odpira vrata v svet.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

ČEŠKA AVANTURA Ko se je ponovno pričelo učenje in sedenje v klopeh, smo dijaki dobili priložnost spoznati Češko. Željni novih izkušenj smo se skupaj s profesoricama Aleksandro Boldin in Petro Klima zbrali na železniški postaji v Mariboru. Vožnja z vlakom je bila zelo dolga, vendar smo si jo popestrili z gledanjem filmov in s pogovori. Ko smo prispeli v Hranice, so nas naši gostitelji toplo sprejeli in nam na kratko predstavili program. Vsi dijaki smo bili lepo sprejeti pri družinah. Prvi dan smo si ogledali mesto Hranice in terme Teplice. Navezali smo pristne stike s češkimi dijaki. Naslednji dan so nam popestrili z ogledom naravoslovnega muzeja, ki je bil zelo zanimiv. Tretji dan smo občudovali lepote gradu Bouzov. V popoldanskih urah smo uživali v laserski igri v mestu Olomuc. Predzadnji dan druženja so nas peljali na grad Helfštyn. Proti večeru pa so nam dijaki pripravili presenečenje. To je bilo druženje – zelo smo se zabavali in spletli trdne prijateljske vezi. Zadnji dan izmenjave so nas pospremili do železniške postaje. Žalostni, a polni novih vtisov, smo se odpravili domov. Izmenjava nam je omogočila spoznati delček njihove kulture in načina življenja. Dijaki se že veselimo srečanja z njimi, ko spomladi pridejo v Slovenijo. Tara Mrzdovnik, Zala Podgrajšek, Maša Štefane

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

RAZNO DIJAŠKA SKUPNOST – GLAS DIJAKOV! Dijaška skupnost je, kot pove že ime, skupnost vseh dijakov šole. Njena glavna naloga je obravnava različnih vsebin v povezavi z življenjem na šoli, organiziranje dogodkov ali razpravljanje o morebitni problematiki dijakov. O vsem naštetem na sestankih dijaške skupnosti razpravljajo predsedniki razredov. 1. letnike zastopata Gašper Bračko in Tijan Buh, 2. letnike Tilen Gorenak in Luka Jančič, 3. letnike Rok Mokotar in Manca Ravnak, 4. pa Jaša Šonc ter Luka Martinšek. Poleg tega se sestankov udeležujeta še bivši predsednik Sašo Jakob, ki ima poseben status ‘‘starešine’’, ter seveda predsednik dijaške skupnosti Jakob Mlakar. Dijaška skupnost je po dobrih dveh petinah šolskega leta organizirala že dva velika dogodka; kostanjev piknik, ki je potekal pred jesenskimi počitnicami, in peko palačink pred božično‐ novoletnimi prazniki. Pomagali smo tudi pri načrtovanju koledarja za leto 2018 in pri izvedbi tradicionalnega koncerta Vesele note za praznične dni. Med drugim smo obravnavali že precej predlogov in pobud ter rešili tudi nekaj problemov, ki so se pojavili na šoli. Organizirali smo še poseben sestanek, na katerem smo obravnavali probleme in predloge glede življenja na šoli, nanj pa so bili vabljeni vsi dijaki.

Predsednik Jakob Mlakar je posebej za GoSKa povedal naslednje: »Dijaška skupnost je na šoli zelo pomemben organ, saj predstavlja najboljši stik med dijaki in profesorji. Zavedamo se, kako pomembna je naša vloga za dijake in za njih se tudi borimo. V prihodnjem letu bi radi prebudili dijaško samoiniciativo, radi bi, da se dijaki začnemo bolj zavedati dogajanja okoli nas in skupaj poskusimo vplivati na naš položaj v družbi. Okej, pa tudi kakšno zabavo bomo organizirali ;).« Gašper Bračko in Jakob Mlakar

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

NAJ DIJAK Letos sem bil izbran za naj dijaka šole in za ta naziv se vsem iskreno zahvaljujem! Najverjetneje ste tisti, ki ste glasovali zame, potrebovali mojo pomoč in sem vam z veseljem ustregel. Pomagati po najboljših močeh se bom trudil še naprej. Menim, da je vsak, ki ga žene radovednost in se je za svoje cilje pripravljen odrekati, zmožen doseči prav vse. Verjetno ste že slišali tale verz: »The ones who are crazy enough to think that they can change the world, are the ones who do.« Upam, da vam uspe uresničiti vse svoje cilje! Marcel Hren BREZ PADCEV NI ZMAG Sem Nik Marinšek, dijak 4. b. Treniram nogomet v NK Aluminij in letos sem podpisal profesionalno pogodbo. Igram za mladinsko ter člansko ekipo Aluminija, ki nastopa v 1. PLTS. Svoje prve nogometne korake sem naredil pri konjiškem nogometnem klubu. Moj cilj v življenju je, da se z dobrimi igrami v Sloveniji prebijem v tujino. Vsem mladim nogometašem oz. športnikom svetujem, naj bodo pogumni in samozavestni, naj stojijo za svojimi odločitvami in naj naredijo vse za dosego svojih ciljev. Ob težkih trenutkih »glavo gor«, saj v športu ni zmag brez padcev. Kultura lomi bregove Vesel sem, da me je tudi letos doletela čast nositi prestižen naslov naj kulturnika Gimnazije Slovenske Konjice. Zavedam se, kako pomembna je vloga kulture v naši družbi, ampak kaj sploh je kultura? Kultura ni samo to, kar se v trenutku poroča v medijih, v čemer uživa določena skupina ljudi ob določenem času na določenem kraju. Kultura je vse, kar nas druži, vsako dejanje posameznika je odraz kulture in njegovega značaja. Kultura lomi bregove že prej odkopanih in natančno začrtanih rovov družbe in se razvija vedno v nekaj novega, nekaj svežega, nekaj izven meja in zmožnosti nadzora posameznikov. Ravno zato je tako pomembno, da jo negujemo. Realnost je, da se danes prevečkrat pojavlja ustavljanje svobodnega toka kulture in preveliko vlogo igra kapital. Res je, da nas je znanost

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

pripeljala daleč, ampak ne glede na našo naučeno inteligenco smo še vedno opice, ki pač znajo narediti računalnik ali leteti. Kar nas dejansko lahko popelje nad raven nagonsko vodenega biološkega organizma, kar nam lahko pomaga na naši poti do neke višje spiritualne razsvetljenosti in razvoja, je kultura. Zato je zelo pomembno, kako za njo skrbimo.

Jakob Mlakar, BREZ BESED – NAJ FACA Sem Patrick Hren, dijak 4. b. Ker ne vem, kaj bi povedal, bom napisal vic. Se pogovarjata dva prijatelja: A: A imaš kako luknjo v čevlju? B: Ne, je nimam. A: Ja kk si pa te nogo not spravu? VELIKO VAJE NE VODI NUJNO DO ZNANJA MATEMATIKE Kako se naučiti matematiko? Kako načrtovati učenje matematike? Ali obstajajo kakšne metode, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju matematike? To so le nekatera vprašanja, ki jih zastavljajo dijaki, ko iščejo nasvete pri učenju matematike. In kakšne odgovore jim ponujamo učitelji matematike? En sklop odgovorov je v obliki priporočil na poti k boljšemu in učinkovitejšemu učenju matematike: 1. Najdi si inštruktorja. 2. Pojdi v knjižnico, sposodi si zbirke nalog in vadi.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

3. Uči se iz knjig, v katerih imaš rešene naloge iz matematike. 4. Poslušaj pri pouku. Če česa ne razumeš, vprašaj. 5. Pred naslednjo uro matematike ponovi zadnjo snov, naredi domačo nalogo, reši še kakšno dodatno nalogo. 6. Pred testom ponovi vso snov. Poglobi se pri nalogah, ki so ti delale težave. Drugi sklop odgovorov je nabor naslednjih nasvetov: 1. Uredi si svoje mesto za učenje tako, da te nič ne moti! 2. Napiši učinkovit urnik učenja. 3. Uredi zapiske. 4. Nauči se hitro in učinkovito brati, 5. Uporabljaj nekaj tehnik pomnjenja, s katerimi lahko izboljšaš spomin. Po odzivih dijakov opažamo, da se jim kljub vestnemu upoštevanju navodil in priporočil pogosto dogaja, da le nekateri dijaki dosežejo želeni uspeh. Kje so vzroki za to? Zakaj upoštevanje (enih ali drugih) zgoraj omenjenih nasvetov in priporočil ni vedno dovolj za zadovoljivo znanje matematike? Morda preveč pričakujemo od dijakov, ko jim prepuščamo, da se sami naučijo učiti se. Ali lahko pri pouku matematike poleg “matematike” učimo dijake, kako naj se učijo? Vsekakor je to naša dolžnost in svoje odgovornosti se zavedamo. Šolsko leto 2017/18 je bilo ponovno zelo uspešno za dijake, ki so se ponovno v velikem številu udeležili šolskih tekmovanj iz logike in matematike. Podeljena so bila številna bronasta priznanja, naj pa izpostavim dobitnike srebrnih priznanj. Iz logike ga je prejel Jaša Šonc (4.a), iz matematike pa Domen Hitrec (4.a) Andraž Škof (1.b) ter Jaša Šonc (4.a). Zagotovo je bil prav Jaša dijak, ki je vsa štiri leta zelo uspešno zastopal konjiško gimnazijo, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Vodja aktiva matematikov: Doroteja Štunf TEKMOVANJE IZ LOGIKE IN LINGVISTIKE Državno tekmovanje iz logike in lingvistike je potekalo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Polni vznemirjenja smo najprej prisluhnili krajši predstavitvi šole in tekmovalnih pravil. Malo pred deseto uro smo se z rahlim črvičenjem v trebuhu razporedili po učilnicah, si razdelili tekmovalne pole ter točno ob 10.00 začeli s tekmovanjem. Slišalo se je le še šumenje listov in napetost je počasi popuščala. Vsak v svojem svetu logičnega razmišljanja smo naloge reševali po svojih najboljših močeh. Po koncu tekmovanja so nas na fakulteti še prijazno pogostili in nahranili naše lačne trebuščke. Sproščeni in zadovoljni smo konjiški gimnazijci naredili še zadnji skupni selfie in se v upanju na čim boljše rezultate odpravili domov. Rezultati so bili dobri, saj je Jaša Šonc osvojil srebrno priznanje. Nuša Kovač

Podatki, podatki

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

V januarskih dneh smo se nekateri dijaki 2. b posvečali statistiki na tekmovanju Evropskih statističnih iger. Preizkusili smo se v branju ter razumevanju statističnih grafov in tabel, prav tako smo morali uporabiti tudi naše kalkulatorje. Spoznali smo zelo zanimive statistične podatke o Evropski uniji, Sloveniji in tudi o posameznih članicah Evropske unije. Z brskanjem po literaturi smo iskali pravilne rešitve ter pomembne podatke.

Tekmovanje je bilo na naši šoli prvič in zelo nas je navdušilo. Nestrpno pričakujemo rezultate ter upamo na uvrstitev v drugi krog! Maša Pučnik Naši prijatelji roboti in umetna inteligenca »Premikaj se naprej, obrni v levo, pri steni se obrni za 90° desno in nadaljuj pot do ovire.« Takšni ukazi in še kateri drugi obstajajo, da naš robotek deluje in opravlja naloge, ki jih želimo. Z veseljem sestavimo kakšnega posebnega, vsako leto novega, saj ob tem neizmerno uživamo. Vsak problem nam predstavlja izziv, ki ga izpeljemo do konca, da pridemo do želene rešitve.

Slika 1: Nalogaobrat za 90°

Na šoli imamo učni laboratorij, v katerem najdemo veliko visoke tehnologije, od katerih nam je izredno všeč uporaba umetne inteligence, računalniški vid. S 3D očali se tako sprehajamo po prostorih, ki jih bodisi naredimo sami ali uporabimo različne 3D prostore, ki so na voljo na spletu. Verjetno se sploh ne zavedamo, vendar nas logaritmično razmišljanje in spoznavanje z umetno inteligenco usmerja morda že v naše življenjsko poslanstvo. Če pa ne, vemo, da je takšno spoznavanje širitev naših znanj, ki nam bo v pomoč v življenju.

BOBER

Dijaki, sestavljalci robotkov

Že skoraj tradicionalno tekmovanje v algoritmičnem razmišljanju je Bober. V novembru se je preizkusilo v tem znanju 67 dijakov, od katerih jih je bronasto priznanje dobilo kar 25. Ker je meja za uvrstitev na državno tekmovanje zelo visoka, se je na državno tekmovanje uvrstil le Luka Martinšek. Naloge na letošnjem tekmovanju so bile sestavljene iz več problemov, nekateri so bili hitro rešljivi, za nekatere pa smo porabili kar nekaj časa. Bober je zakon!

Mag. Vasja Ivančič

KOCKA!

Rešitev: 4

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Dogajalo se je (Zreče): Kulturno-umetnostna vzgoja na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče V šolskem letu smo sledili nacionalnim smernicam za kulturno‐umetnostno vzgojo. Za dijake smo za vzbujanje želje, razvijanje kulturnega in umetniškega izražanja ter uživanja v umetniškem izražanju drugih organizirali številne aktivnosti. Razvijali smo bralno kulturo, film in avdiovizualno kulturo, glasbeno umetnost, kulturno dediščino in tehniško kulturo in uprizoritvene umetnosti (gledališče).

Bralna kultura Za uresničevanje širjenja bralne kulture smo novembra v okviru projekta Slovenija bere gostili Boštjana Gorenca – Pižamo. Ob tej priložnosti smo od Gospodarske zbornice Slovenije kot prva šola v Sloveniji prejeli potni list v Deželo branja. Sodelovali smo na natečaju za najboljši srednješolski haiku v treh jezikih, v slovenščini, angleščini in nemščini. Naši haikuji so bili uvrščeni v zbornik. Sodelovali smo tudi na natečaju Mala Veronika. Na Ta veseli dan kulture smo v okviru Društva pisateljev Slovenije gostili Ferija Lainščka, ki nas je s svojo mislijo popeljal na panonske ravnice. Še posebej smo obeležili Cankarjevo leto. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo za občino Zreče pripravili za akademijo kulturni program Moje delo je knjiga ljubezni, posvečen Ivanu Cankarju. Na šoli smo pripravili razstavo. Ob svetovnem dnevu poezije smo izpeljali akcijo Plačaj kavo z verzom. Dijaki so za oddane verze dobili v strežbi brezplačno kavo. Dijaki so se lahko v branju in interpretaciji besedil preizkusili v okviru Cankarjevega tekmovanja. Tekmovali so v treh različnih kategorijah.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

V mesecu knjige smo bili soorganizatorji vseslovenske Noči knjige. Pred Minattijevim spomenikom in pred Termami Zreče smo javno brali. Na šoli smo organizirali Noč branja. Za razvijanje kompetenc v tujih jezikih smo organizirali bralno značko v nemškem in angleškem jeziku.

Film in avdiovizualna kultura Dijaki za prireditve snemajo kratke filme. Film so posneli za maturantski ples in informativna dneva. Film je del pouka pri številnih predmetih – pri slovenščini, tujih jezikih, sociologiji, zgodovini in geografiji. Filmsko kulturo želimo sistematično razvijati v prihodnjih letih. Glasbena umetnost Dijaki so svoj glasbeni talent pokazali na dobrodelnem koncertu Vesele note za praznične dni, na koncertu ob dnevu samostojnosti v Zrečah, na informativnem dnevu, Mavrici in drugih manjših šolskih prireditvah. Za glasbeni utrip skrbi Samo Jezovšek. Ker skupino sestavljajo dijaki iz različnih letnikov, je bilo tudi letos precej težav z iskanjem skupnega termina za vajo. Na šoli se je oblikoval bend.

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Kulturna dediščina in tehniška kultura Dijake neprestano seznanjamo s kulturnimi spomeniki v lokalnem okolju ter z navadami in običaji, značilnimi za zreško občino. V okviru strokovnih ekskurzij spoznavajo kulturne znamenitosti večjih mest. Letos smo si ogledali Zagreb, Ljubljano in Dunaj. Še posebej pa smo pomen začetkov slovenstva raziskovali na ekskurziji v Celovcu. Uprizoritvena umetnost V okviru interesnih dejavnosti za dijake vsako leto organiziramo obisk gledališča. V decembru smo si ogledali predstavo Tesla, v marcu pa predstavo Hlapci v SNG Drama Ljubljana. Za dijake je bil organiziran še ogled gledališke predstave Fahrenheit 451 v angleškem jeziku. Novinarska dejavnost Na šoli skrbimo za redno objavo člankov o dogodkih na spletni strani in v lokalnih medijih – Novice in Pohorsko srce. Znova smo izdali šolski časopis Koraki. Kultura bivanja Za prijetno bivanje na šoli in doma razvijamo odnos do kulture bivanja. Urejene učilnice in šolska okolica so naš ponos. Svoje estetske zmožnosti dijaki pokažejo na številnih prireditvah. Šolske in lokalne prireditve Dijaki svoje raznovrstne talente in veščine javnega nastopanja pokažejo na šolskih in lokalnih prireditvah, ki vključujejo glasbo, recitacije, dramatizacijo in kulinariko. Letos smo izvedli: koncert Vesele note za praznične dni, akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku za Občino Zreče, druženje za mame ob materinskem dnevu, slovensko‐nemški večer in zaključno prireditev Mavrica. Kulturno‐umetnostna vzgoja je na naši šoli močno vpeta v življenje na šoli in širše ter v oblikovanje kulturnega in svetovnega nazora slehernega posameznika. Koordinatorica kulturno‐umetnostne vzgoje: Marjana Cenc Weiss

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Lokalno okolje - del učnega procesa v gastronomiji in turizmu Dijaki gastronomije in turizma se že skozi vse leto aktivno povezujejo z lokalnim okoljem, saj prav to še dodatno spodbuja mlade in je vedno pripravljeno na sodelovanje s šolo. V letu, ko zaključuje izobraževanje prva generacija gastronomsko turističnih tehnikov smo se prvič udeležili tekmovanja iz sladkorne bolezni. Uroš Podgoršek je osvojil srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni na državnem nivoju. Dijaki smeri turizem so v septembru obeležili svetovni dan turizma, ki je namenjen ozaveščanju pomena turizma za svet. Dijaki so po Zrečah mimoidoče, občane, turiste, osnovnošolce, sošolce opozarjali na pomen turizma v domačem okolju in širše. Mimoidočim so postavljali vprašanja povezana s pomenom turizma ter delili srčke s sloganom slovenskega turizma I feel Slovenia. Obiskala jih je tudi predstavnica Splošne knjižnice Slovenske Konjice Jerneja Ristič Levart, ki je dijake seznanila s prihajajočimi dogodki. Dunaj je destinacija, ki so jo dijaki, ki se izobražujemo za delo v turizmu v okviru terenskega dela pri predmetu turistično spremljanje in vodenje obiskali z namenom, da teoretično znanje prenesejo v prakso, saj so zgodovino in znamenitosti mesta spoznavali najprej v šoli nato pa v resničnem okolju, torej tam, kjer se te tudi nahajajo. Kulturo pitja in svet vin je dijakom 4. letnika gastronomsko‐turistični tehnik v marcu predstavila Andrejka Gažovič ‐ somelierka 2 in ocenjevalka vin na mednarodni ravni. Ker se na šoli zavedamo pomena konkurenčne prednosti in prav zaradi tega želimo biti v koraku z novostmi in trendi na tržišču, izpeljemo v jeseni strokovno ekskurzijo in omogočimo dijakom ogled gostinsko– turističnega zbora, ki je tokrat potekal v Kranjski Gori. Dijaki tako vstopijo v resnični svet gostinstva in turizma, saj se zbora udeležijo uspešni in perspektivni posamezniki s tega področja. Spoznali so Kranjsko Goro z nastanitvenimi objekti in se sprehodili po Bledu, kjer so si ogledali Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled ter šolski hotel, ki je edini v Sloveniji. Z Bleda se niso mogli vrniti, ne da bi poskusili tradicionalno blejsko kremno rezino – »kremšnito«.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

V februarju smo se v Ljubljani udeležili sejma GASTexpo ‐ sejem okusov in Natour AlpeAdria ‐ sejem zelenega turizma, kjer smo si ogledali državno tekmovanje v mešanju pijač. Ker dajemo velik poudarek lokalno pridelani hrani smo v okviru predmeta osnove gostinstva in turizma organizirali ogled žganjekuhe Kejžar, kjer so dijakom predstavili celoten proces pridobivanja žganja od mletja sadja do polnjenja steklenic in poudarili pomembnost domačega – lokalnega proizvoda. Dijaki so se poizkusili v polnjenju steklenic, kar je na prvi pogled zgledalo zelo lahko, ampak so kar hitro ugotovili da temu ni tako. Dijaki »borovničke Kejžar«, kot jim sami pravijo, že dobro poznajo, a so kljub temu z veseljem in zanimanjem opazovali proizvodnjo borovničevca. Prav tako smo si v lokalnem okolju ogledali

proizvodnjo Kovaškega piva v Hotelu pod Roglo, ga degustirali in si ogledali wellness – prve pivske kopeli v Sloveniji. Od sob, ki jih prav tako ponujajo, so se dijaki najbolj zanimali za luksuzne sobe. Dijaki v obliki obiskov spoznavajo lokalno okolje in obratno. Na lokalnih prireditvah sodelujejo s pripravo različnih mesnih in vegetarijanskih prigrizkov, s sadnimi nabodali in izvrstnimi slaščicami ter postrežbo le‐teh in na takšen način jih spozna širše okolje. Tako je bilo ob pogostitvi na svečani Akademiji ob slovenske kulturne prazniku, ob otvoritvi U‐lab‐a na Šolskem centru Slovenske Konjice‐Zreče in pogostitvi predsednika vlade dr. Mira Cerarja, otvoritvi krožišča v Zrečah, ocenjevanju Entente Florale, materinskem dnevu, svetovnem dnevu hrane, tradicionalnem slovenskem zajtrku in še bi lahko naštevali. Sodelovali smo pri slikanju za koledar in pri razrezu 100 metrskega »štrudla« na tradicionalnem Jurjevanju v Slovenskih Konjicah. Aktivno smo bili vključeni v dobrodelno akcijo Drobtinica, v tehniške dneve in projektne dneve. V okviru informativnih dni smo pripravili dijake za predstavitev smeri gastronomija in posebej za smer turizem.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Veseli smo, da nas lokalni podjetniki vedno z veseljem sprejmejo in poudarijo pomembnost zavedanja lokalnega proizvoda in s tem domačega turizma. Polona Arbajter Očko, vodja aktiva gastronomije in turizma

ZDRAVA ŠOLA V mesecu oktobru smo v okviru projekta »Zdrava šola« na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče obeležili Svetovni Dan hrane. Seznanili smo se z izzivi migracij, kar je letošnja rdeča nit tega dneva. Nato smo nadaljevali v sproščenem duhu s peko kostanjev in z družabnimi igrami. Tudi letos so v vleki vrvi dijaki premagali učitelje. Spoznali smo, da imamo vsi močnejša in bolj šibka področja, nihče ni boljši od drugega in ob skupni pomoči zmoremo doseči vse zastavljene cilje. V okviru tega projekta smo v mesecu novembru obeležili tudi tradicionalni slovenski zajtrk oziroma zdrav prvi jutranji obrok. Spoznali smo proso, staro in zelo zdravo slovensko žito. Gastronomi so pripravili zelo okusne prosene hlebčke. Zraven smo dijakom ponudili tudi jabolko, ki ima številne simbolične pomene: od Evinega jabolka v raju do srednjeveškega

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

cesarskega jabolka, imena proizvajalca računalnikov (Apple), velikega jabolka (Big Apple), sinonima za mesto New York, pa do jabolka spora. Pri vsem tem pa je najpomembneje, da lokalno in ekološko pridelano jabolko človeku pomeni “rdeče zlato” – vir potrebnih vitaminov in drugih snovi. Kot zdrava šola si prizadevamo, da bi pri dijakih vzbudili odgovornost za lastno zdravje, da bi v ozaveščanju in na poti k bolj zdravemu prehranjevanju prepoznali tudi, kako se s tem spreminja njihovo doživljanje in odnos do sebe in do drugih. Naj postane jabolko za zajtrk stalnica vseh nas, prvi korak do boljšega psiho‐fizičnega zdravja. V mesecu aprilu smo čustveno in sproščeno obeležili materinski dan in Svetovni Dan zdravja. Ker staršem premalokrat povemo, za kaj vse smo jim hvaležni in kako nas znajo opogumiti, ko smo v stiski, so naši dijaki tudi prebrali, kaj so o tem povedali učenci naše šole. Ob prijetnem vzdušju so nas pogostili tudi naši gastronomi, ki zmeraj poskrbijo za razvajanje naših brbončic. Ob nežni klavirski spremljavi našega dijaka pa je sledilo kratko predavanje o načinih izboljšanja razpoloženja in premagovanja stresa. Na koncu so si starši izbrali tudi nakit, ki so ga izdelali naši dijaki. Ker se zavedamo nevarnosti sonca, smo pred poletjem, v mesecu maju, za dijake naše šole organizirali tudi predavanje z naslovom »Varno na sonce«. Tjaša Rajšp

Dan hrane

Druženje s starši

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Srednja poklicna in strokovna šola Zreče del prestižnega tekmovanja Entente Florale Na povabilo Turistično informativnega centra Zreče smo v soboto, 23. 6. 2018, sodelovali kot ena izmed točk ocenjevanja. Mednarodno ekipo članov komisije in predstavnikov občine Zreče smo pričakali pred šolo z zvoki slovenske pesmi in harmonike , ki jo je raztegnil dijak Nejc Zlodej. Dobrodošlico smo izkazali tudi s tipičnim pohorskim kruhom in soljo ter zeliščnim ledenim čajem, ki so ju postregli in predstavili gastronomi. Ker so bile minute odmerjene, sta dijaka Špela Magerl in Blaž Gorinšek pohitela z angleško predstavitvijo naše šole, programov in povezanosti z lokalnim okoljem in naravo. Po uradnem delu, to je v odmoru, so udeležence v gastronomsko‐turističnem delu šole pogostili še z lokalno obarvanim kosilom. Turistično vodenje po Dunaju Dunaj je destinacija, ki smo jo dijaki, ki se izobražujemo za delo v turizmu v okviru terenskega dela pri predmetu TSV obiskali zadnji vikend pred počitnicami. Preživeli smo čudovite dneve v najlepšem mestu, ki se ponaša z bogato zgodovino. Opravljanje nalog je bila za nas velika izkušnja; naporno je bilo, a zelo zanimivo in zabavno. Teoretična znanja smo prenašali v prakso, saj smo zgodovino in znamenitosti mesta spoznavali v resničnem okolju, torej tam, kjer se te tudi nahajajo. Mesto ponuja za vsakogar nekaj ‐ od cesarskih palač in umetnostnih galerij do parkov in zabaviščnega parka. Delo bi potekalo po načrtu, če nas ne bi med potjo ustavila policija in smo zato zaradi pregleda imeli majhno zamudo. V hostlu Hütteldorf so nas prijazno sprejeli in kmalu za tem smo se zapeljali na razgledno točko, na najvišji hrib Dunaja, imenovan Kahlenberg, znan tudi po tem, da so tam uspešno ustavili vojaški pohod Turkov, ko so ti vpadali v Evropo. Po predstavitvi strokovnih vsebin smo se z metrojem odpravili na Kärntner strasse. Ogledali smo si večerno dogajanje v mestu in spoznali pestrost kultur, jezikov, ljudi, ulični zabavni program, arhitekturo in kočijaže, ki so nas popeljali v čas nekdanjega velikega cesarstva.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Zajtrk v hostlu je bil odličen. Z metrojem smo se odpeljali do stolnice sv. Štefana, si jo ogledali in pot nadaljevali do Hofburga. Stolnica sv. Štefana, ki ji na Dunaju rečejo Stephansdom, je najpomembnejša gotska stavba v Avstriji. Hofburg pa je bivša cesarska palača v središču mesta. Del palače predstavlja uradno prebivališče in delovno mesto predsednika Avstrije. V njej se nahaja tudi veliko muzejev. Želeli smo si ogledati špansko jahalno šolo in cesarsko zakladnico, vendar nam je zmanjkalo časa, saj smo v prirodoslovnem muzeju predolgo opazovali posmrtne ostanke mamuta in druge ostaline preteklosti. Pot nas je vodila mimo Heldenplatza do Mozartovega spomenika. Sprehodili smo se mimo parlamenta, do občinske hiše oz. Rathausa, mimo Burgteatra in Burggartna do Albertine, kjer smo s ploščadi imeli razgled na Sacher hotel in širše območje. Za kosilo smo poskusili znane Nuddle, vstopili v Starbucks, kjer imajo odlične napitke. Pred Štefanovo cerkvijo smo prisluhnili romunskemu pevskemu zboru, ki je imel naslednji dan nastop v katedrali sv.Štefana. Ogledali smo si Schonbrunn, večer pa smo zaključili v velikem zabaviščnem parku na Praterju. Bilo je nepozabno, pri nekaterih vožnjah nas je bilo malce strah, a je bilo vredno tvegati. Zadnji dan na Dunaju je bil deževen, zato smo si privoščili nekoliko daljši spanec. Po obilnem zajtrku smo se z metrojem še zadnjič popeljali po Dunaju. Naprej smo odšli do znanega Straussovega spomenika in se sprehodili do Belvedera, ki je kompleks dveh baročnihpalač in si ga je vredno ogledati. Nekoč je bil tudi rezidenca nadvojvode Franca Ferdinanda, danes pa so v njem muzeji. Nato smo si ogledali tehniškega muzej. Proti večeru smo se utrujeni od raziskovanja in terenskega dela odpravili proti domu. Kljub utrujenosti smo zadnje ure našega druženja izkoristili še za petje in smeh in se na poti proti Sloveniji zelo zabavali. Vsega lepega je enkrat konec, a ostali so nam lepi spomini. Na Dunaj smo šli z namenom, da se nekaj naučimo, da nekaj vidimo in da se zabavamo – in vse to smo doživeli in uresničili. Bilo je enkratno in upamo, da to še kdaj ponovimo. Tina Križančič, 2. Gta Predaja ključa na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče V četrtek, 7. 6. 2018, so dijaki zaključnih letnikov s pomočjo dijaške skupnosti in predstavniki MCDD predali ključ nižjim generacijam. Dogajanje se je začelo pred šolo, kjer se je odvijal Sladki bazar. S sladicami so se predstavili dijaki 2.a, 3.Sa in 3.GTa. Sladice so dijaki in zaposleni lahko kupili z novo šolsko valuto »Šraufkojnom«. Sledilo je tekmovanje v družabnih igrah, kjer so pokazali spretnosti v nogometu, pikadu, kartah in igri štiri v vrsto. Komisija je seštela rezultate in objavila rezultate. Dijaki 3. Gta so visoko dvignili ključ, ponosno zaprisegli in obljubili, da bodo nanj budno pazili naslednje leto. Doroteja Rušnik Stramšak

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Fazanerija V četrtek, 14.9.2017, smo na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče pripravili že našo tradicionalno fazanerijo. Pripravljala jo je dijaška skupnost. Dogodek je bil odlično izpeljan, z veliko smeha in zabavnih iger. Seveda smo naše prve letnike malo ''mučili'', ampak na koncu smo jim s stiskom roke zaželeli dobrodošlico na naši šoli. Ta dogodek izvajamo že vrsto let, saj se tradicija mora nadaljevati. Matic Mernik, pedsednik dijaške skupnosti

Tekmovanje preraslo v srečanje strojnih šol Slovenije 

Državno srečanje strojnih šol Slovenije vsako leto organizira ena regija. Srečanje je danes prepoznavno že v drugi podobi, iz tekmovanja je preraslo v sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter spoznanj. Kot rezultat povezave dela in znanja več poklicev in šol udeleženci na srečanjih predstavijo funkcionalne projektne naloge in končne skupne izdelke. Dijaki naše šole se vsako leto udeležijo srečanja s predstavitvijo projektne naloge, ki jo pripravijo s pomočjo mentorjev, ki zamisli dijakov podprejo s strokovnim znanjem in izkušnjami. Letos smo se srečali na Srednji tehniški šoli Koper, kjer smo predstavili tri projektne naloge za poklice, za katere izobražujemo na naši šoli. Kljub temu, da smo majhna šola, se lahko pohvalimo z odličnimi nalogami, predstavitvami in izdelki, ki vsako leto znova predstavljajo novi izziv in posebne pristope pri delu, kjer sledimo trendom uporabe nove tehnologije ob upoštevanju vseh ekoloških pogojev za ohranjanje narave in varno uporabnost.

  

Bojan Napotnik

SPS Š Zre če

ŠOLANJE SO ZAKLJUČILI:

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

4. a

Moje, moji! Prišli smo na konec naše poti. To je bila pot vzponov in padcev. Skozi naše potovanje smo izkusili vse; od obupa in pridušene nejevolje, do veselja, smeha in ponosa. Vsak trenutek je bil edinstven ter nekaj posebnega in vesela sem, da smo delili te trenutke. Poskrbeli ste, da moji padci niso bili usodni in mi dali moč, da se dvignem še višje, višje k svojim novim ciljem. Poskrbeli ste, da so se naša skupna gimnazijska leta naslikala v solze sreče in radosti. Ste prepoznali besede? To so besede, ki ste jih na naš zadnji skupni šolski dan vi namenili meni. Vendar pripovedujejo tudi vse tisto, kar ste vi dali meni. Hvala, ker ste obogatili moje življenje. Ne morem vam obljubiti, da bomo nekoč spomine obujali v senci mogočne vrbe (#sajvestekajsejijezgodilo), a to nas ne bo ustavilo, kajne? Zdaj pa pogumno novim izzivom naproti, ker ste lepi, a ne prevzeti, ker ste drzni, a ne predrzni, ker ste polni neskončne moči. Pojdite po svoji poti. Vaša razredničarka Helena Skaza Birk

Maja Albreht

Katja Benčuk

Sara Bezenšek

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Anamarija Fijavž

Domen Hitrec

Patricija Klinčar

Luka Fijavž

Nika Hribernik

Tajda Kukovič

Jan Filipšek

Sašo Jakob

Maruša Mlakar

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Andreja Ošlak

Eva Skok

Damaris Tomažič

Gaja Marija Pesjak

David Škrinjar

Alekseja Potisk

Jaša Šonc

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

4.b

4. b

Razredničarka: Mihaela RIBIČ Dragi moji! Ko sem pred štirimi leti prebrala vaša imena na listu papirja, so bila to res samo imena. Danes se mi naslika popolnoma drugačna podoba. Za vsakim imenom stoji oseba, ki je znala vztrajati, ki se je znala veseliti in izraziti svoje mnenje. Skupaj ste oblikovali mozaik, ki se je večkrat znašel pred razbitjem, ampak, ko je bilo najbolj potrebno, ste znali stopiti skupaj. Ustvarili ste čudovite spomine in verjamem v vaše besede, ko ste dejali, da boste živeli in delali napake, ampak nikoli podvomili v to, kar ste.

Vaša Mihaela Ribič

SPS Š Zre če

Sara Čepin

Leon Kukovič

Enej Golež

Nik Marinšek

Luka Martinšek

Patrick Hren

Mišel Marovt

Žan Pec

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Klavdija Pliberšek

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Jaka Purg

Nika Rihtarič Balažič

Ida Šelih

Jakob Tič

Matej Vivod

Eva Skarlovnik

Tjaša Ungar

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

4. Sa

»Moji 4. Sa«, ne pozabite, kako smo čudovitega junijskega dne posneli film na temo Pavčkove pesmi »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca«? Bilo nam je lepo, ker smo se družili in obenem razmišljali o globini misli, ki so jih izražali verzi, da smo lahko film čim bolj doživeto posneli. Naj vas spomini na naše druženje, film in globina misli spremljajo, ko vam bo hudo, ko se boste morali po padcu pobrati in ko vam bo zmanjkovalo poguma, da bi sledili svojim sanjam. Štefica Fink, vaša razredničarka Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca,…. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček)

Matic Bevc

Matjaž Bezenšek

Matija Dobrosavljevič

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Sergej Gorenak

Sandi Hrovat

Luka Korošec

Jan Hohler

Luka Jug

Anže Košič

Jernej Hrovat

Alen Kmetec

Timotej Kovše

SPS Š Zre če

Martin Luka Leban

Dejan Rančan

Gašper Žnidarič

Dejan Lovec

Timotej Rebernak Pliberšek

Rok Novak

Jakob Rožič

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

4. Gta

»Moji 4. Gta«, hvala vam za štiri leta nepozabnih doživetij, prijetnih trenutkov, širokih nasmehov, toplih besed in iskrenih objemov. Bodite vztrajni, pogumni in zmagujte korak za korakom! Štefica Fink, vaša razredničarka

Nina Furman

Uroš Podgoršek

Rožle Mesarič

Veronika Rupnik

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

3. a

Popotnica dijakom 3. a za uspešno pot v življenje Te dni mi misli uhajajo nazaj, v čas izpred treh let. Skoraj tri leta je že tega, kar smo se prvič srečali na šolskih vratih. Dijaki 3. a razreda, ki so pravkar uspešno zaključili izobraževanje in opravili zaključni izpit, so takrat z rahlo negotovostjo vstopali v novo okolje, ki je bilo tako drugačno od tistega, ki so ga poznali zadnjih devet let. Korak za korakom smo stopali po poti učenja, medsebojnega spoznavanja, opravljanja nalog in obveznosti ter sodelovanja. Velik poudarek smo dajali tudi vzgoji, medsebojnemu spoštovanju in vrednotam, ki naj bi krasile vse ljudi, še posebej mlade. Vmes smo kdaj pa kdaj zašli v kakšno temačno uličico in skupaj iskali izhod. In smo ga našli! Danes sem ponosen, da so nekoč najstniki postali zreli ljudje, sposobni samostojnega dela in učenja ter da so na pragu vstopa v delovno okolje. Priznati moram, da sem se od svojih dijakov tudi sam veliko naučil. Postali so oblikovalci kovin‐orodjarji in inštalaterji strojnih inštalacij. Torej imajo poklic, ki je zelo cenjen in iskan. Imajo dobre temelje za poklicno življenje. Dijakom 3. a razreda, ki imajo ambicije po nadaljevanju izobraževanja, želim uspešno nadaljevanje šolanja, tistim, ki se bodo zaposlili, pa srečno roko pri izbiri delodajalca.

Milan Sojč, razrednik

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Tilen Brglez

Alen Gaber

Anže Gorjup

David Črnec

Denis Gačnikar

Andrej Hribernik

Matija Fink

Benjamin Goleš

Luka Hribernik

SPS Š Zre če

Amadej Hrovat

Denis Jereb

Aleš Leskovar

Alen Ibralić

Benjamin Jevšenak

Jošt Mernik

Matic Janžič

Andraž Kušar

Domen Podkubovšek

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Jan Poljanec

Florjan Vidmar Brdnik

Lan Pukl

Luka Vivod

Nejc Vahter

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

vvv

Dijaki Gimnazije:

1. a

Razredničarka: Marjetica ŠTANTE KAPUN Gašper Bračko, Mark Burja, Gal Debevec, Kristina Iršič, Ula Kitek, Ožbej Kračun, Taja Lešek, Blaž Petek, Tjaša Petek, Bianca Plankl, Martin Pučnik, Anastasija Ranđelović, Marcel Ratej, Ana Retuznik, Lev Rus, Hana Petra Strmšek, Maša Štante, Eva Tekavc, Sara Urlep, Taja Verhovšek, Marcel Zidanšek in Primož Zidanšek.

1. b

Razredničarka: mag. Aleksdandra BOLDIN Mojca Arzenšek, Tijan Buh, Veronika Dečar, Eva Golub, Staša Hrženjak, Lucija Jeseničnik, Špela Kolar, Maja Kovše Gajšek, Gašper Kušar, Maruša Ledinek, Tilen Majšler, Žiga Pušnik, Tinkara Ravnak, Larisa Ravnjak, Maja Sivka, Eva Skerbinek, Zoja Slapnik, Vid Stanovnik, Andraž Škof, Maša Turk, Jaka Veber, Sven Videčnik, Jakob Zorman in Miha Žnidarič.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

2. a

Razredničarka: Jožica OROŽ BERGINC Nejc Belak‐Vivod, Tea Bračič, Kristina Bravc, Ema Falnoga, Anja Fijavž, Urban Fijavž, Daša Gaber, Tilen Gorenjak, Katarina Gorjup, Ažbe Jerman, Blaž Kolar, Andraž Konec, Tilen Lamut, Tara Mrzdovnik, Zala Podgrajšek, Maruša Podkrajšek, Maša Podvršnik, Paulina Polh, Maja Potočnik, Jakob Pučnik, Vita Rebernak, Maruša Ribič, Maruša Stojnšek, Jure Šeško, Maša Štefane, Martin Tome, Peter Trdin in Nika Zidanšek.

2. b

Razredničarka: Petra KLIMA Fiona Artič Slemenšek, Mihajlo Benić, Lan Boldin, Bor Černec, Klara Fijavž, Domen Führer, Nina Furman, Mark Gračner, Jure Gričnik, Julija Hohler, Tinkara Jakopič, Luka Jančič, Klara Jeseničnik, Urška Kokol, Nastja Kovač, Gašper Krajnc, Maša Mesiček, Maja Mlakar, Lucija Orličnik, Anže Ostruh, Neža Pec, Lara Podergajs, Daša Poklič, Maša Pučnik in Zala Skrbinšek.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

3.a

3. a

Razrednik: Viljem PAVLOVIČ Ines Bornšek, Aja Cugmas, Maks Črešnar, Gašper Drofenik, Tinkara Furman, Maša Godec, Tadej Jereb, Ana Kolar, Anej Kukovič, Maruša Marguč, Jakob Mlakar, Rok Mokotar, Miha Petrič, Ana Ribič, Blaž Riemer, Klara Rošer, Rok Sešel, Ana Škorjanc, Sara Špiljak, Jakob Tome in Tjaša Vidali. 3.b

3. b

Razredničarka: mag. Katja PREMRU KAMPUŠ Marcel Hren, Tjaša Jazbinšek, Ajda Kangler, Tali Karner, Marsel Klopčič, Aleksander Kolar, Jakob Kolar, Lara Kolar, Nuša Kovač, Gal Kuk, Tamara Ločnikar, Špela Marguč, Angelina Moćić, Karsten Opraus, Maruša Podgrajšek, Leja Preložnik Šegel, Manca Ravnak, Špela Rebernak, Marija Tisnikar in David Vidmar

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Dijaki SPSŠ:

1. a

Razrednik: Bojan NAPOTNIK Burhan Ademi, Bojan Barjaktarović, Denis Bornšek, Blaž Cigler, Florjan Fijavž, Gosnik Flis Žan, Eldar Gračanin, David Gričnik, Edison Hoxhaj, Žiga Hren, Jure Hrovat, Aljaž Janžič, Jan Kremar, Tomaž Operčkal, Rene Pajek Kolar, Mitja Planinšek, Aljaž Podergajs, Nejc Podgoršek, Žiga Presinger, Qendrim Rakaj, Klemen Rančan, Luka Rečnik, Furkan Sadiki, Korab Selimi, Tomaž Špegelj,Žiga Tisnikar,Nejc Zlodej in Žiga Zorec.

1. Gta

Razredničarka: mag.Vasja IVANČIČ Ismar Džibrić, Mitja Fijavž, Armin Hujdur, Jakob Jeseničnik, Aljoša Kovačec, Gašper Levart, Urban Pečečnik, Žan Pučnik, Doroteja Rečnik, Nuša Špes in Edvard Vidmar.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

1. Sa

Razrednik: Dušan ŠPOLJAR Jan Babić, Niko Bezenšek, Pija Bombek, Martin Brglez, Žiga Dečar, Alen Hohler, Matic Hrovat, Alen Iršič, Blaž Iršič, Anže Klokočovnik, Miha Kolar, Romando Košič, Žan Kotnik, Žan Kovše, Alen Leva Bukovnik, Aljaž Lužnik, Matic Matul, Luka Ošlak, Žiga Potočnik, Nejc Preložnik, Rajko Rošar, Aljaž Sadek, Staš Sadek, Genti Saramati, Svit Sešlar, Elmin Tiganj, Andraž Trafela, Jernej Vahter, Leon Volavc in Žan Vrenko.

2. a

2. a Razrednik: Boris PODGRAJŠEK Eldin Abdić, Selvedin Aljukić, Selvir Aljukić, Denis Capl, Nik Faktor, Žiga Fridrih, Boštjan Jeseničnik, Ened Karalić, Davor Korošec, Tjan Kumar, Anej Lamešić, Domen Mlinar, Jaka Planinšek, Miha Pliberšek, Rok Rutnik, Nejc Sadek, Jan Svenšek, Žan Svenšek, Marcel Štabej, Benjamin Šućurović, Jernej Vedečnik, Nikolaj Videčnik in Alen Višnar.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

2. Gta

Razredničarka: Helena SOVEC Jakob Dolšak, Andreas Graj, Tina Križančič, Špela Magerl, Ana Mari Mesarič, Anita Pinter, Klementina Pisnik, Karli‐Ervin Rečnik, Sven Zagomilšek in Sara Zimerl.

2. Sa

Razredničarka: Marjana CENC WEISS Jure Bobik, Žiga Bombek, Jan Brglez, Marcel Detiček, Artan Durguti, Nejc Flašker, David Fridrih, Matic Furman, Florjan Gorenšek, Denis Holcer, Kristjan Kolar, Jure Košir, Mitja Kotnik, Mitja Kovše, Blaž Leskovar, Gašper Leskovar, Luka Petrič, Tilen Podgoršek, Žan Podgrajšek in Denis Zidanšek.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Razredničarka: Polona ARBAJTER OČKO Anže Borovnik, Katia Irena Ebert, Matic Mernik, Ana Podgrajšek, Valentina Potočnik in Matic Špile.

3. Gta

3. Sa

Razrednik: Gašper GRAT Matej Brglez, Miha Cenc, Miha Čakš, Valentin Gorenjak, Blaž Gorinšek, Mitja Hohler, Andraž Hren, Vito Konjuvci, Armando Košič, Gašper Košir, Domen Levart, Gašper Noner, Andraž Obrovnik, Aleš Oprešnik, Tilen Potisk, Žiga Potnik, Gašper Rečnik, Benjamin Rotovnik, Tadej Skaza, Matic Tolar in Matevž Veber.

SPS Š Zre če

Gi mn azij a Šolski cente r Sve tov anj e

Avtorji likovnih izdelkov v letopisu: Dijaki 1. letnikov Šolskega centra Slovenske Konjice‐Zreče Letopis je izdan v elektronski obliki. Urednici: Vasja Ivančič in Mateja Smolar Tič Fotografije: Vasja Ivančič, Tomaž Černec, Luka Korošec, dijaki in Foto Nareks Oblikovanje in prelom: Vasja Ivančič Julij 2018