Ferdo, šolski spletni časopis

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

FERDO 6. november 2019, št. 1, letnik VIII

šolski spletni časopis

Naše pravice Imam pravico spati in tudi komu pomagati.

Pravico imam živeti in psa imeti.

Imam pravico do šole in kupiti veliko coca-cole.

Pravico imam brati in dobra učenka postati.

Imam pravico se izobraževati in pilotka postati.

Pravico imam se seliti in svoje stavbe graditi.

Tia, 4. razred

Karin , 3. razred

UVODNIK

Ponovno pozdravljeni, ferdovci in ferdovke!

Kako ste? Ste se danes že nasmehnili? Še ne? Nekatere raziskave kažejo, da tisti, ki se večkrat smejijo, živijo dlje. Nasmejan obraz pa osreči tudi vse naokrog.

Spustite torej veselje v svoj vsakdan in dvignite kotičke ustnic navzgor. ☺ Bolje boste razpoloženi, bolj prijazni in ustvarjalni ter lažje boste reševali naloge. Z nasmehom pa zagotovo pritegnete tudi pogled simpatije …

Nasmehnite se lepim spominom, nerodnim dogodkom, ob prejetju dobre ocene in vloženemu trudu, ob pogledu na okusno malico, lepi jeseni, zanimivi razlagi učiteljice, sošolki v tretji klopi … Bolje se boste počutili.

Želim

vam

uspešno šolsko

leto, veliko

novega

znanja, zanimivih

dnevov

dejavnosti, obilo ustvarjalnosti in ogromno razlogov za smeh.

Novinarski pozdrav Tina Orač Gornik, urednica

Sem ti rekel, da se namaži s kremo za sončenje!

Vir fotografij: https://www.elle.si/lifestyle/ellejunior/smeh-je-najboljse-zdravilo/ http://www.vicomanka.com/page/5/ https://www.mojsmeh.si/zabavne-karikature/

2

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

IZMENJAVA GRUND- UND MITTELSCHULE HIRSCHAID IN OŠ FERDA VESELA V nedeljo, 22. 9. 2019, je naša šola, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v večernih urah sprejela učence iz Grund- und Mittelschule Hirschaid. Obiskali so nas v sklopu sodelovanje naše in njihove šole, ki poteka že od šolskega leta 2015/2016. Za njimi je bila dolga pot. Bili so utrujeni, vendar veseli, da se ponovno srečajo s slovenskimi prijatelji. Obiskalo nas je 17 učencev v spremstvu učitelja Mihaela in učiteljice Katje.

V ponedeljek in torek dopoldne so bili prisotni pri šolskih dejavnostih, popoldne so spoznavali občino ter glavno mesto, v sredo pa jih je pot peljala proti morju. Teden je bil zanimiv in poln dogodivščin, kar si podrobneje lahko preberete v nadaljevanju.

Ponedeljek: Za nami je pester dan, ki smo ga preživeli skupaj z nemškimi učenci in učiteljema. Zjutraj skupen zajtrk oz. malica v šolski jedilnici, ogled šole in sprehod po Šentvidu. Po kosilu pa ogled Jurčičeve domačije na Muljavi in še obisk Krške jame. Vse to v enem dnevu, vmes pa še veliko druženja, tako da smo si vsekakor zaslužili večerjo v šoli. Pošteno smo se najedli, da bomo imeli zjutraj dovolj energije za nove dogodivščine.

Torek: Preživeli smo še en aktiven in pester dan. Nemški gostje so se nam dopoldan pridružili pri pouku športa in angleščine. Malo odbojke, malo nogometa, malo namiznega tenisa, tudi fitnesa, pa je ura športa minila. Nato še ogled posnetka o slovenskih znamenitostih in skupinsko reševanje geografskega kviza pri pouku angleščine, pa je bila večina našega dopoldanskega druženja že za nami. Po kosilu so imeli gostje nekaj prostega časa, da so si nabrali novih moči za popoldanski ogled Ljubljane. Glavnemu mestu smo namenili kar nekaj ur, saj ponuja marsikaj zanimivega. Z vzpenjačo smo se peljali na grad, slikali razgled na mesto, se sprehodili do Tromostovja in nekaj časa namenili še individualnim ogledom. Za piko na i smo se po Ljubljanici zapeljali z ladjico in mesto doživeli še z druge perspektive. Druženje smo zaključili na Gradišču, kjer nas je pričakala slastna večerja, pa tudi ambient nas ni pustil ravnodušnih.

Sreda: Dan smo začeli z vožnjo proti morju. Najprej smo se ustavili v Postojnski jami, kjer smo si dodobra ogledali jamo. Res je nekaj posebnega! Nato smo nadaljevali z vožnjo in se kmalu nastanili v CŠOD Breženka v Fiesi. Po kosilu so najpogumnejši zaplavali v morju in se tako že malo naužili slovenskega morja. Po večerji pa smo se v Kopru

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

odpravili še na sladoledni sprehod, kar pomeni, da smo šli najprej na sladoled, potem pa z njim v roki na sprehod. Četrtek: Uživali smo v Portorožu. Skakali v morje in plavali.

Dan je bil čisto poleten. Že od zjutraj, ko smo se iz Fiese peš odpravili v Piran, nas je spremljalo sonce. Po večerji pa smo obiskali še Izolo in s sprehodom ob morju zaključili naše druženje. V petek nas je namreč po zajtrku čakal samo še odhod

proti

Šentvidu,

Nemce

pa

dolga

pot

proti

Hirschaidu. Teden je res hitro minil!

Petek: No, pa smo zaključili z izmenjavo in se dopoldan poslovili od naših nemških prijateljev, ki so se odpeljali Hirschaidu naproti. Slovo ni bilo najlažje, zato upamo na ponovno snidenje. Nemcem pa se iskreno zahvaljujemo za obisk, za prijeten skupen teden, ki ga ne bomo zlahka pozabili.

Učenke Messina, Lea, Emely, Viktoria, Leonie, Leana, Eva, Sofia in Veronika so o izmenjavi povedale naslednje:

Ich fand das Meer schön und dass wir in die Stadt gegangen sind.

Ich fand die Städte und die letzten Tage am Meer schön.

Mir hat alles gefallen: das Meer, das Gewitter, das Kloster ...

Mir hat das Meer sehr gefallen, Slowenien ist ein sehr schönes Land. Ich hätte nichts verbessert.

Mir hat gefallen: dass man so viel gesehen hat, das Meer und das Unwetter.

Was mir gefallen hat, war die Jugendherberge Breženka, die Ausflüge und das Meer. Es war

schön,

dass

wir

so

viel

gesehen

haben.

Slowenien ist sehr schön, man sollte im Programm nichts verbessern.

Učenci Jerca Mohar, Eva kadunc, Nika Kastelic, Aljaž Lampret, Sarah Bašić, Klara Dolničar, Luka Šket ter učiteljici Jana Crnkovič in Lea Kastelic

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

2. razred

VSE O KMETIJI – NOVO ŽIVLJENJE Živalski mladiči vedno prinašajo veselje. Treba je skrbeti za razmnoževanje, zaradi nadaljnjega obstoja vrste. Nekateri mladiči se skotijo brez kmetove, veterinarjeve pomoči, druge živali (npr. krava, konj) pa jo včasih potrebujejo. Število mladičev je odvisno od posamezne vrste.

Kokošji zarodek izkoristi snovi v jajcih. Piščanček se izvali po 21 dneh, ko je dovolj močan, da predre lupino. Zajklja skoti od 2 do 7 mladičev, sicer jih lahko skoti tudi več.

Moja zajklja je skotila 9 zajčkov. Zajčki se skotijo slepi, gluhi in brez dlake, šele po 10 dneh odprejo oči. Skotitev žrebička pri konjih traja le 15 minut. Po skotitvi se ta uleže poleg matere, da si odpočije. Mleko začne sesati čez približno 2 uri.

Zanimivo in poučno je brati dela, iz katerih izveš veliko o živalih. Zelo rada imam živali in njihove mladiče. Doma imamo tudi nekaj od naštetih živali v besedilu (kokoš, zajček ...). Konja nimamo, a hodimo jahat. Naučila sem se že veliko zanimivega o živalih in o tem, koliko časa potrebujejo za skotitev.

Anika, 7. razred

JESEN Ko triindvajseti september zazvoni, k nam jesen prihiti. V jesenskem času listje iz dreves odpada. To je še posebej lepe barve. V gozdu, nabiramo jesenske plodove. To so jurčki, lisičke in kostanj. Doma za ozimnico shranimo pridelke iz vrta, kot so jabolka, korenje, krompir, rdeča pesa … Naredimo sok, kot ga naredi moja mami ali vložimo zelenjavo v kozarce. Končamo z delom na vrtu in pripravimo zemljo za naslednje leto. Oktobra je modri dan, dan otroka in dan reformacije. Novembra je dan spomina na mrtve. Takrat odidemo na grobove in se spomnimo naših prednikov, ki so umrli. V jeseni je noč večja od dneva. Vreme je spremenljivo, to pomeni, da malo dežuje, malo je sonca in malo vetra. Temperature so še primerne, le zjutraj se malo ohladi. Zunaj se lahko igramo igre z žogo, se vozimo s kolesom, s skirojem in z rolkami, ter skačemo čez kolebnico. Čas je zelo primeren za hojo po hribih. Tako se v jesenskem času pripravimo na čas, ki mu sledi.

To je zima.

Karin, 3. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

5

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

REAKTIVČKI V nedeljo zjutraj vedno gledam Živ žav. Moja najljubša risanka so Reaktivčki.

Vir: https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/6873

Všeč mi je, ker je poučna in ker rešujejo ljudi, živali in naravo, ki potrebujejo pomoč.

Glavni nastopajoči liki so štirje super junaki, trije fantje: Kian, Lars in Foz ter punca Zuli.

Vsi štirje obiskujejo Akademijo. Imajo učitelja samoroga, ki veliko pleše in govori vse v rimah. Ime mu je Vodirog. Reaktivčki potujejo po svetu, spoznavajo znamenitosti sveta in rešujejo težave, ki jih povzroči Velemojster Zafrk. On ima pomagače, ki mu pomagajo pri nagajanju. To so robotki v obliki kroglic. Vedno zmagajo Reaktivčki, ker imajo za pomoč računalnik. Vodirog jim s pomočjo računalnika pošlje takšno preobleko, ki jim pomaga rešiti težavo, ki jo je naredil Velemojster Zafrk. Reaktivčki imajo posebno plovilo, veliko letalo, v katerem je majhno letalo, z njim se vsi štirje Reaktivčki peljejo reševat težavo.

Po reševanju se skupinsko fotografirajo. Zafrk na koncu vedno spozna svojo napako. Všeč mi je da dobro premaga slabo.

Julija, 3. razred

VIKIN ČAROBNI KAKTUS

JUDITA RAJNAR

Za devetimi gorami je živela čarovnica Vika. Imela je kaktus, metlo, lonec in štiri prijatelje. Nekega dne je bila povabljena na ples. Ko je odšla, je kaktus zacvetel. Prišli so njeni prijatelji. Hoteli so utrgati cvet, saj so mislili, da se jim bo potem izpolnila želja. Želeli so si, da bi jih ljudje imeli radi. Prva je cvet hotela miška, a kaktus jo je zbodel.

Druga je cvet hotela žaba, a tudi njo je kaktus zbodel .

Nato je tudi polž želel cvet, a tudi njega je kaktus spet zbodel. Ko pa je čmrlj zvedel, kaj je kaktus naredil prijateljem, ga je hotel še sam zbosti. Nato je prišla čarovnica Vika in s paličico pozdravila rane prijateljev.

Povedala jim je, da kaktus ne izpolni želja in da jih ima rada take, kot so. Skupaj so živeli srečno do konca svojih dni.

Pija, 3. razred Vir: https://www.bolha.com/knjige-revije-stripi/otroska-literatura/judita-rajnar-vikin-carobni-kaktus-

1295448852.html

6

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

TABOR PROSTOVOLJCEV V FIESI Na naši šoli smo pred osmimi leti začeli izvajati projekt Tutorstvo, kjer so si učenci med seboj pomagali predvsem pri šolskem učenju. Ker pa so želeli delovati tudi na drugih področjih,

smo

začeli

projekt

širiti

in

ga

preimenovali

v

projekt

Tutorstvo

in

prostovoljstvo.

Prostovoljci smo aktivni na številnih področjih; srečujemo

se

s

starostniki

v

CZBO-ju,

organiziramo zbiralne akcije, pomagamo pri krvodajalskih posebnimi

akcijah,

obiskujemo

potrebami,

z

učence

veseljem

s

tudi

pomagamo hišniku in ostalim delavcem šole.

Naše

prostovoljce

nagradimo

s

vsako

leto

prednovoletno

z

veseljem

zabavo

ter

posebnim zaključkom ob koncu šolskega leta.

Letošnje šolsko leto pa je za nas zelo posebno, saj smo izpeljali prvi tabor prostovoljcev, ki se ga je udeležilo 22 učencev. Od 27. do 29. 9. 2019 smo uživali v CŠOD Breženka v Fiesi. Špela Lampret in Anika Sreš sta povzeli dogajanje na taboru.

1. dan: V petek ob 13. uri smo se na šolski avtobusni postaji zbrali prostovoljci in se veselo odpravili na tabor v Fieso. Na poti v CŠOD smo obiskali živali v zavetišču Marjetica v Sv. Antonu ter jim predali hrano, igrače, posodice in druge stvari, ki smo jih v tednu pred odhodom zbrali zanje. Poleg božanja muck smo se najbolj razveselili sprehoda s psi. Po končanem obisku smo se odpeljali proti Fiesi, kjer smo se nastanili po sobah, pojedli večerjo ter se odpravili na obalo. Najbolj pogumni smo zaplavali v morju, ostali pa so si ogledali okolico ter nabrali tudi nekaj školjk in polžev.

Po kopanju smo se vrnili v sobe, se preoblekli ter odšli v učilnico, kjer smo ustvarjali za otroke iz Afrike. Najbolj športno razpoloženi pa smo si z učiteljico Nino ogledali odbojkarsko tekmo med Srbi in Francozi.

Ob 22.00 smo polni lepih vtisov poskušali zaspati.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

7

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

2. dan: V soboto smo vstali ob 7. uri in odšli na jutranjo telovadbo na obalo. Sledil je zajtrk, potem pa smo nadaljevali z ustvarjanjem iger za afriške otroke. Najbolj ustvarjalni so že začeli izdelovati tudi angelčke za starostnike. Po kosilu smo se odpravili na pohod do razgledne točke. Spotoma smo poskrbeli še za čisto okolje, saj smo nabrali dve vreči smeti. Pohod smo zaključili s plavanjem v morju ter sladkanjem s sladoledom. Spet smo na obali nabrali material (morske živali in rastline) in ga s pomočjo učiteljice Sabine tudi poimenovali.

Ob 17. uri smo komaj čakali prihod dveh prostovoljk iz društva Tačke pomagačke, ki sta s seboj pripeljali svoja terapevtska psa ter nam skupaj pokazali kar nekaj pasjih trikov.

Sledila sta večerja in nočni pohod v Piran. Ob 22. uri smo utrujeni zaspali.

3. dan: Tudi v nedeljo smo se zbudili ob 7. uri in odšli na jutranjo telovadbo na obalo. Po zajtrku smo zaključili naše ustvarjanje ter se nato odpravili na plažo. Naužili smo se sončnih žarkov in zaplavali v morju. V nadaljevanju dopoldneva smo si naredili prijeten zaključek ter se po kosilu z avtobusom odpravili proti domu.

Nekaj vtisov, ki so jih zbrali prostovoljci, udeleženci tabora: Ta tabor mi je bil zelo všeč, ker se je veliko dogajalo. Upam, da bo naslednje leto tudi kakšen zanimiv tabor, kot je ta. Všeč mi je bilo, da so prišle Tačke pomagačke, ko smo šli na sprehod v Liza, 8. a

Piran in ko smo se šli kopat.

Bilo mi je zelo všeč, ker smo se veliko ukvarjali z živalmi, ker smo imeli kar nekaj prostega časa, všeč so mi bili jutranja telovadba, učiteljici in kopanje. Priporočam, da bi bil tabor še naslednje Špela, 7. a

leto.

Kaj mi je bilo všeč? Vse, nič ne bi spremenila niti dodala, saj sem se imela perfektno, uživala sem v vsakem trenutku. Želim, da bi se tabor kdaj ponovil, saj sem neizmerno uživala.

Aleksea, 8. a Všeč mi je bilo, da smo imeli jutranjo telovadbo, da smo na obali tudi raziskovali in imeli možnost kopanja v morju. Všeč mi je bilo, ko smo šli zvečer v Piran in smo bili prosti. Naslednjič, ko bi organizirali tabor, bi dodala samo še nekaj več dni.

Kaja, 8. a

Zapisali: Sabina Rozina in Nina Pavlin, mentorici tutorjev in prostovoljcev

8

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

TEDEN OTROKA

Fotoutrinki povedo vse:

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

9

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

V

tednu

zanimivih

otroka

smo

doživeli

veliko

presenečenj.

Imeli

smo

predavanje Jane Dular, ki nas je poučila o življenju in šolanju otrok ter splošnem življenju v Afriki. Obiskali so nas tudi učenci osnovne šole Veliki Gaber. Sodelovali smo v likovnem natečaju in v sestavljanju Rubikove kocke.

V avli smo se družili ob

zdravem sladkem okušanju. Priredili smo si šolski kino in uživali v dramski igri Zlata roža. Med glavnim odmorom smo prvošolčke prijazno sprejeli v šolsko skupnost. V avli je potekal tudi poučen nagradni kviz o konvenciji otrokovih pravic. V petek pa smo torbe pustili doma in se modro oblečeni napotili v šolo. Modri petek pa smo popestrili z živo sliko s ptičje perspektive. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko smo ustvarili živo sliko, saj smo bili prva generacija, ki je to izvedla. Učiteljice in učitelji so se potrudili za nas otroke in nas spodbudili k kreativnemu in pisanemu življenju.

Žana V., 6. razred Maja Rupnik, koordinatorica

10

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Ljudje v Afriki V sredo 2. 10. 2019 nas je na šoli obiskala Jana Dular, ki je državljanka Slovenije. Že 11 let živi v Afriki. Povedala nam je, da 8 let biva v afriški državi Malavi. Ustanovila je veliko šol v različnih krajih. Kar me je navdihnilo je to, da vsako leto kupi veliko zvezkov in svinčnikov, ter jih razdeli med otroke v šoli. Ženske v Afriki imajo zelo razvite mišice v vratu, saj so kot majhne deklice že nosile vedra na glavi. Še ena od naštetih zanimivosti je ta, da te lahko Afričanka nese na glavi.

V Afriki nimajo tekoče vode pri roki, tako kot pri nas. Morajo hoditi z vedri do rek in potokov. Nekateri starši svojim otrokom priskrbijo prevoz z avtobusom do šole in šolanje.

Nekateri otroci pa ne hodijo v šolo, saj straši nimajo finančna sredstva, da bi jim to omogočili. Afričanke otroke nosijo na hrbtu. Večina ljudi misli, da otroci ne marajo nošenja na hrbtu, ampak to ni res. Otrokom to zelo prija, saj čutijo materino toplino na vsakem koraku.

Hiše imajo izdelane iz blata, saj nimajo denarja za opeke. Hiša je namenjena samo spanju. Jana Dular nam je povedala, da v bližini vasi vedno postavijo ograjo zaradi levov.

Pravi tudi, da Afrika ni samo revna, temveč je tudi zelo bogata država. Ima veliko stolpnic in blokov, hiš pa je zelo malo.

Jana Dular ima res veliko srce in tudi veliko topline v njem.

Mija, 4. razred

.

Vir: https://www.google.com/search?q=jana+Dular+Malavi&client=firefox-bd&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwja68H_53lAhXBGuwKHcxoCv4Q_AUIESgB&biw=1000&bih=646#imgrc=bLWAMOBAogyvyM&imgdii=qUB4h6UTYbkU bM https://drustvoela.wordpress.com/2012/05/21/topla-afriska-srca-obstojeci-samozadostni-projekti-vugandi-in-tanzaniji-jana-dular/

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

11

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

BOLJE PRIPRAVLJEN KOT POPLAVLJEN Poplave so eden od prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in vplivajo na namembnost prostora ter prevladujočo rabo tal. Pogostejše in manjše poplave so lahko koristne v gospodarskem smislu (na primer večja rodovitnost tal) in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju določenih ekosistemov.

Poleg tega so bile redne poplave nekoč ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij, kakršna je bila staroegipčanska.

(Vir: https://eucbeniki.sio.si/geo1/2527/index3.html)

Vemo, da se poplave vsakoletno pojavljajo tudi na območju Slovenije in posameznih krajih v naši okolici. Prav v ta namen smo učenci od 6. do 9. razreda razmišljali o tem, kako nastanejo poplave, kaj povzročajo in kako se lahko nanje dobro pripravimo.

12

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Poplave so ničvredne, poplave so nekoristne razen v Nilu, kjer vedno so pristne.

Pripravljeni smo, ko se s poplavami srečamo, vendar ko nismo, velikokrat pridejo in življenja jemljejo.

Ko poplave so, zabave vse odpadejo.

Otroci žalostni so, ker na rojstni dan ne morejo.

Ko poplave so, lahko bi s čolni se vozili, mislim pa, da bi hitro se prevrnili.

V poplavah ne plavajo ribe, pač pa krokodil, tisti strašni iz reke Nil. Ta krokodil zelo grozen je, saj vse kar vidi, poje.

V poplavah pa ni samo krokodil iz reke Nil, ampak tudi zelo grozna zver.

Ta zver tako grozna je, da pojedla bi tudi krokodila, in to tistega iz Nila.

Lahko še našteval bi, saj veliko takih groznih misli je, vendar ne bom, saj lahko ta krokodil s seboj odpelje me.

Marcel, 7. razred

Likovni izdelek: 2. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

13

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Oblački se dvigujejo,

Nebo tam za goro

dež pospešujejo,

postaja temno in strašno,

nevihto napovedujejo,

joče in se jezi,

nebo oblačijo,

ker noče živeti,

dneve potemnijo,

kot narekujemo mu mi.

reke poglobijo ter poplavo povzročijo.

Jok je močan Zdi se mi, da malo je temno,

blisk strašan,

saj voda že visoko bo.

kot da se nam

Fantje ovire postavljajo,

bliža sodni dan.

poplavo zaustavljajo.

Gasilci se trudijo, vodo črpajo.

Poplava nam sledi rdeč alarm že gori,

Zdaj pa urno pohitite,

a mi …

v zgornje nadstropje se skrijte,

Mi smo brez skrbi,

da vam voda ne bi škodovala

saj v toplem domu,

in vas pokopala.

vedrimo prav vsi.

Žana V., 6. razred

Jernej K., 6. razred

Bilo je davno tega, leta 1215. Bil je čisto navaden dan. To je bil 1. 10. 1215. Dan je bil sončen ter lep.

Na nebu ni bilo niti enega oblačka. Letala je le izgubljena ptica, ki ni vedela, kam se naj usede.

To je bilo v velikem mestu. Slovelo je kot najbogatejše mesto v vseh Arabskih deželah.

Mesto je imelo več zlata ter denarja kot vsa druga mesta. Vsaka hiša je bila strogo zastražena z vojaki. Če se je v hiši pojavil kakšen ropar ali pa celo kaj ukradel, se je lahko od življenja kar poslovil. Z vseh arabskih dežel so tja uvozili le najboljše blago. Ker je je bilo mesto blizu morja, je imelo še večjo ter hitrejšo dostavo z ladjami. Mesto je imelo svoje pristanišče, grad, velike kmetije ter banko, ki je bila tako bogata, da je imela toliko zlata, da je bilo z njim moč kupiti celotno mesto.

Nekatere revne vasi so mislile, da so to le pravljice. Vsi v tem mestu so živeli srečno.

14

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Proti večeru so proti mestu prihajali temni oblaki. Pomislili so le na manjšo ploho in prav tako je tudi bilo. Ko se je stemnilo, je šla ploha mimo. Tako lepe ter jasne noči že dolgo ni bilo. Bila je polna luna, zvezde so se videle, kot da bi bile meter nad tlemi. Največ ljudi je odšlo že spat. Ko je ura odbila polnoč, se je začel hud potres. Zemlja je pokala po šivih.

Mesto se je razpolovilo z razpoko globoko več sto metrov. Stavbe so se rušile. Prva polovica mesta je kmalu potonila v morje, druga pa se je dokončno porušila, ter jo je skoraj do vrha ruševin zalila poplavljena reka. Ta poplava je bila neizogibna smrt za vse meščane. To je bil dan, ki ga ni nihče pričakoval, saj je narava premagala mesto.

Adam, 6. razred

Poplava je grozovita nesreča, zato se pripravimo, da na zemlji ostanemo.

Imamo alarme, ki nas opozarjajo na to, da poplave prihajajo na pot.

Rdeča, oranžna, rumena, žal v tem primeru niso čarne, saj so opozorilne barve.

Vreče peska in zid, obvarujejo nas.

Uporaben je tudi nasip.

Poplave nam včasih vzamejo bližnje ljudi, da si od joka manemo oči.

Tako da pozor!

Pripravimo se, preden poplava zagreši umor.

Likovni izdelek: 4. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

Blažka, 8. razred

15

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Velikokrat sem že slišala za poplave po svetu. O tem tudi veliko poročajo, še posebej v tem deževnem času.

Tudi na območju, kjer živim, je nekega dne močno deževalo. Zato je bila najboljša rešitev, da ostanemo v hiši. Naslednjega dne sem se odpravila na obisk k prijateljici, ki živi v dolini. Ker je ni bilo doma, sem videla samo njeno hišo, ki je bila v zelo slabem stanju. Ko sem prišla domov, sem jo nemudoma poklicala. Rekla mi je, da je prejšnjega dne tako močno deževalo, da je voda vdrla v stanovanje. Seveda pa na to niso bili pripravljeni.

Sprva so vodo odstranjevali z brisačami in vedri, a jim ni uspelo. Nato so poklicali gasilce. Oni pa so jim svetovali, naj se za nekaj dni preselijo drugam, da bodo lahko rešili stanovanje.

Ko je govorila, sem postala kar malo žalostna, saj se ne bomo kmalu videle. Nato pa mi je rekla, da se bodo vrnili čez en teden. V tistem trenutku se mi je odvalil kamen od srca. Teden je kar hitro minil.

Ko so se vrnili, sem bila zelo vesela, saj se bomo lahko spet družile in zabavale kot običajno. Prijateljico sem kmalu obiskala. Hiša je bila še lepša in v boljšem stanju. Objela sem jo in ji povedala, naj bo naslednjič bolj pripravljena na poplave. Njena družina je imela od tistega dne vedno ob hiši protipoplavne vreče. Tako da jim naslednjič, ko je deževalo, poprave niso prišle do živega. Bolje pripravljen kot poplavljen!

Nina, 9. razred

Vreme je bilo cel dan turobno. Črno nebo, sam pri sebi dejal. Mami se nekaj jezi,

dež, grmenje ... »Uf, kakšno vreme,« sem

brat godrnja; pa naj še kdo reče, da vreme ne

vpliva na razpoloženje ljudi. V tistem trenutku je vremenoslovec na televiziji napovedal obilne padavine čez vikend. Pogledal sem skozi okno, misli so mi odtavale daleč, daleč proč ...

Jutranje sonce me je požgačkalo čez okno. Odprl sem oči in se nasmehnil. Še en sončen dan. Bile so počitnice in v mislih sem že imel, kaj vse bom počel. Brat je že vstal in si prižgal radio. Kar naenkrat je zavpil: »Tomaž, poslušaj!« Radijski napovedovalec

je za

konec tedna napovedal obilne padavine in možnosti poplav. »Pa kaj je nor!« sem rekel na glas, »a ne vidi sonca?« Kmalu sem vse skupaj pozabil in s kolesom oddirjal naokrog.

Kar naenkrat se je stemnilo, grmelo in bliskalo se je ves čas, povrhu tega je začelo še močno deževati. Začelo me je skrbeti. Ozrl sem se proti jezu in videl, da na določenih mestih pušča. »O moj bog,

kaj če jez popusti,« sem sam pri sebi dejal. Postalo me je

strah. Starši pridejo domov šele čez dan, midva z bratom pa sva sama. Gledal sem, kako

16

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

se dež odbija od hlodov, ki so ležali na dvorišču. V tistem trenutku sem dobil zamisel, zgradil bom barko. Svojo idejo sem predstavil bratu. Takoj sva stopila v akcijo. Medtem ko sem risal načrt, je brat odšel v trgovino po živila in vse, kar sva potrebovala. Ko se je vrnil, sva začela z delom. Dež je padal čedalje močneje. Pogledal sem v nebo in rekel bratu: »Miha, delala bova tudi ponoči, če hočeva, da najin načrt uspe.« Niti

ne vem,

kdaj se je naredilo jutro. Z bratom sva hitela in upala, da nama uspe, kajti vreme je bilo vse slabše.

Kmalu se je na dvorišču ustavil taksi, iz njega sta stopila starša. Najprej sta debelo gledala, potem pa nama priskočila na pomoč. Z deli smo bili že čisto pri koncu, ko je mami zavpila: »Poglejte jez!« Vsi

smo se ozrli in otrpnili. Še malo pa bo popustil.

»Hitro, hitro!« nas je priganjala mama. Končali smo z delom, živila in pijača so bili spravljeni, živali na varnem. Oddahnil sem si in upal, da jez le ne bo popustil in bo dež ponehal. Zaslišal sem mami: »Fantje, poglejte!« V

tistem

trenutku je jez popustil in

deroča voda se je z vso močjo vila proti nam. Še malo, še malo pa bo ...

“Ja, Tomaž, a ti sploh kaj slišiš ali sanjaš z odprtimi očmi? Že petkrat sem te poklicala h kosilu!« mi je mami med vrati govorila. »Oprosti,« sem dejal. »Z mislimi sem bil čisto drugje.« Pogledal sem čez okno in sam pri sebi mislil – dobro, da ni v bližini ne reke ali jezu. Včasih imamo otroci res bujno domišljijo.

Tomaž, 7. razred

Likovni izdelek: 4. razred

Kakšen pojav je ta poplava,

Niso tako nedolžne,

ki prinaša ga narava.

kot kakšen novinar piše,

Nanje moraš biti pripravljen,

odnašajo vozila

da ne boš poplavljen.

in rušijo hiše.

A kar brez heca,

Bolje, da smo pripravljeni

s poplavo ni šale,

in nam blizu je zaščita,

tudi pri nas so že mnoge,

kot da nam uniči ljubi dom,

povzročale škandale.

ta poplava silovita.

Tevž, 8. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

17

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

V Sloveniji so poplave pogoste in nam mnogokrat povzročijo veliko škode. Lahko se pojavljajo skozi celo leto, najpogostejše pa so jeseni in spomladi.

Manjše jesenske in spomladanske poplave zame niso nič novega. Na srečo voda v našem kraju še nikoli ni dosegla naselja. Ko so nas obiskali prijatelji z Gorenjske, se jim je zdelo nenavadno, da so njive stisnjene po gričkih, doline pa pokrivajo travniki. Razložil sem jim, da kmetje tako obvarujejo poljske pridelke pred poplavami, kajti nižje predele skoraj vsako jesen in pogosto tudi spomladi zalije voda. Domačije, ki so bolj izpostavljene poplavam, imajo na zalogi tudi protipoplavne vreče.

Glede na podnebne spremembe je mogoče pričakovati vedno več poplav. Zelo pomembno je, da se vodotoki redno čistijo in vzdržujejo. Potrebno je pustiti tudi prostor, po katerem se voda brez večje škode lahko razlije, na primer po travnikih ali po gozdu. Pri načrtovanju naselij bi morali upoštevati mnenje stroke in izkušnje lokalnega prebivalstva.

S temi besedami želim sporočiti vsem ljudem, da moramo imeti spoštljiv odnos do narave in se zavedati nevarnosti naravnih nesreč ter storiti vse, da bi bile posledice leteh čim manjše. Bolje je biti pripravljen kot poplavljen.

Marko, 7. razred

Likovni izdelek: 4. razred KO SE Z NAMI POIGRA

POPLAVE NAS NE PREHITIJO,

MATI NARAVA,

SAJ VAŠČANI Z GASILCI

NAS LAHKO PRESENETI

NEPREMAGLJIVA DRUŽBA SMO.

KAKŠNA POPLAVA. GLEJ, GLEJ, GLEJ, GASILCI TAKRAT

VODA V ZEMLJO PONIKNILA JE,

HEROJI SO,

IN NARAVO V HIPU OČISTILA JE.

SAJ NAM VEDNO POMAGAJO.

Lara, 6. razred

18

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Z družino smo sedeli ob mizi in se pogovarjali, kam bi odšli na krajše počitnice. Odločili smo se, da gremo na

štiridnevni izlet oziroma kampiranje ob jezeru, kjer bi lovili ribe.

Sestavili smo načrt in se odpravili. Napočil je dan našega odhoda. Vse stvari smo naložili v avto ter se odpravili na pot. Med potjo smo kakšno zapeli v avtu in hitro prispeli na cilj. Izstopili smo iz avta, vsi navdušeni nad razgledom

ter naravo, ki nas je obkrožala.

Odpravili smo se razgledat, kje bi si postavili šotor ter prinesli vse stvari iz avta. Po nekaj urah smo se usedli in bili zadovoljni s svojim delom. Mami je začela pripravljati večerjo, mi pa smo začeli z ribolovom. Naenkrat je prišel mimo starejši mož in nam rekel, da imamo šotor na nepravilnem mestu. Svetoval nam je, da vse skupaj prestavimo za pet metrov. Gospod je odšel, mi pa smo se samo nasmejali in si mislili svoje. Bližal se je večer in kar naenkrat so se nad nami začeli zbirati oblaki. Pripravljalo se je na nevihto.

Naenkrat se je vse umirilo in smo se odločili, da gremo spat. Sredi noči pa nas je prebudilo grmenje in močan dež. Voda je začela kapljati z vrha šotora. Tako močnega deževja še nisem doživel in me je bilo kar strah. Kar naenkrat pa smo začutili vodo pri vhodu šotora. Pokrivati smo se začeli z vsemi stvarmi, ki smo jih imeli pri roki, toda nič ni pomagalo. Voda nas je zalivala iz vseh koncev. Ni minilo veliko časa, ko je bil že skoraj ves šotor pod vodo. Komaj smo se skobacali iz njega, vsi mokri in premraženi. Stekli smo do avta in komaj čakali, da mine noč in se posušimo na soncu. Dež se je končno umiril, tako da smo vsi utrujeni zaspali v avtu. Zjutraj, ko smo se prebudili, smo bili šokirani, saj so bile vse naše stvari pod vodo, vključno s šotorom. Takrat smo dojeli, kaj nam je takrat starejši gospod želel dopovedati … Z velikim naporom smo vse naše stvari pospravili v avto, nekaj smo jih pustili še na soncu, da bi se hitro posušile in se vmes tudi mi naužili toplega sonca. Kasneje smo se odpravili na topli napitek, ki nam je še kako prijal.

Domačin v lokalu nam je povedal, da je bil včasih tu, kjer je zdaj jezero, izkop gline. Ker pa že nekaj časa ni bilo padavin in je jezero tako usahnilo, smo napačno presodili in smo postavili šotor ravno tam, kjer je običajno gladina jezera. Zaradi močnega dežja se je gladina jezera tako hitro dvignila, da nas je poplavilo. Potem smo se odpravili domov, veseli, da se nam ni zgodilo nič hujšega!

Sedaj se najbrž sprašujete,kaj je nauk te zgodbe!?

Naj vam razložim … Ljudje hočemo graditi na najlepših parcelah ob rekah in jezerih, pozabljamo pa, da ima narava svoje poti in da je ne bo ustavila nobena, še tako lepa hiša. Zaradi takih napak prihaja ob vedno obilnejših padavinah in spremembah vremena do poplav. Čas je, da postanemo boljši in preudarnejši gospodarji ter spet začnemo spoštovati naravo in naš planet!!!

Enej, 7. razred

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO: zanimivosti in dejavnosti …

Tudi v Sloveniji se na mnogih območjih srečujemo s poplavami. Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izjemno močnih ali dolgo trajajočih padavin (narasla reka), taljenja snega ...

Poplave povzročajo težave že od nekdaj. Uničujejo hiše, podirajo različne znake itd. Če gradimo hišo, se pozanimamo, če so tam pogoste poplave ali ne. Pred poplavami pa se zavarujemo z vrečami, odtoki, pomagajo nam tudi gasilci. Veliko prebivalcev krajev s pogostimi poplavami imajo svoje čolne, da se lahko prevažajo z njimi. V Sloveniji ni ravno veliko poplav. Poplave so tudi nevarne za naše življenje, saj nas lahko potegne tok. V naši vasi imamo skoraj vsako leto poplavo čez cesto, ker je cesta vdrta. Zaradi tega šolski avtobus tam ne vozi in moram v šolo z avtomobilom. Dobro bi bilo da bi cesto povišali (naredili majhem mostiček, spodaj pa pretok). To bi lahko predlagali županu.

Poplave nam niso ravno v korist. Veliko uničijo, ceste so neprevozne, prebivalci so ogroženi ...

Poplave te kot krave vedno presenetijo, kakor tudi vnetijo.

Kakor se jaz bojim poplav, se odrasli bojijo drugih pojav.

Ko spiš, lahko tiho kot miš, poplava nesrečno priplava.

Poplava je kot slaba zabava, ki se konča, kakor poleti frača.

Poplava pa tudi krava te lahko nesrečno pokončata, kot tega ne stori nobena krtača.

Tu se konča ta nesmisel, dolg kot misel.

Meni je bila všeč ta pesniška reč.

Likovni izdelek: 5. razred Jan, 7. razred

20

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

DEČEK IN VIOLINA Nekoč je živela violina.

Imela se je lepo, ker nanjo igral je deček, uživala je zelo.

Ko deček jo je prerasel, tedaj je zelo jokala, saj vedela je, da v kotu sama brez dečka bo stala.

Tristan Maj, 3. razred

Činčila Činčila mila, vodo pila, v zrak skakala in se smejala.

Vid R., 3. razred

NAŠI SRNI SRNA JE NA NJIVO ŠLA, IN KORUZO GLODALA. BAMBI SE OB NJEJ IGRA, MAMICA PA ČUVA GA. RADA IMATA TUDI JABOLKA NA KONCU VRTA NAŠEGA.

POZIMI RITKE BELE DOBITA, DA STA TAKO BOLJE SKRITA. MI DAMO JIMA PA SENO, DA LAČNA NISTA PREHUDO. POMLADI, KO BO SPET TOPLO, BAMBIJI NOVI PRIDEJO.

Zala, 3. razred Likovna izdelka: 2. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

21

LITERARNI KOTIČEK

Nikoli ne obupaj

Iz srbščine prevedla Sarah Bašić, 8. razred

Rekli so mi, naj žoge ne izpustim s pogleda, ampak nihče ni videl, da mi je solza lila po licu.

Spomnim se, kot da je včeraj bilo.

Rekli so mi, da jaz nisem njihov nivo.

Zelo dobro se spomnim besed svojega očija, da za vse to je treba samo dobro maščevanje.

Maščevanje je uspeh, a uspeh zdaj imam.

Vse se je začelo s tem, ko sem začela snemati.

Vi ne veste, kako boli vsaka moja rana.

Ampak sem se dvignila in rekla: »Živijo vsem, jaz sem Lazarević Anna!« Nekaj novega se je zgodilo na tej naši sceni. Ženska s kopačkami na nekem igrišču.

Pred vsem tem prosila sem Boga, od poškodbe kolena bila je uničena moja noga. Žalost vsakega dneva in bolečina v moji duši, danes mi nihče ne more zrušiti sanj.

Kadar ti želijo zlo samo, dokaži, da jih občutek vara.

Ker kdor v čudeže verjame, ta jih ustvarja.

Kadar več ne veš, kdo si, in pomisliš, da je vsega konec, takrat moraš biti močan.

Nikoli ne obupaj.

Rekli so, da to ni moja resničnost.

Delala bom, dokler sanje ne postanejo resničnost.

Veste, kako pravijo – po dežju vedno posije sonce.

Rekli so mi, da se bodo vsi posmehovali.

Na koncu je važno samo, da razumeš.

Da vse bolj kot jih poslušaš, vse bolj boli.

To so ljudje, ki ti hočejo zlo.

Ne bodo te pustili, dokler ne dosežeš dna.

Vi ne veste, da važna je samozavest.

Dvigniti glavo in iti naprej, gledati naprej in nazaj se ne obračati.

Na poti do uspeha gre pot k tvoji sreči.

Ne dovoli, da te nekdo zbudi iz sanj.

Bori se do zadnjega diha. Če ti bo težko, skrivaj ta sijaj, kadar ti oči govorijo: nikoli ne obupaj. Če ne moreš teči, potem hodi. Če ne moreš hoditi, se plazi.

Naredi karkoli, da greš naprej.

Ko bo vse skoraj dobro, se boš uzrl na tisti čas življenja in boš vesel, ker nisi nikoli obupal.

Likovna izdelka: 1. razred

22

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

Zen Danes smo brali, jutri pa bomo spali.

Pisali smo bralni dnevnik in izgledal je kot zevnik.

Rekli smo si: »Beseda je zakon kot balon.« Pisali smo in pisali, dokler nismo vstali.

Ko smo napisali, smo se v avli zbrali.

Konec bilo je pouka, zato k nam prišel je še Luka.

Bili smo srečni, da nismo bili nič tečni.

Odšli smo ven in prišli smo k men.

Gašper, 8. razred

Pesmica Oblaček, kam pa kam?

Zakaj si zbežal in si sam?

Dežek moraš izpustiti in rožice zaliti.

Rožice bodo vesele in spet bodo lepo zacvetele, jaz pa po lužah bom skakljal in se glasno hihital.

Gašper, 3. razred Likovna izdelka: 3. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

23

LITERARNI KOTIČEK

4. b je pesnil na temo NAŠE PRAVICE Kaj pomenijo pravice?

To niso ne potice, niti police.

Zagotovo pa je del resnice, da so našega življenja vodnice.

Pravice nam dajo možnost biti, ob tem pa tudi imeti.

Enake so zate in zame ter za vse otroke sveta.

Pravica ne izbira ne po spolu, niti po barvi kože ali jeziku.

Zato si zapomni, da zanjo smo vsi otroci enako pomembni!

Melita

Naše pravice do izobrazbe dobre so.

Pa veste zakaj?

Ker v šolo lahko hodim in se s prijatelji spoznavam.

Ker v šoli veliko se naučim, pri matematiki računati, pri slovenščini pisati, brati, pri angleščini angleško govoriti.

Ker v šoli veliko se gibam, pri športni vzgoji se dobro razgibam, pri karateju se borbe naučim, na šolskem igrišču pa se znorim.

Naše pravice do izobrazbe dobre so in nas v velik svet poneso.

In zato hvala šoli, ker nas hrani z znanjem dobrim.

Denis

24

Likovna izdelka: 1. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

Naše pravice so jesti pice in potem imeti nasmejane lice, hoditi v šolo in se imeti radi, učiti se brati in se dobro naspati.

Pravica je psa imeti, se z njim igrati in mu žogo metati, po večerji z igračko zaspati.

Pravica se je z očkom igrati in se z mamico crkljati, pravica je bratu nagajati in sestri pomagati.

Zala

Imam pravico do imena in državljanstva, pravico do družine, do prijateljev in igre.

Pravica je v soboto dolgo spati in se v nedeljo v hribe podati.

Super pravica je svečke na torti imeti, se s prijatelji veseliti in velika darila odpreti.

Neža

Naše pravice so včasih pice, ki nam prinašajo nasmeh na lice.

Naše pravice niso samo brati, ampak se včasih tudi posladkati.

Naše pravice so tudi glasno peti in se včasih na zabavah znoreti.

Brina Likovna izdelka: 5. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

25

LITERARNI KOTIČEK

Dedek in vnuček

(Lev Nikolajevič Tolstoj)

Ste že brali delo Dedek in vnuček? To besedilo je zelo poučno in ima zanimive ilustracije. Res edinstvena pripoved!

Ded se je zelo postaral. Ni več slišal, videl, tudi noge ga niso več nosile. Tudi zob ni imel in ko je jedel mu je iz ust teklo. Zato sta ga sin in snaha nagnala in mu rekla, da mora jesti sam za pečjo. Nekoč so mu prinesli kosilo v skodelici, a mu je padla in se je razbila. Rekla sta mu, da mora od zdaj naprej jesti iz lesene sklede.

Sin in snaha sta si ustvarila družino. Zgodilo se je, da se je njun sin nekoč na tleh igral z deščicami.

Oče ga je vprašal, kaj dela, on je rekel, da dela leseno skledo, da bo njemu in mami iz nje dal za jesti, ko bosta stara.

Sinu in snahi je bilo žal, da sta se norčevala iz deda. Povabila sta ga nazaj k mizi. Vedela sta, da nista ravnala prav. Naučila sem se, da moram spoštovati in razumeti starejše ljudi, saj bomo, upamo, tudi mi nekoč na njihovem mestu.

Anika, 7. razred

Likovno ustvarjanje za mednarodno konferenco

26

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

Was haben wir …?

Meine Ferien (Moje počitnice) Dieses Jahr sind wir nach Spanien gefahren, nach Ibiza. Wir haben viele Attraktionen gesehen. Es waren immer viele Leute in der Stadt. Wir waren den ganzen Tag am Strand. Zum Mittagessen aßen wir Fisch mit Kartoffeln. Mein Vater war im Gasthaus.

Meine Mutter war am Strand. Wir sind auch nach Mallorca gefahren. Abends ging ich ins Kino. Während der Fahrt nach Hause hielten wir in einem Gasthaus an.

Eva, 9. Klasse

Ich fahre dieses Jahr nach Kroatien, nach Cres. Wir werden viele interessante Dinge erleben.

Am Nachmittag gehen wir zum Strand und am Abend gehen wir in die Stadt. Das Mittagessen haben wir in einem Restaurant. Meine Eltern sind dann am Strand. Ich und meine Schwester fahren SUP. Manchmal gehen wir mit unseren Nachbarn Volleyball spielen. Um 6 Uhr gehe ich in die Wohnung, wo ich mich auf das Laufen vorbereite. Wenn ich zurückkomme, wartet ein warmes Abendessen auf mich. Später treffe ich mich mit meinen Freunden oder schaue mir mit meiner Familie einen Actionfilm an. Für die nächsten 14 Tage kommen meine Großmütter und Großväter ans Meer. Nach einem Monat komme ich nach Hause.

Petja, 9. Klasse

Hirschaid Am Montag gehen wir nach Hirschaid. Um 18.00 haben wir mit den Hirschaider Schülern die Begrüßung und das Abendessen in der Schulmensa. Am Dienstag haben wir gemeinsames Frühstück mit einer Vorstellungsrunde der beteiligten Schüler. Wir besuchen auch den Bürgermeister des Marktes Hirschaid und spielen Bowling in Bamberg. Am Mittwoch haben wir viele Sachen zu machen, weil wir den Schulunterricht besuchen. Danach nehmen wir an verschiedenen Arbeitsgruppen teil. Wir besuchen auch ein Hallenbad. Am Donnerstag haben wir einen „Tag in Nürnberg“. Die Programmpunkte von unserem „Tag in Nürnberg“ sind die Stadtführung, die Führung auf die Burg und das Besuchen des Nürnberger Zoos. Das ist auch ein sehr vergnüglicher Tag, weil wir mit unseren Freunden Spaß haben. Am Freitag haben wir unser letztes Frühstück in Hirschaid. Wir haben Zeit für einen Rundgang durch den Markt Hirschaid. Wir besuchen auch das Levi-Strauss-Museum in Buttenheim. Um 14.00 Uhr fahren wir nach Hause.

Nejc, 9. Klasse

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

27

STRANI ZA POLIGLOTE

THE LITTLE YELLOW PENCIL The little yellow pencil is in the shop. It wants to be somewhere else. It’s very sad. A little girl comes into the shop on Thursday, but she buys the pink pencil next to it. ‘It isn’t fair,’ thinks the little yellow pencil and becomes angry. On Monday, a boy comes into the shop, but he buys the blue pencil on the left. The little yellow pencil isn’t happy about its colour anymore because nobody wants to buy it. Luckily, after one year, a woman comes and finally buys the little yellow pencil. Now it’s very happy. The next day the woman starts to write with it. The little yellow pencil becomes very tired, but she doesn’t stop. After three weeks the pencil gets too short to write, so the woman throws it in the bin. This is the end of the little yellow pencil.

Hana, 7. Klasse The little yellow pencil lies in the pencil case. Its owner always grabs other coloured pencils, but he never takes the yellow one. It was often used in the past, but nowadays the owner never uses it. The little yellow pencil is sad and wants to be somewhere else. It wants to go outside of the pencil case. One day the owner decides to throw the pencil away because it’s too old and too short for writing and drawing. The pencil lies in the corner of the classroom.

The owner buys a new yellow pencil. The little yellow pencil is so sad. After one year, a girl finds it on the floor and takes it home. She also collects other small pencils and makes a necklace out of them. The little yellow pencil is finally happy again, but, after two years, the girl stops using the necklace.

Erik, 7. Klasse This is a pencil called Jake. He is still a tree. One day two men chop him down in the forest.

He gets so angry. The next morning, he wakes up smaller and with a rubber on his back. He looks around and sees that there are other pencils, just like him. One day someone buys him and takes him home. The man throws the box into the drawer. Jake wants to go out of the box, but he can’t. After a few months, the man finally takes him out and puts him into his pencil case. There are so many pencils around Jake. He is so happy. Every day, the man opens the pencil case, takes Jake out and draws with him. Jake has fun. The man also takes out a sharpener and sharpens Jake. Jake cries. That happens every day. Jake wants to go back into the forest. In the end, the man takes Jake out of the pencil case and puts him in a drawer. Jake is still there.

Maj,7. Klasse The little yellow pencil is in an old pencil case. It doesn’t like that place because people in the office never find it or use it. It would like to work in the office and be famous. One day the office owner opens a brand-new office. To equip it, he uses the pencils in the old pencil case.

The little yellow pencil works in an office now. It’s so busy that the owner sharpens it every single day. It’s getting shorter and shorter. It suddenly doesn’t like to work in the office anymore. It would like to go back to the old pencil case. One day it gets so worn out that the owner throws it in the bin. This is the end of its story.

Marko, 7. Klasse

28

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: humor

Petice “Očka mi je obljubil 50 evrov za vsako petico,” je povedal Janezek učitelju.

“Saj nobene nimaš,” je odvrnil učitelj.

“Imam predlog: Zapišite mi jih nekaj in denar si bova delila.”

Kdo kliče? kli e?

V šoli pozvoni telefon.

Glas: “Danes pa našega Janezka ne bo v šolo.”

Učiteljica: “Kdo pa kliče?”

“Moj oče,” se oglasi Janezek.

Jež Ježkova mama Mlad ježek se je izgubil v puščavi. Ko se je zaletel v kaktus, je vprašal: “Si ti, mama?”

Tetrapak Zakaj blondinka v trgovini odpre vso tetrapak embalažo?

Zato, ker na njej piše "ODPRI TUKAJ".

Zrezek “Natakar, zakaj moj zrezek držite z rokami?”

“A hočete, da mi še tretjič pade na tla?”

Vož Vožnja Zakaj se Božiček vozi s sanmi z jelenčki?

Ker je bencin predrag. .

Jerneja, 6. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

29

RAZVEDRILO: naj recept

OBLEČENA JAJCA Predjed, prigrizek Sestavine •

5 jajc

•

2 pečenici

•

moka

•

drobtine

•

mleko

•

olje za cvrtje

•

majaron, piment

1. Štiri jajca trdo skuhamo: damo jih v kozico, prelijemo z vodo, zavremo in nato kuhamo še šest minut. Takoj jih prelijemo z mrzlo vodo in olupimo.

2. Pečenice olupimo, masi dodamo žlico res mrzle vode, ščepec posušenega majarona in malo pimenta v prahu. V sekljalniku vse skupaj zmeljemo v fino maso in jo vsaj za eno uro postavimo v hladilnik.

3. Ohlajeno maso razdelimo na štiri dele, vsakega med dvema plastema folije za živila oblikujemo v krog, premera 12 cm. Na sredo vsakega kroga damo kuhano jajce in ga previdno ovijemo v mesni ovoj in dobro zatesnimo. Jajca spret za eno uro postavimo v hladilnik.

4. Pripravimo tri posode za paniranje: v prvo damo moko, v drugo eno razžvrkljano jajce, ki smo mu primešali žlico mleka, v tretjo pa drobtine.

Jajca spaniramo.

5. V manjši, a za globoko cvrtje dovolj visoki posodi segrejemo olje na 190 stopinj in v njem na hitro, največ tri minute, cvremo paniranja jajca. S penovko jih poberemo iz vročega olja in jih najprej položimo na papirnate brisače, nato pa na rešetko v pečici, segreti na 190 stopinj.

6. Po desetih minutah jajca vzamemo iz peči.

7. Jajca lahko pojemo takoj ali pa jih ohlajena vzamemo s seboj na piknik.

30

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: naj recept

JESENSKA KOSTANJEVA JUHA Sestavine

•

1 srednje velika čebula

2 stroka česna in svež peteršilj

•

50 g masla

• • •

1 l vode ali zelenjavne osnove

800 g kuhanega in olupljenega kostanja • •

sol, poper

50 ml smetane za kuhanje

1. Najprej olupiš čebulo in česen, potem pa vsakega posebej nasekljaš.

2. Vzameš kozico, namesto olja daš maslo in ga stališ, potem pa na maslo vržeš že nasekljano čebulo. Čebulo pražiš, da postane zlatorumene barve, samo pazi, da ne postane kostanjeve barve!

3. Zdaj čebuli dodaš še česen in ga prepražiš, da zadiši, potem pa ga zaliješ z vodo ali pa zelenjavno osnovo.

4. Manjkajo samo še kostanj, sol in poper. Dodaš jih v kozico in kuhaš še 15 minut, potem pa gre v kozico še smetana.

5. Kozico zdaj odstaviš, vzameš palični mešalnik in vse skupaj zmešaš do lepo kremaste juhe. Ko juho postrežeš, po njej potresi še malo nasekljanega peteršilja.

DOMAČI LEDENI ČAJ 1. V kozico naliješ vodo. Ko voda zavre, daš vanjo čajne vrečke. Po 10 minutah odstraniš vrečke iz vode in pustiš, da se čaj ohladi.

2. Bio limone in limete umiješ pod vodo in narežeš na tanke rezine.

3. Ohlajen čaj naliješ v stekleno bučko ali velik vrč ter mu dodaš bezgov sirup, sladkor, sok limone, sveže rezine limone in limete ter svežo meto.

4. Na koncu vse skupaj dobro premešaš.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

31

RAZVEDRILO: naj recept

MALINOV MUS Sestavine •

11 malin (svežih ali zamrznjenih)

•

320 ml sladke smetane

•

170 g sladkorja

•

Gost grški jogurt

•

3 beljaki

•

5 listov želatine

•

Žlica škroba

•

Sveže maline za dekoracijo

1. Maline stresemo v kozico jih narahlo pretlačimo, da spustijo malo soka. Nato jih zapremo in pokuhavamo, dokler ne dobimo približno pol litra tekoče mase. Maline premešamo s paličnim mešalnikom in precedimo.

2. Pripravimo sladkorni sirup: 45 ml vode in 170 g sladkorja segrejemo na 121 stopinj. V skledi stepamo beljake, in ko se začnejo peniti, vanje počasi zlivamo vroč sladkorni sirup. Stepamo, dokler se sneg ne ohladi.

3. Od 500 ml malinovega soka odvzamemo 100 ml in damo na stran za omako, ki jo bomo prelili čez mus. V preostali sok vmešamo v hladno vodo namočene in ožete lističe želatine. Segrejemo in dobro premešamo, da se želatina povsem raztopi. Vmešamo v beljakovo zmes in ohladimo.

4. Ohlajeni zmesi dodamo srednje stepeno sladko smetano (ne tekočo in ne povsem trdo) in zmešamo v enoten mus. Nadevamo v kozarce in v hladilniku dobro ohladimo.

5. Za omako segrejemo preostali sok. Dodamo škrob, in če je treba, še malo sladkorja. Gladko zmešamo da se zgosti.

6. Postrežemo v kozarcih, pri čemer izmenjujemo plasti musa, jogurta, svežih malin in omake.

7. Ostanek musa lahko zamrznemo in imamo sladoled.

32

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: naj recept

AJDOVA KAŠA Z LISIČKAMI Sestavine

• •

250 g ajdove kaše

1 srednje velika čebula 80 g masla

•

2 stroka česna

• •

40 ml vode ali zelenjavne jušne osnove • •

350 g svežih lisičk • •

• •

sol, poper

oljčno olje

svež peteršilj

1 vejica svežega timijana 50 ml smetane za kuhanje

1. Kašo najprej dobro spereš pod vodo. Čebulo olupiš, prerežeš čez polovico in nasekljaš.

2. V razgret lonec daš maslo in ko se raztali, mu dodaš nasekljano čebulo. Medtem ko se čebula praži, olupiš in nasekljaš še česen ter ga dodaš čebuli. Česen pražiš le toliko časa, dokler ne zadiši (1 minuto), sicer postane grenek.

3. Nato zmesi dodaš ajdovo kašo in pražiš še nekaj minut ter jo zaliješ z vodo ali pa zelenjavno jušno osnovo. Začiniš s soljo in poprom ter kašo na majhnem oglju kuhaš približno 10 minut.

4. Lisičke narežeš na majhne koščke in jih v posebni ponvi popražiš na oljčnem olju ter jih nato daš v lonec k ajdovi kaši. To zmes nato kuhaš še dobrih 5 minut.

5. Na koncu dodaš še nasekljan peteršilj, vejico timijana in smetano za kuhanje. Vse skupaj dobro premešaš in kaša je pripravljena.

Recepti so iz knjige Tomaž in Ema

Slastne recepte je za vas pripravila Zoja iz 4. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

33

RAZVEDRILO: modni nasveti

"

MODNO NAZAJ V ŠOLSKE KLOPI Poletnih počitnic je konec in začelo se je novo šolsko leto. Konec počitnic pomeni tudi konec nošenja lahkih poletnih oblekic, kratkih hlač, lahkih čevljev in sandal. Z začetkom šole se počasi poslavljamo od poletja in že stopamo v jesen. Jesen je letni čas, ko iz omar že vzamemo oblačila z dolgimi rokavi, jakne …

Otroci smo v šoli zelo aktivni, zato se moramo v svoji koži počutiti dobro in lahkotno.

MODA ZA MLAJŠE DEKLICE Deklice se že kmalu začnemo zanimati za modo. Veselimo se novih oblačil in smo rade lepo oblečene. Poleg majic z dolgimi in kratkimi rokavi, hlač, kavbojk, jaken in jopic imamo rade tudi modna krila, tunike in obleke. Kot spodnji del oblačil so pri mlajših deklicah zelo priljubljene pajkice oziroma legice, ki so lahko enobarvne ali potiskane. Najboljše so tiste, narejene iz bombaža. Čez legice si deklice zelo rade oblečemo tudi tutu krilce.

Kmalu bodo prav prišle tudi tople jopice ali jakne, ki jih bomo zdaj samostojno nosile v mrzlih jutrih, kasneje pa kot toplo jopico pod bundo ali plaščkom.

34

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: modni nasveti

Letošnjo jesen tudi mlajše deklice nosimo oblačila sive in črne barve ter v izgledu usnja. V omari naj bo prostor še za oblačilo z živalskim potiskom.

MODA ZA NAJSTNICE Malce starejše deklice, punce lahko prve šolske dni izstopajo v karirastih srajcah. Nosijo jih lahko čez bombažne majice in pod jaknami v videzu usnja. Karo srajce ali usnjene jakne se dobro kombinirajo s tunikami. Nosijo se lahko na legice ali ozke kavbojke. Kavbojke so pač zakon! So modne, univerzalne, če so iz kakovostnih materialov, pa tudi zelo udobne. Obvezen kos jesenske garderobe za najstniška dekleta je seveda dolga udobna jopica s kapuco, jakna v videzu usnja in ljubki gumijasti škornji za jesenske nalive. Čeprav se ne igrajo več s punčkami, jih skakanje po lužah še vedno lahko razveseli.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

35

RAZVEDRILO: modni nasveti

MODA ZA DEÄŒKE MlajĹĄi deÄ?ki se zelo radi veliko gibajo. Zato jih je treba opremiti z oblaÄ?ili, ki bodo dobro prenesla Ĺživahno igro na ĹĄolskem igriĹĄÄ?u. Dobro se bodo poÄ?utili v elastiÄ?nih hlaÄ?ah in preprostih kavbojkah. Obvezno jih morajo kombinirati z majicami, ki Ĺže na prvi pogled sporoÄ?ajo, da gre za neustraĹĄne junake: to so potiski z dinozavri in raznimi vozili.

Da ĹĄolarja ne presenetita hladna uÄ?ilnica ali nenapovedan izlet, naj ima vedno pri roki udobno jopico ali pulover, ki si ju lahko nadene v dopoldanskem Ä?asu, ko so temperature ĹĄe niĹžje. Naj bosta iz bombaĹža. ÄŒe sta jopica ali pulover bolj klasiÄ?nih barv je laĹžje kombiniranje, saj lahko ĹĄolar jopico ali pulover nosi veÄ? dni zapored. Videz dopolnite z bombaĹžnimi trenirkami s trakci v pasu, s katerimi se bodo lahko svobodno gibali in visoko skakali. Patent na trenirkah omogoÄ?a, da jim bo trenirka dolgo prav in je ne bodo prerasli prehitro.

Izbira majic s potiskom je pisana tudi za starejĹĄe fante, tiste od petega razred naprej. ÄŒez majico lahko obleÄ?ejo karo srajco, toplo jopo ali jakno. Topla jakna je od septembra obvezna jutranja oprema, saj bodo jutra zgolj v jopici ali puloverju zagotovo prehladna. Pri jaknah bodimo to jesen malce bolj drzni, izbirajmo modne in igrive kose. Z zavihanimi rokavi srajce ali usnjeno jakno bo gotovo pritegnil poglede soĹĄolk ali simpatije iz paralelke.

In ĹĄe obuvalo za vse priloĹžnosti: SUPERGE na 1001 naÄ?in; vsake so prave in modne.

O modi sem to ĹĄolsko leto, ob pomoÄ?i svojih domaÄ?ih, zaÄ?ela raziskovati Ĺ˝IVA MIKLIÄŒ, 4. a.

Upam, da sem prestala modni krst.

Do naslednje ĹĄtevilke vam poĹĄiljam modni pozdrav. Ĺ˝IVA đ&#x;˜‰ VIRI: http://www.machovibes.com/most-stylish-summer-looks-for-teen-boys/ https://www.tocnoto.si/modni-trend-simpaticni-gumijasti-skornji/ https://www.zara.com/us/ https://www.pinterest.ca https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/vecno-vprasanje-kaj-obleci-za-prvi-solski-dan-505362 https://mana.spletni-katalog.si

36

OĹ FERDA VESELA Ĺ ENTVID PRI STIÄŒNI

.

Fotografije: - šolski arhiv - ikone: Za možgančke: www.youtube.com

Poligloti. ipkitten.blogspot.com150 Pisanje: www.agencija-poti.si Moda. juegosmoda.me422 Recepti: zalec.info500 , http://www.ekooaza.si/ekoloska-hrana Aktualno: http://www.genspot.com/blog-31760/mainzelm-228-nnchen-mozicki-iz-mainza.aspx

Likovni izdelek: Alja, 3. razred

Prispevke zbrala, uredila in oblikovala: Tina Orač Gornik Lektorirala: Barbara Kostrevc

November 2019 2019

FERDO

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

37