OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
FERDO 15. februar 2022, št. 2, letnik X
šolski spletni časopis
Lučka, 3. razred
UVODNIK
Pozdravljeni, ferdovci in ferdovke!
Razmišljala sem, kako naj pospremim preteklo leto in kaj naj zaželim v novem. Pa sem v roke dobila prispevek, ki je povzel vse moje misli. Napisal ga je Erik
Petan iz 9. a-razreda.
(NOVEMU) LETU 2022 Leto 2021 ni bilo najboljše. Veliko je bilo novih izkušenj in lepih trenutkov, a tudi veliko slabih, saj je med nami še vedno virus. Veliko časa sam preživel doma, v prejšnjem šolskem letu smo tudi delali od doma in bili v karanteni. Kljub temu se je zgodilo tudi veliko lepih stvari. Vseeno smo šli na veliko družinskih izletov, bili smo na morju, imeli smo sveto birmo in šolsko leto sem zaključil z odličnim uspehom. Septembra smo šli v 9. razred, zadnji razred osnovne šole. Božične praznike sem preživel doma z družino, imeli smo se dobro. Za novo leto smo bili zaradi ukrepov tudi doma. Dobil sem veliko daril od dobrih mož. Čeprav je bilo leto 2021 drugačno od ostalih zaradi virusa, je bilo dobro. V letu 2022 upam na najboljše. Upam, da bomo končno premagali virus in bomo spet lahko brez mask. V tem letu bom tudi zaključil osnovno šolo. Vse nas čaka pomembna odločitev, saj se bomo vpisali v srednje šole in jih septembra prvič obiskali. Do konca tega leta bomo šli še na veliko šolskih ekskurzij, v šolo v naravi, imeli bomo zaključni izlet, nekateri bomo šli v London in imeli bomo valeto. Vsi bomo začeli novo pot. Za poletne počitnice pa upam, da bodo najboljše. Upam, da se bo zgodilo veliko lepih stvari in novih izkušenj in želim, da bi v srednji šoli spoznal veliko novih prijateljev in se imel dobro. Prijazen pozdrav Tina Orač Gornik, urednica
P. S. Upam, da ste spremljali zimske olimpijske igre in ste tudi vi ponosni na uspehe naših športnikov!
2
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
PRAZNOVANJE BOŽIČA PRI MOJIH SOSEDIH Predstavila vam bom praznivanje božiča pri moji mali sestrični, ki mi je pomagala z besedilom. Ker so zelo krščanska družina, imajo po vsej verjetnosti drugačen protokol praznovanja kot pri nas. Pri njih se praznovanje začne z adventom. Ta čas se trudijo, da ga preživijo čim bolj skupaj in umirjeno.
Naredijo adventni venček zase in za bližnje. Ob njem
vsak večer molijo. Ko so bili mlajši, so jim brali zgodbice iz knjižice, ki so jo dobili pri verouku. Ker se ji to še vedno zdi zabavno, jih še vedno bere s cimro v študentskem domu. Vmes naberejo mah, da postavijo jaslice. Nekaj dni pred božičem pa naredijo “proizvodnjo” piškotov, jih naluknjajo, čez potegnejo nitko in obesijo na smrekico. Osem dni pred božičem se začne božična osemdnevnica. Ta čas gredo vsak dan k maši, če jim to le uspe. Skozi adventni čas se vsak po svoje pripravlja na božič. Njihov oči si običajno vzame dopust 24. decembra, da skupaj malo pospravijo po hiši, postavijo smrečico in jaslice, včasih pa še kakšne lučke po hiši. Z njihovo pomočjo njena mami speče res odlično potico. Ta dan je moji mali sestrični še bolj pri srcu kot božič sam, saj so res skupaj. Na predbožični večer se običajno odpravijo k sveti maši. Po njej pa ob jaslicah zmolijo rožni venec ter med tem hodijo tudi po hiši s kadilom in blagoslovljeno vodo. Blagoslovijo vse prostore v hiši ter zunaj. Po vsem tem povečerjajo in gredo spat. Večinski del njihove družine se zbudi okrog enajstih, pojedo kos potice s toplim mlekom. Po jedi se peš odpravijo k polnočnici. “Naslednji dan pa je vse skupaj malo bolj sproščeno,” pravi. Skupaj zajtrkujejo, si voščijo in se odpravojo k maši. Za kosilo imajo običajno kar ostanke, saj nikoli ne komplicirajo glede hrane. “Važno, da je potica.” Tisti dan so skupaj. Igrajo družabne igre, gredo na sprehod in podobno. Njena pripoved mi je bila pri zapisu v veliko pomoč, saj pri nas praznike preživljamo na drugačen način. Predvsem sem si zapomnila, kako čistijo hišo. Pri nas se tega ne lotimo skupaj, organizirano. Hvaležna sem za pripoved o prazničnem času.
Barbara, 8. razred
20
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
BOŽIČNO NOVOLETNI PRAZNIKI Prazniki so polni lepih trenutkov, dogodkov in še veliko drugega. A božično novoletni prazniki so nekaj posebnega, saj je vsa družina zbrana v zavetju toplega doma, zunaj pa iz neba letijo drobne snežinke. Otroci se še posebej veselijo teh praznikov, saj jim dobri možje prinesejo veselja in daril. Letos nas je na šoli ponovno obiskal sv. Miklavž, ki nas je obdaril z mandarinami in suhim sadjem. Seveda pa nismo pozabili na okrasitev šole. Učenci celotne šole smo v petek 19. 11. 2021 izdelovali dekor za okrasitev šole. Izdelovali smo zvončke vseh barv in oblik: slednji še danes krasijo našo šolo. Imamo pa letos na šoli prav posebno smrečico; je bela s čudovitimi rdečimi zvončki, ki so bili skrbno izdelani. Narejena je iz blaga, v notranjosti pa skriva lučke, ki lepo svetijo in krasijo našo šolo. Na vrhu smrečice pa zasije prečudovita rdeče-bela pentlja, ki ji doda poseben sijaj.
Žana V., 8. razred
BOŽIČ IN NOVO LETO V OBČINI IVANČNA GORICA Naj bo prižig luči simboličen in naj tudi v nas prižge luč upanja. Občina Ivančna Gorica je s prižigom prazničnih luči v centru Ivančne Gorice in ostalih večjih krajih po občini vstopila v božični čas. V Ivančni Gorici je veliko veselja za božič in novo leto. Na Miklavževo se prižgejo luči. V jedru je župan Dušan Strnad prižgal božične lučke. Letos se zaradi virusa niso mogli videti z Miklavžem, zato so v Višnji Gori omogočili, da se vidijo skozi okno avta.
V Velikih Češnjicah so v božičnem času žive jaslice. V naših
domovih postavimo smreko in jaslice. Običajno se z družino in sorodniki zberemo za božični večer. Za novo leto so zelo priljubljene petarde. Lepo jih je gledati, a so tudi zelo nevarne. Tudi zabave so popularne. Na novo leto si zaželimo oz. naredimo seznam, kaj bomo spremenili ali naredili v tem letu. Vir: https://www.mojaobcina.si/ivancna-gorica/novice/s-prizigom-praznicnih-luci-inobiskom-miklavza-smo-vstopili-v-pravljicni-bozicni-cas.html
Melita, 6. razred
4
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
PONIJI
VIR:https://www.google.si/search?q=poniji&source=lmns&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjAoMP1n8D0AhXE6QKHVQjDGQQ_AUoAHoECAEQAA
Konji so najbolj plemenite živali. Človeku so se pridružili okoli 2000 do 4000 let pred našim štetjem. Mislim, da še veliko stvari ne vemo o konjih.
ZANIMIVOSTI 1. Konji imajo največje oči med vsemi kopenskimi sesalci in vidijo skoraj na vse strani. 2. Na svetu obstaja okoli 400 različnih pasem konjev. 3. Žrebički lahko tekajo naokrog že nekaj ur po rojstvu. 4. Ponije je izjemno rad slikal priznani umetnik Leonardo Da Vinci. 5. Poniji imajo radi karkoli sladkega. Kislih ali grenkih priboljškov se ne bo niti dotaknil. 6. Poniji lahko spijejo tudi do 100 litrov vode na dan. 7. Poniji lahko spijo stoje ali leže.
Gaja A., 5. razred
MOJA SLIKA
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
5
AKTUALNO
ZAMIMIVOSTI 1. Prvi digitalni fotoaparat so izumili leta 1975 2. Najstarejša fotografija je stara skoraj 200 let, posnel jo je Joseph Niepce in jo poimenoval pogled z okna, posneta je bila leta 1826 ali 1827.
3. Negativne slike se lahko razvijejo tudi v kavi. 4. Prva barvna fotografija je bila narejena leta 1861. 5. Fotoaparati ,ki so zajeli lunino površino, so še vedno tam. 6. Prvi fotografski papir je bil izdelan iz asfalta. 7. Leva stran na fotografiji izgleda bolje kakor desna. VIR: https://printeeapp.com/13-zanimivih-dejstev-o-fotografiji/
Kaja. A., 5. razred
ALI STE VEDELI ... … DA LAHKO DREVESA ZRASTEJO LE OKROG 130 METROV VISOKO? To ni malo, saj je najvišje drevo doseglo 132,58 m, a so ga v 19. stoletju posekali. Trenutno je najvišje drevo obalna sekvoja s 113 m. Razlog, zakaj drevesa ne bodo nikoli višja, tiči v načinu oskrbe z vodo. Voda se po rastlinah dviga zaradi izhlapevanja skozi listne reže, a na višini 130 m je močnejši podtlak, ki tako vzpenjanje vode prekine.
… DA NOSOROGI HODIJO NA STRANIŠČE? Nosorogi imajo skupen prostor, kamor hodijo opravljati potrebo. Najmočnejši nosorog lahko potrebo opravlja na sredini, manj pomembni nosorogi pa morajo na obrobje.
6
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
… DA ZNAJO RASTLINE GOLJUFATI? Goljufive cvetlice vabijo opraševalce tako, da oponašajo vonj ali videz samičk opraševalcev. Samčki verjamejo, da so si našli par, pa so naleteli le na goljufivo rožo in jo ob tem oprašili.
… DA SO ŠKRŽATI MATEMATIKI? Nekatere vrste škržatov se pojavljajo le vsakih 13 ali 17 let, odvisno od vrste. Odrasle živali odložijo jajčeca, ki se kmalu razvijejo v ličinke, te pa se zarinejo v zemljo in 13 ali 17 let živijo od sesanja rastlinskih sokov. Nato se preobrazijo in nov krog se ponovi. Razlog takšnega življenjskega kroga je obramba pred plenilci.
… DA NEKATERA DREVESA POTREBUJEJO STRES? V Avstraliji so drevesa, ki imajo tako seme, da se odpre le ob tako hudi vročini, kot je npr. gozdni požar.
… DA SE LAHKO RASTLINE IN ŽIVALI POGOVARJAJO? Gre za kemični jezik. Ko gosenice objedajo koruzo, ta proizvede vonjavo, ki privabi najezdnike, ki svoja jajčeca odlagajo v gosenice in jih s tem ubijejo.
(Povzeto po knjigi 1000 odgovorov na vprašanja iz znanosti.) Fedja, 3. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
7
AKTUALNO
ALPSKO SMUČANJE Alpsko smučanje je oblika gibanja po snegu. To nam omogočajo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, ki je obut v posebne smučarske čevlje (po domače pancarje). Pri smučanju se uporabljata dve palici za odriv ali prenos ravnotežja. Smučarji smučajo po označenih, urejenih ter zavarovanih smučiščih. Proge so iz naravnega ali umetnega snega. Včasih smučanje ni bilo namenjeno zabavi in tekmovanju. Predvsem so ga uporabljali za pomoč pri delu, kot recimo pri nabiranju drv in pri lovu. Smuči so bile lesene in dolge več kot dva metra. Po letu 1888 se je razvilo smučanje za zabavo in za tekmovanja. Ob koncu 19. stoletja so se začela prva tekmovanja v smuku in slalomu. Skozi zgodovino so se razvile različne smučarske tehnike. Lilienfeldsko tehniko je razvil Mathias Zdrarsky in se imenuje po kraju Lilienfeld. Prvi je smučal tudi v plužni tehniki. Smučar je moral biti med vožnjo zravnan, le kolena je imel malo upognjena. Pri smučanju je uporabljal le eno palico, ki pa ga je močno ovirala pri razvoju tehnike. Nordijsko-alpinsko tehniko alpskega smučanja je razvil Georg Bilgeri. Smučar je v zadnjem delu zavoja notranjo smučko prestavil paralelno (vzporedno) k zunanji smučki. Pri smučanju je bil smučar bolj v počepu in je bil hitrejši. Alpsko smučanje je tudi olimpijski šport. Deli se v pet tekmovalnih disciplin: slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk in kombinacija.
ALI VEŠ? Janez Vajkard Valvasor je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske že leta 1689 opisal bloško smučanje in kot prvi na svetu opisal vijugasto smučanje. Včasih so v severnih deželah sveta uporabljali smučanje za osvajalske vojaške pohode. Vir: https://sl.wikipedia.org › wiki › Alpsko_smučanje https://www.hervis.si › store › blog › zgodovina-smucanja
Marija, 4. razred
8
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
France Prešeren Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Na ta dan praznujemo »Ta veseli dan kulture« in večina muzejev, gledališč in razstav brezplačno odpre svoja vrata. France Prešern je bil v osnovni šoli tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo. Starši so želeli, da bi postal duhovnik, vendar se je odločil za pravo. Uspešno je zaključil študij na dunajski pravni fakulteti. V času bivanja na Dunaju je že pisal pesmi (Povodni mož, Lenora …). 12. januarja je časopis Ilirski list objavil prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam).
V Trnovski
cerkvi se je zaljubil v Julijo Primic, ki je bila iz bogate trgovske družine. Ljubezni mu ni vračala. Kljub temu ji je posvetil enega najlepših sonetov, Sonetni venec. Leta 1837 je spoznal Ano Jelovškovo, s katero je imel tri otroke: Reziko, Ernestino in Franceta. Ani, s katero se ni nikoli poročil, je posvetil pesem Nezakonska mati. Njegov prijatelj in literarni svetovalec je bil Matija Čop. Matija je utonil pri kopanju v Savi pri Tomačevem. Prešeren mu je posvetil sonet Krst pri Savici. Prijateljeval je tudi z Andrejem Smoletom, njegova nenadna smrt pa je Prešerna pahnila v obup in osamljenost. Takrat je napisal znane pesmi: K slovesu, Podoknom, Mornar, Prošnja … Zelo pomembni deli sta tudi
Sonetje nesreče in Poezije. Otroci so Prešerna klicali dr. Fig, saj je imel pri sebi vedno fige, ki jim jih je delil. Prešeren ima za slovenski narod velik pomen. Zdravljica je pesem, ki jo je napisal novembra 1844. Njena 7. kitica je postala slovenska himna. V Ljubljani imamo Prešernov trg. Na njem stoji njegov spomenik, kjer s prstom kaže na podobo Primicove Julije na drugi strani trga. France Prešern je umrl 8. februarja 1849. Vsako leto na ta dan praznujemo obletnico smrti našega največjega pesnika, osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – Prešernov dan.
Brina, 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
9
AKTUALNO
10
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
Marko, 9. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
11
AKTUALNO
12
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
Enja, 9. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
13
AKTUALNO
Tina, 9. razred
Julija, 5. razred
14
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
15
AKTUALNO
16
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
17
AKTUALNO
Sumejja, 9. razred
18
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
19
AKTUALNO
Likovni izdelki so delo učencev 3. razreda
20
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
AKTUALNO
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
21
MIGAMO
Za vaje bomo potrebovali športno opremo (lahko ste tudi bosi, a glejte, da vam ne bo drselo) in štoparico, s katero si boste merili čas. Ker bomo vaje delali s stolom boste potrebovali tudi stol. Pomembno je, da ta ni na koleščkih, se ne vozi in je stabilen! Če po koncu vaj še ne boste preveč utrujeni, lahko ponovite krog. Prikaz vaje
1. Striženje na stolu
2. Počep in zamah z levo in desno nogo vstran.
20
Navodila za izvedbo vaje Smo v položaju, ki je prikazan na prvi sliki. Izvajamo udarce gor-dol s stegnjenima nogama. Pomembno je, da nog ne krčimo v kolenu. Vajo izvajamo 45 s.
Potek vaje je sledeč: Naredimo počep, pri katerem se z rokama rahlo opiramo na stol. Po počepu vstanemo in naredimo zamah z nogo vstran. Nato ponovno naredimo počep, vstanemo in zamahnemo z drugo nogo vstran. Pri vaji je pomembno, da se ne dvigujemo s pomočjo rok, ki jih imamo na stolu. Stol nam služi le kot opora. Naredimo 12 počepov.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
MIGAMO
3. Kolena k trupu
4. Gor in dol na stol
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
Začetni položaj je enak prvi sliki. Izmenično pritegujemo kolena k trupu. Ko pritegnemo koleno k trupu, je pri tem druga noga popolnoma iztegnjena. Vajo izvajamo 45 s, vendar pazimo, da so gibi povezani (med pritegovanji ene in druge noge ni odmora).
Pri tej vaji preprosto stopimo na stol, se dvignemo, priključimo še drugo nogo in nato postopoma stopimo nazaj na tla. Pri izvedbi smo pozorni, da stopimo na sredino stola. Imejte v mislih tudi to, da na stol stopite enkrat z levo, drugič z desno nogo. Vajo izvajamo 45 s.
23
MIGAMO
5. Izmenično dotikanje ramen
6. Skleki na stolu
Začnemo s položaja, ki je prikazan na sliki. Izmenično se z levo in desno roko dotikamo ramen. Pri vaji vzdržujemo raven hrbet in pazimo, da se ne sukamo preveč v bokih. Vajo izvajamo 45 s.
Skleki so zelo podobni sklecam, le da jih izvajamo s hrbtom obrnjeni proti tlom. Začetni položaj je enak kot na prvi sliki. Pokrčimo roke (slika 2) in s tem približamo telo k tlom ter se nato dvignemo. Pazimo, da se ne usedemo na tla! Pri vaji imamo noge vseskozi popolnoma stegnjene. Ker je ta vaja nekoliko težja, jo lahko olajšamo tako, da imamo pri celotni izvedbi eno nogo pokrčeno (slika 3) in si z njo pomagamo pri dvigu. Naredimo 10 ponovitev.
Vaje je za vas pripravil učitelj Jernej
24
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LIKOVNA DELA
Likovni izdelki so delo učencev 1. razreda
Likovni izdelki so delo učencev 2. razreda
20
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LIKOVNA DELA
Likovna izdelka sta delo učencev POŠ Temenica
Likovni izdelki so delo učencev 3. razreda
26
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LIKOVNA DELA
Likovni izdelki so delo učencev 4. razreda
Likovni izdelki so delo učencev 5. razreda
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
27
LIKOVNA DELA
Likovni izdelki so delo učencev 6. razreda
Likovni izdelki so delo učencev 7. razreda
28
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LIKOVNA DELA
Likovni izdelki so delo učencev 8. razreda
Likovna izdelka sta delo učencev 9. razreda
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
29
LITERARNI KOTIČEK
Fedjeva Indija Koromandija
Tukaj mrgoli poskusov in hrane vseh okusov. Tukaj je laboratorij in majhna kmetija, čeprav je zaradi poskusov na vrtu pokarija. Tja odšel bom, ko bom zrasel, ko malo večji bom. Za zdaj o tem le sanjam, a mi da zagon. Fedja, 3. razred
ZLATE SANJE Tja gor v nebo jaz poletim v moje zlate sanje. Skupaj z zvezdami drhtim in z njimi gledam vanje. Sanjamo in pojemo vse do poletja, dokler pa nas ne zbudi nežni krik. Ker ptice na Zemlji se ne utrudijo petja, pa nas je zbudil samo dotik. Lana, 6. razred
30
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
DEČEK IN SNEŽNI MOŽ Živel je fantek Nik, ki je oboževal zimo in praznike. Nekega jutra, ko je vstal, je prišla v sobo mama in mu rekla: »Nik, vstani, danes moraš v šolo.« Nik sprva tega ni hotel, a mama je zahtevala. Nik se je oblekel in šel pojest zajtrk. Pot v šolo mu ni bila všeč, skoraj je zamudil. In ko so imeli angleščino, je dobil zadostno oceno. Ko so odhajali na odmor na sneg, ga je nekdo zadel z ledeno kepo in še zdaj ima na licu praske. Odhajal je domov, kjer sta ga dva starejša otroka začela obmetavati s kepami, on pa ju ni mogel, ker ni prišel do snega. Ko je končno prišel domov, je moral narediti domačo nalogo, imel jo je namreč zelo veliko. Ko je naredil domačo nalogo, mu je mama rekla, da se more it ven igrat. On je šel, ker je oboževal sneg. Zunaj sta ga začela obmetavati soseda Patrik in Matic. Nik je zbežal. Čez nekaj časa mu je postalo dolgčas, a se je spomnil, da lahko naredi sneženega moža. Gradil je in gradil. Ko ga je le naredil, je izgledal nekako takole:
Kar ljubek, kajne!? Zatem mu je Nik nadel še roke in sneženi mož se je otresel in rekel: »Hvala za tako lepe roke in telo.« Nik je dejal: »Ali bi bil moj prijatelj?« Mož je rekel: »Seveda, za kaj pa ne!« In skupaj sta se odpravila igrat. Najprej sta se odšla sankat, bilo je noro zabavno. Nik je dvakrat padel s sani. Za naslednjo stvar sta si zbrala plezanje po drevesih, a takrat se je pripetila nesreča. Sneženi mož je plezal po drevesu, ko mu je spodrsnilo in je padel z drevesa. Odpadle so mu roke in sneženi mož se ni niti premaknil. Nik je bil žalosten, ker je izgubil svojega najboljšega prijatelja. Odšel je v hišo in začel jokati. Čez nekaj časa je nekdo potrkal na vrata. Nik jih je odprl in zagledal sneženega moža. Bil je presrečen in ostala sta prijatelja do konca zimskih dni.
Alja, 5. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
31
LITERARNI KOTIČEK
URŠKA IZ PODVODNEGA KRALJESTVA TELEFONIRA DOMOV Urška po enem tednu bivanja pri povodnem možu kliče domov, saj že zelo pogreša svojo družino. Ko kliče domov, se ji oglasi oče, ki vpraša, kdo je pri telefonu. Urška se mu oglasi in mu pove, da je z njo vse v redu in da je šla k povodnemu možu. Ko jo je v nedeljo popoldan povabil na ples, jo je odpeljal k domov, tja kjer se Sava pridruži Donavi. Dal ji je čarobno moč, da lahko diha pod vodo ter je srečna pri njem. Očetu pove še, da bo prišla kaj na obisk in da je dobila novo obleko iz ribje kože. Imata hišne ljubljenčke, postrvi, ki so prav prikupne. Tudi oče ji ima nekaj povedati. Sporoči ji, da so razglasili novo najlepšo damo, a to ni ona. Takrat se je Uršiki zali podrl svet. Začela je tako močno jokati, da se je reka zvišala še za enkrat toliko, kolikor je bila visoka. Od tistega dne naprej ni Urške ne videl, ne slišal nihče več. Mojca, 8. razred
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET (Pastir veselo priskače na polje.) PASTIR: Joj, kako lep dan. Uuu (začudeno), tam je grad pšenične kraljice. (Pokaže na grad.) PASTIR: Dober dan, gospod. GOSPOD: Dober dan, pastir. Kam si pa namenjen? PASTIR: Do pšenične kraljice na grad. GOSPOD: Na grad do pšenične kraljice boš pa težko prišel. PASTIR: Zakaj pa? (Začudeno vpraša.) GOSPOD: Tja spustijo samo tistega, ki kraljici prinese najlepši cvet in zlato pšenico. To pa ni še nobenemu uspelo. PASTIR: Potem ju pa grem poiskat. (Pogumno pove.) GOSPOD: Srečno. (Pastir odide poiskati najlepši cvet in zlato pšenico.) PASTIR: (Pogumno in veselo pove.) Najprej bom odšel poiskati zlato pšenico, potem pa poiščem še najlepši cvet. Hm, kje bi pa lahko našel zlato pšenico? (Se začudeno sprašuje.) SOVA: Kaj pa iščeš pastirček? PASTIR: Zlato pšenico. Ali mogoče veš, kje bi jo lahko našel? SOVA: Pojdi po poti do racmana, on bo vedel, kam naprej. PASTIR: Hvala, pa lep dan, sova.
32
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK SOVA: Hvala enako. (Pastir odide naprej do racmana.) PASTIR: Racman, racman, racman!!! (Kriči in gleda naokoli.) RACMAN: Kaj je? Kaj težiš? (Jezno in nerazpoloženo vpraša.) PASTIR: Ali veš, kje bi lahko našel zlato pšenico? RACMAN: Ja, pojdi naprej po tej poti in poišči kip pšenice, okoli njega boš našel zlato pšenico. Zdaj me pusti pri miru. (Odide do kipa pšenice.) PASTIR: Ojoj, tukaj so pa kar trije kipi pšenice. Kateri je pravi? KIP: Juhu, tukaj sem. (Tiho in nežno reče.) PASTIR: Kje si? KIP: Tukaj. Zraven tebe. PASTIR: Živjo, kip. Si pa zelo majhen. KIP: Kaj pa iščeš? PASTIR: Zlato pšenico. KIP: Tukaj okoli mene je. Samo pazi, veliki kipi čuvaji ne smejo videti, da jemlješ zlato pšenico. (Pastir vzame zlato pšenico in tiho odide.) PASTIR: Kje bi pa lahko našel še najlepši cvet? (Se vpraša.) ZAJEC: Hojla. PASTIR: Živjo, zajec. ZAJEC: Kaj pa ti tukaj ? PASTIR: Iščem najlepši cvet v tej deželi. Mogoče veš, kje bi ga lahko našel? ZAJEC: Poišči vodnjak želja, vrzi eno pero noter, se obrni stran in videl boš, kaj se bo zgodilo. PASTIR: Hvala, zajec, za namig. ZAJEC: Malenkost. (Odide proti vodnjaku želja.) PASTIR: Prispel sem. Kje naj zdaj dobim pero? O, tam je ptica. (Tiho se ji približa, nato
vzame pero in ga vrže v vodnjak. V tistem trenutku pero postane prečudovit cvet.) (Pastir pohiti proti gradu. Na oknu zagleda kraljico, pod njim pa stražarje.) PASTIR: Dober dan, stražarji. Tukaj imam zlato pšenico in najlepši cvet. STRAŽARJI: Ooo, to pa ni še nikomur uspelo. Seveda, te spustimo naprej. PŠENIČNA KRALJICA: Si mi prinesel najlepši cvet in zlato pšenico? (Vpraša z milim glasom.) PASTIR: Samo zate, moja kraljica. (Pšenična kraljica presrečna vzame cvet in zlato pšenico
v svoje roke, nekaj cvetov zatakne za svojo krono in nekaj za pastirjev klobuk.) Pšenična kraljica in pastir sta živela srečno do konca svojih dni, če ji le ni noben prinesel še lepše pšenice in lepšega cveta. KONEC Brina, 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
33
LITERARNI KOTIČEK
URŠKA S POVODNEGA KRALJESTVA TELEFONIRA DOMOV Urški je v povodnem kraljestvu že dolgčas, zato se odloči,
da bo poklicala starše v
Ljubljano. Nekaj časa kliče, nato se ji oglasi tajnica njenih staršev: »Pozdravljeni tukaj tajnica, kdo je na drugi strani?« »Tukaj Urška Primic, kličem iz povodnega kraljestva, sta moja starša doma?« »Kdo pa sta tvoja starša?« »Gospod in gospa Primic.« »To si ti Urška. Ja, kako da se ne vrneš domov?« »Ne morem, saj je povodno kraljestvo zastraženo. Drugače bi že prišla domov.« »Joj, kako mi je hudo. Saj se spomniš, jaz sem tajnica Marija.« »O ja, saj res. No, zdaj mi pa že daj starša.« »Takoj! Gospod Primc, pridite, hčerka vas kliče.« »Živjo, si to ti, Urška?« »Ja, jaz sem, Urška, tvoja hčerka.« »Kako da ne prideš domov? Jaz sem mislil, da si že mrtva.« »Ne, nisem, se mi pa tudi ne godi dobro tukaj, pod vodo. Povodni mož je grob do mene. Rajši bi vzela tistega revnega Prešerna, ki je bil do konca zatreskan vame, kot pa ta premikajoči kup alg. Ko je plesal z mano je bil lep, a ko sva prišla pod vodo, se je spremenil v nekega zelenega starca, fujjj.« »Urška, te čisto razumem. Ampak veš kaj, Prešeren je tako žalosten, da je napisal o tebi pesem, ravno včeraj je bil pri nas. Je pa res žalosten, zato zadnje čase veliko pije in hodi po gostilnah. Sicer je pa dobro izobražen. Ima pa že tri otroke z neko žensko. Prešeren nima lepega življenja, tako kot večina nas ne. No, meni se čisto v redu godi, samo za druge so pa težki časi. Urška, kako pa je tam spodaj?« »Nič ne rečem, grad je lep, hrana je dobra, postelja udobna, a kot sem že rekla, povodni mož me sovraži. Čistiti moram tla, pomivati posodo, kuhati za njegove prijatelje, ga masirati in veliko podobnih stvari.« »Urška, to je kazen.
Sem ti rekel, da si izberi enega dobrega poba. Ti pa vzameš ta
smrdljivi kup alg.« »Očka, nikar ne bodi jezen. Ko sem izbirala plesalca, sem tam pri mizi zagledala lepega fanta. Njegove oči so bile tako lepe in njegov obraz, oh!« »Dobro Urška, nehaj! Dejstvo je, da si vzela nekega čudaka in konec.«
34
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
»Vem, to je kazen. Bom drugič bolj pazila, če ne bom že prej umrla. Adijo, očka. Pozdravi Prešerna in mu reci, da če se vrnem, se bom poročila z njim. Pozdravi mami.«
Jernej K., 8. razred
TRENUTKI SREČE Zvečer se z odejo pokrijem in poletim. zazibam se v spanje, začnejo se sanje. Včasih od sreče in veselja drhtim, tako mi je všeč, ko pogreznem se vanje. Najraje imam vonj in zvok poletja, med šumenjem valov kakšen krik, v daljavi odmev otroškega petja, manjka mi samo še mamin dotik.
Živa, 6. razred
Pšenica, najlepši cvet Pšenica ima najlepši cvet, saj se mu mlinar ne more upret. Je tudi kraljica, lepša kot kakršna koli cvetlica. Če pa pšenice ne bi bilo, svet bi bil črn, kar ni lepo.
Eva D., 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
35
LITERARNI KOTIČEK
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Cvet najlepši je pšenica, nanj usedla se je ptica. Vesele ptice zdaj pojo, da rože zelene rastejo. Fantek in punčka nabirat sta šla, same pšenice domov sta prinesla, nato pa iz nje kapo sta spletla. Kapa iz pšenice je prava za ptice, ko muca je prihitela, je ptico ujela. Na kraju pšenice spet so ptice, ko mačko so prepodile, med cvetove pšenice so se skrile.
Eva P., 6. razred
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Napočila je jesen in družina, ki je živela na podeželju, se je odpravila sejat pšenico. Ker je bila družina bolj revna, so cenili vsak drobec, ki so ga pridelali na polju. V družini so bili mater, oče in sin. Materi je bilo ime Marija, očetu Štefan in mlademu, komaj dvanajstletnemu fantu, Janez. V soboto zjutraj so šli na polje, sonca ni bilo dosti, saj je bila jesen. Do kosila so bili doma, da so lahko pojedli štruco kruha s kislim mlekom. Potem so šli nazaj na polje. Oče je bil že star, zato sta večino dela opravila Marija in Janez. Janez je bil zelo izkušen fant, zato je znal dosti pomagati. Čeprav ni hodil v šolo, ker starši niso imeli dovolj denarja, je bil pameten. Ko so dnevi za sejanje pšenice minili, se je približevala zima in preden je zapadel sneg, je šel oče nažagat drva v gozd. Delal je več dni, mati in Janez pa sta doma skrbno pripravljala ozimnico iz paprike in korenja, kolikor sta ga imela doma.
36
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
Zadnji dan dela v gozdu, ko je bil že mrak, pa očeta ni bilo od nikoder. Marija in Janez sta se odločila, da ga pojdeta iskat. Ko sta bila že skoraj na koncu gozda, sta zagledala senco. Bila je močna, velika in kosmata. Ko sta se ji približala, sta dojela, da je velika senca medved, ki v rokah drži očeta Štefana. Mati je začela od strahu kričati in če jo ne bi sin pomiril, bi lahko medved še njo vzel pod svoje kremplje. Nista mogla pomagati, z očetom je bilo že konec, ležal je na tleh ves krvav okoli vratu. Naslednji dan je bil v vasi pogreb. Marija je jokala in jokala, Janez pa jo je lahko samo tolažil. Minila je zima in prišla je pomlad, pšenica je rasla in rasla. Marija je s svojim sinom pridelovala hrano na vrtu in se spominjala pogleda, ko je videla svojega moža v krempljih medveda. Janez je bil ves čas zamišljen in ni mu bilo do pogovora. Minil je dan, teden, mesec in še en in še en mesec. Ko je prišel čas, da Marija in Janez požanjeta pšenico. Ko sta prišla na polje, nista mogla verjeti svojim očem, polje je bilo kot še nikdar poraslo z najlepšim odtenkom zlatorumene barve pšenice. Takoj sta se spravila k delu, pšenice pa je bilo toliko, da kar nista prišla do konca. Sonce je tokrat močno pripekalo, a Marijo in Janeza to ni motilo, saj sta bila tako vesela, da je polje tako bogato obrodilo. Med pšenico je zrasel lep mak, ki sta ga povezala v šopek. Čez tri dni je bilo delo opravljeno. Nista in nista mogla verjeti, da jima je dala narava takšen dar, zato sta si to razlagala kot neke vrste opravičilo za očetovo smrt. Čez nekaj dni sta se odločila, da bosta nekaj pšenice prodala. In tako se je tudi zgodilo. Marija in Janez sta zaslužila veliko denarja in nikoli več nista bila revna. Kasneje je Janezu zaradi starosti umrla tudi mati. A našel si je prijetno dekle, s katero je imel dva otroka. V glavi pa je imel vedno zapis – pšenica, najlepši cvet.
Julija Š., 7. razred
PRIGODE LETEČE DRUŠČINE
POLJUB POD OMELOM
Lan: Veselim se že božičnih daril. Upam, da dobim avto na daljinca. Pia: Jaz pa si želim barbiko. Mojca: Pri kom bomo pa praznovali? Kaj: Pri meni. (Reče Mojci.) Pika: Komaj čakam. No boš na zabavi končno poljubila Lana. (Prišepne Pii.) Pia: Ne vem, ampak imaš prav. Bom. (Ponosno.) Pika: Tako se govori. Kaj: O čem se pa pogovarjata? (Iz radovednosti.) Pika in Pia: Ženske zadeve. Se te ne tiče.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
37
LITERARNI KOTIČEK
Kaj: Joj, samo vprašat sem hotel, ali naj bo na zabavi tatarska omaka ali tržaška? (Naslednji dan na zabavi.) Lan: Darilo imam zate. Pia: Res?! (Presenečeno.) Lan: Pridi z mano! Pia: Ok. Lan: Na, to je od mene. Pa še nekaj bi ti rad povedal. Veš, všeč si mi, zelo. Pia: Ti si tudi meni. Lan: Pa poglej gor. Čas je že bil, da se poljubiva. Lan in Pia: (Se poljubita.)
Nany in Melita, 6. a-razred
KRALJIČNA NA ZRNIH SOJE Pred davnimi časi je v deželi vladalo obilje. Vsega so imeli na pretek. Od raznovrstnega sadja do čudovite zelenjave in božanskega sira. Neke pomladi je kralj dejal: »Moj sin se mora oženiti.« Ampak hotel je, da bi kraljevič dobil pravo kraljično. Kraljica je dejala: »Kako pa boš izvedel, ali je dekle prava kraljična?« Kralj pa je odvrnil: »Izmisli si nekaj.« V tistem trenutku je potrkalo na vrata. Tok tok. Pred vrati je stala majhna deklica. V deželi obilja so bile vse deklice okrogle in rdečelične, ta pa je bila prava suhica. »Joj, kako si suha, pridi na kosilo, da te malo poredimo,« je dejala kraljica. Sedli so za kraljevo mizo. Na njej so bila raznolika jedila. Pita s pastinakom in sirom, kolač z brusnicami, cel pečen pujs, pečena jabolka z medenimi mandlji, kremna špinačna juha, nadevane jerebice in razkošna čokoladna torta. Ko je deklica videla obloženo mizo, je zavzdihnila: »Jaz ne smem jesti glutena, ne prenesem laktoze, po mesu se mi delajo mozolji, po sadju se mi spahuje!« Po še enaindvajsetih minutah naštevanja je kraljica ugotovila, da deklica je samo sojo. Kuharica je brž skuhala sojine polpete, nalila sojino mleko in odprla sojin jogurt. Deklica je vse pojedla in rekla: »Zdaj sem sita.« Kralj je rekel kraljeviču: »Tako izbirčna je lahko samo prava kraljična.« Še isti dan so imeli veselo ženitovanje. Tudi jaz sem bil povabljen. Dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti, z lopato pa tako po riti, da se mi še zdaj pozna.
Fedja, 3. razred
38
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
Pšenica, moj najlepši cvet Zraste iz majhnega zrnja, močna kot gozdna srna. Spomladi je lepa zelena, lepša kot ona ni nobena. Kmalu nastane visok klas, ki v vetru plapola kot velik stas. Pšenice njiva je kot ogromen svet, pšenica, moj najlepši cvet.
Tomaž, 6. razred
KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA Nekoč sta živela kraljevič in kraljična. Kraljevič si je želel kraljično v svojem objemu. Kraljevič je prepotoval ves svet, da bi našel tako, ampak vsepovsod je bilo kaj narobe. Kraljevič se je vrnil domov in se nadvse žalostil, ker si je želel kraljično. Nekega popoldneva pa je začelo močno snežiti. Nekdo je potrkal na vrata. Pred vrati ga je pričakala kraljična. Zelo je bil vesel. Ampak ljubi bog, kakšna je bila videti po vsem tem snegu. Njena oblačila so bila mokra, skozi nos ji je teklo, čevlje je imela zelo mokre. Rekla mu je: »Saj vendar sem resnična kraljična.« Kraljevič ji je odgovoril: »To bomo pa še videli.« Povabil jo je v svojo hišo. Ponudil ji je čaj, piškote in topla oblačila, da bi se ogrela. Kraljevič ji je pomagal izbrati pravo posteljo. Drugi dan je kraljevič iskal kraljično. Našel jo je v ječi v gozdu. Malo se je začudil, zakaj bi odšla od njega. Dolgo je premišljeval in ugotovil, da je iskala zrno koruze. Rešil jo je tako, da ji je pomagal najti zrno koruze.
Urh, 3. Razred
ŠKRATJE, KI SO REŠILI ZIMO Pred davnimi časi so za devetimi gorami živeli trije škratje, ki so se celo leto veselili zime in snega. Vsako leto na prvi zimski dan jim je teta zima nasula veliko snega in škratje so bili zelo veseli in srečni, ker so se lahko igrali na snegu. Toda nekega zimskega dne, ko so se škratje prebudili in pokukali skozi okno, zunaj niso zagledali snega. Vsi travniki in vsa polja so bili zeleni, bilo je polno rož in sijalo je toplo
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
39
LITERARNI KOTIČEK
sonce. V krošnjah dreves so prepevale ptice. Škratje so se čudili in se spraševali, kaj se je zgodilo s teto zimo, da jo je prehitela pomlad. Odločili so se, da teto zimo kar sami poiščejo in jo vprašajo, zakaj jim ni nasula snega. Hodili so dolgih sedem dni, ko so končno prispeli do snežne koče, kjer je živela. Vstopili so in zagledali okamenelo teto zimo. Spraševali so se, kaj se je zgodilo. Tisti trenutek je skozi okno priletela ptica in jim povedala, da je teto zimo uročila zlobna čarovnica, ki ni marala zime. Škratje so bili tako žalostni, da so se postavili okoli nje in začeli jokati. Solze, ki so jim tekle iz lic, so stopile kamnit oklep in oživele teto zimo. Takoj, ko je odprla oči, je začelo snežiti. Škratje so s svojo ljubeznijo do zime premagali urok zlobne čarovnice in zimo rešili. Vsi so živeli srečno do konca svojih dni in nikoli več niso ostali brez zime.
Žan T., 3. razred
KRALJIČNA NA ZRNU KORUZE Nekoč je živel kraljevič, ki je bil osamljen. Odločil se je, da si bo poiskal ženo. Preiskal je cel svet. Na svetu je bilo veliko kraljičen, a ni bil prepričan, da so prave zanj. Nekega deževnega dne pa je na vrata potrkalo. Straža je odprla in vprašala, kdo moti kralja pri spanju. Kraljična je odgovorila: »Jaz sem, prava kraljična, in sem čisto premočena.« Kralj je odgovoril: »Sprejmite jo v grad, saj vidite, da je čisto premočena in iz čevljev ji teče voda.« Spustil so jo v grad. Kraljica ji je na posteljo postavila zrno koruze in nanjo je dala dvajset žimnic, na žimnice pa še dvajset pernic. Zvečer je kraljična odšla v posteljo. Zjutraj so jo vprašali, kako je spala. Kraljična jim je odgovorila: »Zelo slabo, ležala sem na nečem trdem.« In tako so vedeli, da je res prava kraljična, saj je čez dvajset žimnic in dvajset pernic začutila zrno koruze. Princ se je odločil, da bo to njegova žena. In tako sta živela srečno do konca svojih dni.
Ula, 3. razred
MOJA ŠKRATOVŠČINA Nekega dne sta bila očka in mamica na vrtu, jaz in bratec pa sva bila v sobi. Dobila sva noro idejo. Vedela sva, da ima mami v predalu spravljene bonbone. Vzela sva jih in pojedla celo vrečko, prazne papirčke pa sva vrnila v vrečko in jo zaprla v predal. Čez nekaj dni smo dobili obiske. Mami je hotela ponuditi bonbone otrokom. Ko je odprla predal, je vzela vrečko in videla, da je prazna. Mami naju je pogledala in takoj je vedela, da
40
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
sva to storila midva. Z bratcem sva se pogledala in se nasmejala. Ko so obiski odšli domov, smo se z mami pogovorili. S te moje škratovščine sem se nekaj naučil. Ker sem pojedel preveč bonbonov, me je bolel trebuh. Nikoli več ne bom tega ponovil.
Patrik, 3. razred
Navihana S prijatelji smo se dobili na travniku. Tam smo se nekaj dogovorili – tralala hopsasa blablabla in odšli domov. Očka je zlagal drva, jaz pa sem šel tiho mimo. Brez očkovega dovoljenja sem začel igrati igrice na računalniku. Ko je prišel v sobo, me je vprašal, kaj smo spet ušpičili. Povedal sem, da smo priredili tekmovanje v teku od našega doma do cerkve. Zmagal sem jaz. Dogovorili smo se, da je nagrada to, da vse kazni, ki jih dobim jaz, dobijo oni. Dobil sem hišni pripor, nagrada pa se je »sfižila«.
Jakob L., 3. razred
4. RAZRED JE PESNIL NA TEMO MOJE PRAVICE
Imam pravico biti hčerka, biti sestra mala in velika. Imam pravico jesti sladkarije in početi lumparije. Pravico imam do čaja in prijatelja, ki mi nagaja. Pravico imam do norenja in vsakodnevnega učenja.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
Hočem se kepat, ne pa pretepat. Hočem se žogat, ne pa se rogat.
Anamarija
41
LITERARNI KOTIČEK
Moja pravica je prava potica, ki je zvita lisica. Včasih jo imam, včasih pa ne. Pravica je knjižna polica, ki je kraljica. Imam pravico tudi do hrane, ne pa do vrane. Imam še eno pravico, potico, vročo kot pico. Nisem nesramen, ker moje srce ni kamen. Sem razigran in nikoli sam.
Erik
Moja pravica je, da postanem zdravnica in da sem lepotica. Da zavladam kot kraljica in pravica je prava resnica. Moja pravica je polna knjižna polica, pravica je lepega življenja skica. Pravica je, da živi lisica
in da na lica mi zdrsne solzica. Imam pravico, da sem vernica in da sem svetla zvezdica. Ko poboža me topla rokavica, se v temi prižge kresnica.
Mirjam
Pravica je največkrat resnica, a včasih se zaradi nje nekomu zgodi krivica. Ko se viša starost, se z njo viša tudi dolžnost. Vse manj je igranja in seveda tudi spanja.
Taja Ž.
42
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
MOJA ŠKRATOVŠČINA Nekega dne smo se s prijatelji dobili v zapuščenem čebelnjaku. Steklarski in smetarski škrat sta se pritožila: »Tukaj še bolj smrdi kot v mestu.« Jaz pa sem odvrnil: »Navadita se. Tako imamo.« Prišlo je še okoli enajst različnih škratov. Jaz, ki sem vodja škratov, sem jim rekel: »Razdelili se bomo v tri skupine: ti, Steklo, boš šel s svojo skupino nazaj v mesto, ti, Mehanko, boš s svojo skupino ostal na kmetiji, jaz pa grem v vas.« Ko sem s svojo skupino prispel v vas, sem zdrvel v hišo s številko dve. A drugi so me takoj ustavili:» Čakaj, ukrepi!« Nadel sem si masko in prestavil v peto brzino. Prišel sem v kuhinjo in iz žepa vzel ekstra pekoče čili bonbone domače izdelave. Izpraznil sem vse posodice z mentolčki in jih napolnil s čili bonboni. Hitro sem zdirjal iz hiše. Škratovščina je bila pripravljena. S prijatelji smo se nasmejali škratovščinam. Moja je najškratimenitnejša.
Fedja, 3. razred
MOJA SKRIVNA ABECEDA A= © E=☯ J = O= T =
B=∞ F= K = P= U =
C=∆ G =
Č = H = L =
R= V =
D=α
I = M =☺ N= S = Š = Z = Ž =
0 = 1 = 2 =II α ©☺
☯
☯
!
© ☺
.
☺©☺ ☯ ☯
© α
.
© ☯☺.
☺,II ..II IIII
Živa, 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
43
LITERARNI KOTIČEK
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Poleti, ko vse naokoli cveti, prav spočijejo se ti oči. Pisane barve, različne oblike, človeku se zdi, kot da gledal bi slike. A med vsemi cvetovi je le ena taka, ki nobena ji ni enaka. Da je najlepši cvet pšenica, ni nič drugega kot resnica. Zlate barve žitni klas, hrana je za celo vas. Kadar žanje se pšenica, v vasi prava je veselica. Iz pšenice speče se kruh ali potica, ne brani se je niti lepotica. Lahko rečemo, da pšenica je med rastlinami kraljica.
Živa, 6. razred
MOJA ŠKRATOVŠČINA
Živijo pridni in poredni škrati. Eni pomagajo, drugi nagajajo. Med njimi je tudi škrat Vid. Je zelo nagajiv. Škrat Vid nagaja kuharjem. Namesto moke natrese sol. Namesto sladkorja potrese poper. Skrival se je pred kuharji in jim nagajal. Nekega dne so ga kuharji odkrili. Povabili so ga na pogovor. Obljubil jim je, da ne bo več nagajivi škrat. Za nagrado je dobil veliko čokoladno torto. Ker je ni mogel pojesti sam, je povabil kolege škrate. Kuharjem je obljubil, da ne bo več nagajivi škrat Vid. Od takrat se je spremenil in pomaga kuharjem kuhati.
Vid J., 3. razred
44
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
OGNJENI MOŽ Nekoč je živel snežak. To ni bil navaden snežak, ta snežak je bil nekaj posebnega. To namreč ni bil sneženi mož, kot smo mu rekli doma. To je bil snežak iz ognja, zato smo mu rekli Ognjeni mož. Mož je odšel na sneženi trg. Medtem ko se je sprehajal, so se vsi umikali. Bili so namreč iz snega, on pa je bil iz ognja, zato so se bali, da se bodo stopili. Ognjeni mož je bil jezen, zato se je razbesnel in okoli sebe razširil ogenj. Vse je bilo v ognju. Vsi so zbežali iz mesta, le nekdo je ostal. Povedal mu je, da ne bo imel nobenega prijatelja, še posebej pa ne bo nikoli mogel dobiti žene, če se bo obnašal tako grdo. Ko so ljudje izvedeli za Ognjenega moža, so ga hoteli dobiti in obdržati. Takoj so prihiteli k njemu. A pri njem je bil še vedno sneženi deček, ki se je stopil. Iz njega se je naredil led. Vsi so začeli padati na ledu. Ognjeni mož pa je zbežal. A obstajala je še ena deklica, Ognjena deklica. Imela je prav takšne težave kot Ognjeni mož. Verjeli ali ne, Ognjeni mož in Ognjena deklica sta se srečala. In saj veste, ljubezen premaga vse. Skupaj sta uničila zlobo in živela srečno do konca dni.
Ula, 3. razred
PRAVLJIČNA VASICA Nekoč je obstajala pravljična vasica. Morda pa še obstaja. Nihče ni verjel, da zares obstaja razen otrok Mihec, ki verjame, da za devetimi gorami in devetimi vodami obstaja pravljična vasica, kjer se vse sanje uresničijo. Čeprav je vanj verjela le babica, ni obupal nad tem, da jo bo našel. A vasica je bila zavarovana tako, da je vanjo lahko prišel le tisti, ki je znal verjeti in nikoli ne obupati. Četudi je Mihec to imel, je potreboval pogum, da se je odpravil na pot. Prišel je do ogromne črne kupole in tik preden bi nehal verjeti, se je zaiskrilo in iz črne odprtine so pokukala vrata, ko jih je odprl je prišel v pravljično vasico. Ker je verjel in upal, da vasica obstaja, je zlomil urok pravljične vasice, da so lahko vsi živeli svoje sanje.
Nany, 6. razred
PRINC V TEMNEM GOZDU Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami in devetimi vodami živel princ. Bil je pogumen, lep in pameten. Šel je iskat princeso, da bi se poročil z njo. Jezdil je na konju in prejezdil devet travnikov in prišel do Temnega gozda. Temni gozd je bil videti strašen, vsa drevesa so bila brez listov. Šel je v gozd in nekaj zaslišal. Sledil je zvoku OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
45
LITERARNI KOTIČEK
in postal utrujen. Opazil je votlino, ki je bila ravno pravšnja za počitek. Skočil je s konja in vstopil v votlino. Ko se je ravno hotel uleči, je spet zaslišal tisti zvok. Nenadoma je iz teme prišel zmaj. Bil je rdeče barve in imel je devet glav. Videti je bil jezen. Princ je izvlekel svoj meč, ki je imel čarobne moči. Zamahnil je proti zmaju in zmaj je v trenutku zaspal. Ko je princ ravno želel oditi, je zaslišal človeški glas. Opazil je princeso, ki je bila ujeta v zmajevi votlini. Bila je lepa, na glavi je imela krono. Zahvalila se mu je, ker jo je rešil in princ jo je odpeljal v svoj grad. Poročila sta se in skupaj sta živela srečno do konca svojih dni.
Žiga J., 3. razred
SNEŽNI MOŽ GRE V MESTO Nekoč je živel snežni mož. Imena ni imel, ker je bil snežni mož. Želel si je, da bi šel v mesto, ker je hotel sladkarije. Ker je samo čepel sredi snega, ni vedel, kje je mesto. Šel je po poti, srečal je psa, vprašal ga je, kje je trgovina. Pes mu je odgovoril: »Nikoli ne prideš v trgovino, ker si iz snega.« Potem je šel naprej srečal je vrabčka. Vprašal ga je po poti do trgovine. Rekel mu je, da v trgovini ne bodo sprejeli snežnega moža. Šel je naprej in dohitel miško. Vprašala ga je, kam gre. Odvrnil ji je, da gre v trgovino. Miška se je zasmejala in mu pojasnila: »Snežaki ne morejo v trgovino, ker tam stopijo.« Sneženi mož je žalostno odšel naprej. Zagledal je trgovino in od veselja kar skakal po ulici. Šel je notri. Nihče mu ni rekel, da sneženi možje ne smejo v trgovino. Bil je zelo srečen, ker je dobil sladkarije.
Mark, 3. razred
MOJA ŠKRATOVŠČINA Nekega dne sem šel po pouku s prijatelji domov. Zabavali in smejali smo se. Med potjo domov smo se dogovorili, da ne gremo domov. Hodili smo po daljši poti, ki vodi do prijatelja Marka. Ko smo prišli do njega, smo odložili torbe in se začeli igrati. Krivili smo pločevino in razbijali zidake, saj so pri Markovem sosedu prenavljali hišo. Za mene in prijatelje je bila to prava dogodivščina, saj smo pozabili na čas. Mojo babico je skrbelo, kje sem, saj bi moral biti že doma. Poklicala je mami, ki je bila še v službi. Odhitela je na šolsko dvorišče. Iskala me je tudi po Šentvidu, vendar me ni bilo. Poklicala je očija in skupaj so me iskali, jaz pa sem se igral s prijatelji. Mami je slutila, kje bi lahko bil, zato je poklicala Markovo mami. Našli so me! Oči je prišel pome. Tako mi je bilo zabavno, da sem težko zapustil prijatelje. To je bila moja škratovščina. Zabavna, vesela in polna doživetij. Mojim najdražjim pa je naredilo veliko skrbi. Obljubil sem jim, da se to ne bo več ponovilo. Toplo so me objeli.
Tjaš, 3. razred
46
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
SNEŽAK IN ČUDEŽNI KORENČEK Nekoč je v mrzli zimi na velikem dvorišču za sedmimi sneženimi hribi in tremi ledenimi jezeri stal snežak. Bil je visok, nasmejan, imel je tri gumbe, dve palici za roki, črn klobuk na vrhu glave, imel je kamenčke za oči in čaroben korenček za nos. Korenček je imel moč, da se snežak ni stopil, ko je nanj posijalo sonce. Prišla je mrzla noč in na dvorišče k snežaku so prišli trije zajčki, ki so bili zelo lačni. Dva zajčka sta bila prijazna, eden pa je bil poreden in je hotel za večerjo snežaku ukrasti korenček. Skočil je do korenčka, ga prijel, nato pa stekel stran. Snežak je bil do pomladi brez korenčka. Ko je spomladi posijalo sonce, pa se je snežak začel topiti, ker ni imel korenčka, ki bi ga zaščitil. Začel je klicati zajčka in kričati, naj mu vrne korenček. Zajček je to slišal in prišel k snežaku. Zasmilil se mu je in mu vrnil korenček. Snežak je srečno živel na dvorišču še veliko dolgih zim.
Lučka, 3. razred
PŠENICA NAJLEPŠI CVET Na podeželju je živel preprost in zelo prijazen fant Matej. Prihajal je iz kmečke družine. Doma so imeli večjo kmetijo. Zelo rad je skrbel za živali in čas preživljal v naravi. Z očetom je večkrat peljal živino na pašo. Dedek ga je navadil igrati na harmoniko. Rad je pomagal tudi pri delu na polju. Nekega dne je očetu predlagal, da odide na izlet v naravo po prelepi Sloveniji. Oče mu je dal v košarico par kosov domačega kruha, kislo mleko in malo sadja. Matej mu je obljubil, da se bo vrnil v enem tednu. Odločil se je, da sprva razišče mesto. Bil je presenečen, kako ogromne stavbe so tam, vse je bilo hrupno, avtomobili so divjali naokoli. Nikjer ni bilo nobenega miru. Tudi hrana mu ni bila okusna. Najraje je imel domačo, svežo hrano. Pogrešal je živali, v mestu so bile le nadležne muhe in komarji. Komaj je čakal, da se ponovno sprehodi po domačih gozdovih in pašnikih. Vendar je sklenil da potovanja, še ne bo zaključil.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
47
LITERARNI KOTIČEK
Podal se je proti severu naše države. Odločil se je za Logarsko dolino in pa Kranjsko Goro. Naše vode so se mu zdele čudovite. Užival je ob šumenju rek. Všeč mu je ta narava. Pogrešal je ta mir. Obiskal je tudi naše gore. Tako čudovit razgled je doživel. Lahko je ponovno okusil pridih domače kuhinje. Pot ga je vodila tudi na Primorsko. Bil je presenečen, kako lepo domovino imamo. Vendar premagalo ga je domotožje. Tudi primorska burja mu ni bila všeč, a se je odločil na poti domov obiskati Mozirski Gaj. Všeč so mu bile cvetlice in rastline. Bile so čudovite in raznovrstne. In tako lepo so dišale. Vendar je še vedno pogrešal pridih domačnosti. Komaj je čakal, da se vrne na domačo posest. Ob vrnitvi domov je takoj skočil svojim domačim v objem. Prva stvar, ki si jo je zaželel, je da se ponovno sprehodi po domačem polju. Sprehajal se je med vsemi rastlinami, ki rastejo pri njih. Najprej je šel mimo vinogradov, skoraj je že pozabil, kako okusno je grozdje. Pot ga je peljala mimo nasadov koruze, ječmena, riža, ovsa in ostalih žitaric. Tako čudovito se mu je zdelo vse. Nazadnje se je le ustavil na polju pšenice. Tako ga je prevzela njena zlato-rumena barva. Sijala je v vsej svoji lepoti. Sklenil je, da je to zanj najlepši cvet med vsemi. Po potovanju po svetu je ugotovil, da se mu je to do tedaj zdelo nekaj samoumevnega . Šele ob prihodu domov se je zavedal, kaj vse je imel pred očmi. Pšenico je razglasil za kraljico polja. Ugotovil je, da brez nje ne bi mogel živeti, saj jo obožuje, vendar se je njene lepote in vrednosti začel zavedati šele ob vrnitvi domov. Šel je ponovno po svetu in v vseh krajih zasejal pšenico, da bodo lahko vsi uživali v njeni lepoti.
Nik P., 7. razred
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Najlepša punca je bila iz prelepega travnika, ko zagledal sem jo, bila je kot pšeničica. Ko me je zagledala, se je nasmejala, dala mi je pšeničico in odpeketala. Še isti dan jo videl sem, a ona mene ni, vseno pšeničica cveti. Nasledni dan sem šel do nje, jo prosil za pšeničico,
48
mi dala je pšeničico in se nasmejala, po nasmehu sem vedel, da je ona taprava. Srce se mi je odvalilo, pristopil sem do nje in ji rekel: »Ti si taka, kot prelep pšenični cvet.« Ona se je nasmejala in odšla naprej, jaz pa še vedno danes sem ob njej.
Petra, 7. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
RIMA Rima je prav fina, ko besede nam skupaj zlima, da pesem še bolj je prima. Rima nas nasmeji, Takrat veseli smo vsi, saj smešno se nam zdi.
Eva C., 6. razred
NERIMANA ZIMA Zima se na žogo ne rima, ker skače po stenah in praska parket, zato hoče si si kupit slasten sladoled. Rima je kot nerimana zima, kadar kdaj se kaj ne rima, postane zelo strašna zima. Ta smešna zima vetru zdaj kima, ta čudna rima se za drevesom skriva. Če rim ne bi bilo, bi vse strašno postalo, potem pa bi se strašni zimi zmešalo.
Eva P., 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
49
LITERARNI KOTIČEK
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Pšenica, najlepši je cvet, ki obdaja cel svet. Pomladi zori, poleti rodi, jeseni nas reši skrbi , saj kruh nam priskrbi.
Ana C., 6. razred
Poletje in spomin nanj Ko je konec šolskega leta, kar poletim. Dnevi na morju so moje sanje. Ker sem predolgo v vodi, drhtim. Ponoči imam lepe sanje in kar skočim vanje. Hitro je konec poletja. Ko bliža se prvi šolski dan, je velik krik. Prve šolske dni je še veliko poletnega petja. Spomin na lepe morske dni je kot nežen dotik.
Tomaž, 6. razred
MOJA DOMIŠLJIJA Pozno ponoči v čudežno vas poletim, vem, da to so le sanje, a vseeno v njih drhtim, da utopila bi se vanje. Tam ni nikoli konec poletja, je le sladkorna pena in vesel krik. Je veliko plesanja in petja, vem, da to je najlepši dotik.
Eva D., 6. razred
50
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
PRVA PESEM – PRVA LJUBEZEN Prva pesem je kakor prva ljubezen. Lahko se ti posreči in jo vsi pojejo, saj jim je všeč. Lahko pa, da je nihče ne bo imel rad. Prva pesem je kakor prva ljubezen. V ljubezni so lahko dobre in slabe reči. Lahko se poročita, lahko pa se nekje zalomi.
Melita, 6. razred
PŠENICA, NAJLEPŠI CVET Za devetimi gorami, za devetimi vodami je bilo mesto, v katerem je stal grad. V njem pa je živel kralj s svojo hčerjo. Tam je zelo rado sijalo sonce, zato se je vse sušilo. Travniki, polja in njive. Tudi drevesa. Nekega dne pa je začelo zelo deževati. Ni deževalo le en dan, ampak štiri tedne. Ko je nehalo deževati, je bilo vse mokro. Ljudje so bili prisiljeni k delu, da bi poplavo omilili. Kdor ni delal, je dobil smrtno kazen. V nekaj dneh so vse počistili. A še vseeno so bili pridelki uničeni. Čez eno leto je zemlja postala rodovitna in vse je lepo raslo. V danem trenutku je kralj ugotovil, da ima že malo sive lase, zato se je odločil, da bo svojo hči oženil. Pripravil je štiri uganke. Prva je bila, da zmaga ta, ki najprej zagleda sončni vzhod. Zmagal je neki deček. Druga uganka je bila, da zmaga tisti, ki bo naslednji dan v kraljestvo prišel bos. Spet je zmagal isti deček. Tretja uganka pa je pa bila, da tisti, ki bo na grad prinesel najlepši cvet, bo zmagal. Deček, ki je že prej dvakrat zmagal, je vzel pšenico. In tudi tokrat je zmagal. Zadnja preizkušnja je bila, da tisti, ki ugane ime hčerke, bo zmagal in dobil jo bo za ženo. Naslednji dan je bilo zelo napeto v mestu, saj nihče, razen kralja, ni vedel njenega imena. A deček Matija je ugotovil njeno ime. Ime ji je bilo Emilia. Tako je Matija zmagal in dobil za ženo Emilio. Živela sta srečno do konca svojih dni.
Melita, 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
51
LITERARNI KOTIČEK
MOJE SANJE Ko zaspim, jaz visoko poletim, ampak vem ,da to so sanje. V njih od sreče že drhtim, ker ne morem verjeti vanje. V mojih sanjah ni konec poletja, je veselje ter živahen krik, so dnevi z veliko vznemirljivega petja, a zame je to nepozaben dotik.
Aneja, 6. razred
MOJA POEZIJA Poezija je polna občutkov, poet naredi veliko osnutkov, se spominja lepih trenutkov. Medtem ko piše poezijo, se njegove oči kar iskrijo. Poet med pisanjem je piščančja jetrca, še rajši pa piščančja bedrca.
Klara, 2. razred
Poezija je del književnosti, v njej je veliko pisane umetnosti. Zame poezija je prima, ker se nanjo veže rima.
Brina, 6. razred
52
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
PŠENICA NAJLEPŠI CVET Oče kralj je hotel, da se njegova hči poroči. Kraljična je rekla, da se bo poročila s tistim, ki ji bo prinesel ajlepši cvet. Nihče ni vedel, kateri cvet ji je najbolj všeč. Kraljeviči in podložniki so na grad nosili razne rastline iz cele dežele. Nihče ni prinesel prave rože. Neki mladi kmet je sedel pred svojo hišo in je malo pogledal na svojo njivo. Pomislil je, da bi pšenico, ki je rastla na njegovi njivi, nesel kraljični. Nabral je šop pšenice in jo nesel na grad. Ko je kraljična videla ta šopek, je povedala, da je on tisti, s katerim se bo poročila. Na poroki je bilo vse okrašeno s pšenico, tudi kmet jo je nosil za svojim klobukom. Živela sta srečno do konca svojih dni.
David, 6. razred
Uršika iz povodnega kraljestva telefonira domov Minilo je že leto dni od tistega mračnega popoldneva, ko Uršiko videli so zadnjič živo. Pri Zaličevih bilo je vse po starem, ko nenadoma zazvoni telefon. Mama se oglasi in od šoka zavpije. Oglasila se je Uršika, za katero so mislili, da je že mrtva davno tega. Cela družina pridrvi v dnevno sobo in pozorno posluša. Urška jim pove, da bo kmalu doma, a mora odslužiti kazen, ker je leta in leta fante ovijala okoli prsta in jih vedno znova grdo zavrgla. Brž jo vprašajo, kako je sploh še živa? Kje je? Ali je v redu? Uršika zala jim pove, da je v Povodnem kraljestvu in da je za silo v redu. Povodni mož jo sili delat, s čimer bo odslužila kazen, pa vendar ji ni hudega. Povodni mož in Uršika sta se tudi poročila, ne da bi Uršika to zares želela, a vendar mora odslužiti dolg, ker je zapeljevala moške. Povodni mož je do nje prijazen, ne nudi pa ji velikega udobja, četudi je kralj Povodnega kraljestva. Meni, da se mora Uršika naučiti skromnosti in kako zares ljubiti. Povodni mož ji hoče le dobro, zato se je poročil z njo in jo obvaroval, da po smrti ne bo trpela. Takoj za tem je Uršika odložila telefon, domači pa so se samo začudeno spogledovali.
Žana V., 8. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
53
LITERARNI KOTIČEK
PŠENICA NAJLEPŠI CVET
rajajo cele dneve in noči.
O, naša Slovenija, ti ohranjaš našo kulturo in zlato domovino, si naša lepa dežela.
Narodne noše vsako leto zbudijo spomine na stare čase. Slovenija, hvala, ker to ohranjaš, si naša najboljša prijateljica.
Pšenica in mak skupaj cvetijo, kot najboljši prijatelji, radi se bohotijo. Skupaj se zibljejo z vetrom,
Pšenica, ti nam krasiš polja, daješ nam moko in kruh. Mak, ti pa olepšaš ta polja in nas po prekmursko sladiš.
Ajda, 6. razred
SNEŽAK SNEŽKO Nekoč že dolgo od tega, je za sedmimi gorami in sedmimi vodami živel snežak snežko. V Ledeni deželi so se snežaki cele dneve valjali po snegu, se kepali, skratka uživali na snegu. Od jutranje zarje do noči. Za večerjo so jedli ledene palačinke in pili zmrznjen kakav. Snežko pa je bil drugačen snežak. Kakor hitro je pomolil korenček skozi vrata, je pričel kihati in kašljati. Prezeblo ga je do zadnje snežinke v telesu. Ostali snežaki so ga zbadali, da je reva, da si nič ne upa in da sploh ni pravi snežak. Pretakal je ledene solze. Nekega dne se je odločil, da tako ne gre več. Odšel je iz Ledene dežele. Hodil je tri dni in tri noči. Šel je skozi mračen gozd in cvetoč travnik. Končno je prišel v Sončni gaj. Sonce je sijalo, ljudje so uživali na plaži. Snežka prvič v življenju ni zeblo. Užival je. A kmalu se je zelo prestrašil. Roke so se mu začele topiti, skoraj so mu odpadli gumbi in korenček. Hitro je poiskal hladilnik, da se ne bi čisto stopil. Ponoči je zmrzoval v hladilniku, podnevi pa gradil peščene gradove na plaži. Kmalu je začel pogrešati ostale snežake. Tudi drugi snežaki so pogrešali Snežka. Snežko se je žalosten odpravil nazaj v Ledeno deželo. Kar tresel se je od strahu. Vedel je, da snežaki živijo le v Ledeni deželi, ne na plaži. A glej, glej. Ostali snežaki so tako pogrešali Snežka, da so mu pripravili prav posebno presenečenje. Zgradili so mu iglu. Obložili so ga s preprogami, mu dali notri kamin in tople odeje. Ko je snežak Snežko prispel v Ledeno deželo, je debelo pogledal. Snežaki so ga objeli in mu zaželeli dobrodošlico. Snežko je znova jokal ledene solze. Tokrat so bile to solze sreče. Bil je zelo srečen. In dobil je hišo iz sanj! Snežko je spoznal, da v sili spoznaš prijatelje. In on jih ima za celo vas! Sedaj bo vedno zaupal kakšnemu snežaku, če ga bo kaj težilo. Vsi snežaki so v Ledeni deželi živeli srečno do konca svojih dni.
Luka, 3. razred
54
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
Polž na potepu na kitovem repu, poustvaril v stripu Nik B., 3. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
55
LITERARNI KOTIČEK
56
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
57
LITERARNI KOTIČEK
VIJOLIČNI KORENČEK Nekoč je živel korenček. Ni se razlikoval od drugih korenčkov. A si je to zelo želel. Še vedno je bil tak kot drugi, pa naj si je še tako želel, da bi bil zelen ali moder. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci. Enkrat pa je nekdo odprl hladilnik. Bila je deklica. Vzela je prav ta korenček. Bil je presrečen, da je deklica izbrala prav njega. Videl je, da na mizi meša barve, dobil je neprijeten občutek. Zaželel si je, da bi se vrnil domov v hladilnik, a bilo je prepozno. Deklica je pomočila čopič v barvo. Pobarvala je korenček. Ni bil več kot vsi drugi, zdaj je bil vijoličen. To pa mu ni bilo prav nič všeč. Deklica ga je položila nazaj v hladilnik, saj ni vedela, da ne sme več v hladilnik. Ko so ga drugi korenčki videli, so se mu začeli na ves glas smejati. Vijoličnemu korenčku je postalo pošteno nerodno. Nato pa se je hladilnik ponovno odprl. Korenček se je tako prestrašil, da je to zopet deklica. A tokrat je bila samo mama, ki je želela skuhati korenčkovo juho. Ko pa je videla vijolični korenček, se je zelo začudila, a je kmalu ugotovila, da ga je pobarvala deklica. Vzela ga je in tudi tri njegove bratce. Najprej jih je skrbno umila, najbolj pa vijolični korenček. Potem jih je olupila. Na srečo barva ni prodrla skozi lupino. Na zadnje jih je nasekljala, vrgla v lonec in tako je pravljice konec.
Lara L., 5. razred
PES IN MAČKA Nekoč je živel pes, ki je bil zelo radodaren in je rad pomagal drugim živalim. Največkrat je pomagal podeželski mački. Nekega dne jo je spet srečal in ji rekel: »Živijo, kako ti gre danes?« Mačka je odgovorila: »Še kar v redu.« »No, če me boš kaj potrebovala, pa me poišči.« »Bom,« je odgovorila mačka. Ravno takrat se je iz grma prikradel volk in začel rjoveti: »Ti že pokažem, ti nesramna mačka … Ti že pokažem!« Volk je bil že v skoku, da bi napadel mačko, potem pa: »Hov, hov, hov, spelji se mrcina in pusti mojo mačko na miru.« »Ti boš meni govoril, ja, ki nimaš pojma,« se je zadrl volk in zbežal. »Hvala ti, spet si me rešil.« » Seveda, zate bi naredil vse,« je še rekel in šel. Tako se je godilo večkrat in pes je znova in znova rešil mačko pred zlobnimi živalmi. Nekega dne, ko se je pes sprehajal po gozdu, mu je prišel naproti medved in mu rekel: »Kaj pa ti tukaj, ali ne veš, da je ta gozd samo moj!« Pes mu je odgovoril: »Če ne želiš, se ne bom sprehajal po tem gozdu.« Medved mu zabrusi: »Kar si naredil, si naredil, greh je že storjen. Ko ga je že mislil pokončati, se mu je za hrbtom priplazila mačka, ga tako močno uprasnila, da je medved od same bolečine zbežal.
NAUK: Kdor drugim pomaga, se mu vedno povrne pomoč. Julija Š., 7. razred
58
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
LITERARNI KOTIČEK
Hana, 9. razred, projekt Krokus
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
59
STRANI ZA POLIGLOTE
TIPS FOR GOOD HEALTH
Jerneja, 8. Class
Erik, 9. Class
60
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
STRANI ZA POLIGLOTE
Senidah: Fama
Džaba svi novci, svi žestoki momci
zaman ves denar, vsi hudi fantje
Dok kelner mi toči, haos u glavi, tama
ko natakar mi toči, kaos u glavi, tema
I kao da stao je sat, možda premalo pijem
in kot da bi se ura ustavila, mogoče premalo pijem
Nedostaje tvoj zagrljaj
pogrešam tvoj objem
Laste lete ispod sivog neba, da
lastovke letijo pod sivim nebom, ja
Baš je vreme strašno, ja bez tebe propadam
vreme je grozno, jaz brez tebe propadam
Svako veče čini mi se čujem tvoj glas
vsak večer se mi zdi, da slišim tvoj glas
Sanjam cveće, tvoj osmeh pored česme
sanjam o rožah, tvoj nasmeh ob vodnjaku
Budi na noć, budi za to Ne mogu da slažem, ništa ne znam Nije namerno, a nije ni slučajno
bodi na noč, bodi za to ne morem se zlagati, nič ne vem ni namerno, a ni naključno
Nije namerno
ni namerno
Budi na noć, budi za to
bodi na noč, bodi za to
Ne mogu da slažem, ništa ne znam
ne morem se zlagati, nič ne vem
Nije namerno, a nije ni slučajno
ni namerno, a ni naključno
Nije namerno
ni namerno
Zlato na meni, Dior
zlato na meni, Dior
Fama, sve to ti znaš
fama, ti vse to veš
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
61
STRANI ZA POLIGLOTE
Je nebitno kad, kad zovem te mama
ni pomembno ko, ko kličem te mama
Kad zasvira ponovo ta gitara
ko zaigra spet ta kitara
Kad zasvira lomi me za
ko zaigra, lomi me za
Laste lete ispod sivog neba, da
lastovke letijo pod sivim nebom, ja
Baš je vreme strašno, ja svejedno nastavljam
vreme je grozno, jaz vseeno nadaljujem
Svako veče čini mi se čujem tvoj glas
vsak večer se mi zdi, da slišim tvoj glas
Sanjam cveće, tvoj osmeh pored česme
sanjam rože, tvoj nasmeh ob vodnjaku
Budi na noć, budi za to
bodi na noč, bodi za to
Ne mogu da slažem, ništa ne znam
ne morem se zlagati, nič ne vem
Nije namerno, a nije ni slučajno
ni namerno, a ni naključno
Nije namerno
ni namerno
Budi na noć, budi za to
bodi na noč, bodi za to
Ne mogu da slažem, ništa ne znam
ne morem se zlagati, nič ne vem
Nije namerno, a nije ni slučajno
ni namerno, a ni slučajno
Nije namerno
ni namerno
Zlato na meni, Dior
zlato na meni, Dior
Fama, sve to ti znaš
fama, ti vse to veš
Je nebitno kad, kad zovem te mama
ni pomembno ko, ko kličem te mama
Kad zasvira ponovo ta gitara
ko zaigra spet ta kitara
Kad zasvira lomi me za
ko zaigra, lomi me za
Zlato na meni, Dior
zato na meni, Dior
Fama, sve to ti znaš
fama, ti vse to veš
Je nebitno kad, kad zovem te mama
ni pomembno ko, ko kličem te mama
Kad zasvira ponovo ta gitara
ko zaigra spet ta kitara
Kad zasvira lomi me za
ko zaigra, lomi me za
Prevedla Sumejja, 9. razred
62
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
STRANI ZA POLIGLOTE
Pri izbirnem predmetu nemščina so učenci petega in šestega razreda izdelali mini plakate na temo konjičkov.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
63
STRANI ZA POLIGLOTE
MEINE LETZTE WOCHE Heute präsentiere ich euch meine letzte Woche. Ich bin jeden Tag, von Montag bis Freitag, um 6.30 aufgestanden, ich habe mir die Zähne geputzt, meine Haare gekämmt, Frühstück gegessen, meine Schultasche fertig gemacht und bin mit meiner Oma zur Schule gefahren. Die einzige Ausnahme ist das Wochenende, denn ich bin nicht so früh aufgestanden und nicht zur Schule gegangen. Am Montag war ich bis 13 Uhr in der Schule. Dann bin ich nach Hause mit einem Auto gegangen. Ich habe in der Schule zu Mittag gegessen. Zu Hause habe ich meine Hausaufgaben gemacht und gelernt. Später habe ich Tanzen geübt. Von 16.30 bis 18.30 habe ich Cheerleading trainiert. Um 18.45 habe ich geduscht. Um 19.00 habe ich das Abendessen gegessen. Dann habe ich mich ausgeruht. Um 21.30 habe ich geschlafen. Meine letzte Schulstunde am Dienstag war Deutsch. Sie hat um 13.45 geendet. Vor dieser Stunde habe ich zu Mittag gegessen. Als ich nach Hause angekommen bin, habe ich einen Film gesehen. Dann, von 15.00 bis 18.00 Uhr, habe ich Hausaufgaben gemacht und gelernt. Später habe ich gegessen. Nach vier Stunden habe ich geschlafen. Am Mittwoch ist das gleiche wie Montag passiert, nur der Unterricht hat fünfzig Minuten später geendet. Am Donnerstag hat der Unterricht am frühesten geendet. Meine letzte Stunde war Mathematik und dann habe ich in der Schule gegessen. Zu Hause habe ich mit meinen Katzen gespielt. Ich bin um 15.30 mit meiner Mutter spazieren gegangen. Das was sehr toll, weil wir viel Spaß hatten. Um 23.00 Uhr habe ich geschlafen. Am Freitag bin ich mit Freude aufgestanden, weil es hell und wolkenlos war. Ich habe auch, wie am Mittwoch und Dienstag, um 13.45 mit dem Schulunterricht geendet. Mein Tag ist so wie am Montag gelaufen. Ich bin der Meinung, dass Samstag das beste Tag ist, weil ich lange schlafen kann und weil ich viel Freizeit habe. Am Samstag bin ich um 9.30 aufgestanden. Am Vormittag habe ich gelernt. Dann, um 13.00 Uhr, habe ich zu Mittag gegessen. Später haben ich und meine Familie ein Brettspiel gespielt. Wir hatten viel Spaß. Vor dem Schlafen habe ich Netflix gesehen. Der Sonntag war sehr schläfrig, weil es geregnet hat. Ich und meine Eltern sind zu Verwandten gegangen. Das war sehr schön, weil wir eine Party mit Musik hatten.
Špela L., 9. Klasse 64
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
RAZVEDRILO: humor
KAVA Z MLEKOM Okostnjak vstopi v gostilno in naroči: »Kavo z mlekom, prosim.« Natakar začudeno: »Resno? V tem stanju?« Okostnjak odvrne: »Prav, prav. Še brisače prosim.«
KLAVIR Vida je cele dneve in noči noči igrala klavir. Mehanik: »Prišel sem vam uglasiti klavir.« Vida: »Saj nisem nič naročila!« Mehanik: »Naročili so mi vaši sosedje!«
Jerneja, 8. razred
UGANKA
Streha zložljiva dežek lovi: sonce zakriva – ime spremeni. ViR:Ciciba 170/71, Avtor Jože Šmit
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
65
RAZVEDRILO: naj recept
ZELENJAVNA OHROVTOVA JUHA Sestavine: •
50 g masla (lahko uporabimo tudi olje)
•
Pol bele čebule
•
2 pora (beli in svetlo zeleni del)
•
2 stroka česna
•
pol glave ohrovta (ali 1 manjša glava)
•
2 krompirja
•
2 oranžna korenčka
•
1 l zelenjavne jušne osnove
•
1 lovorjev list
•
1 žlička posušenega timijana
•
pol žličke posušenega majarona
•
sol in sveže mleti poper (po okusu)
Postopek: 1. Zelenjavo operemo in očistimo. Korenje in krompir narežemo na centimetrske kose. Ohrovtu izrežemo kocen in ga narežemo na trakove, por pa nasekljamo ali narežemo na kolobarje. Česen in čebulo olupimo ter ju ločeno drobno nasekljamo. 2. V loncu razpustimo maslo, na katerem najprej posteklenimo nasekljano čebulo. Dodamo por in česen, vse skupaj dobro premešamo, lonec pokrijemo in pustimo, da se zelenjava na nizki temperaturi duši 5 minut. 3. Primešamo narezan ohrovt, lonec ponovno pokrijemo in pustimo, da se zelenjava duši še 5 minut. 4. V lonec dodamo korenje in krompir, vse skupaj dobro premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Dodamo lovorov list, majaron, timijan, sol in poper. Ko jušna osnova zavre, temperaturo znižamo, lonec delno pokrijemo in pustimo, da se juha kuha 15 do 20 minut oziroma toliko časa, da se krompir zmehča. 5. Ko je zelenjava kuhana, vzamemo tlačilko za krompir in z njo zmečkamo del zelenjave, da bo juha bolj gosta. Poskusimo in po potrebi dodamo sol in/ali poper. 6. Pripravljeno juho serviramo v globoke krožnike in jo postrežemo. Recept: Zelenjavna ohrovtova juha - Okusno.je
66
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
RAZVEDRILO: naj recept
NARASTEK IZ KISLEGA ZELJA, KROMPIRJA IN SLANINE Sestavine: •
150 g slanine
1 majhna čebula
•
500 g kislega zelja
•
•
1 kg krompirja
2 dl kisle smetane
•
•
1 dl mleka •
•
1 jajce
sol, mleti poper in rdeča sladka paprika •
sesekljan peteršilj
Postopek: 1. Zelje poskusimo in če se nam zdi prekislo, ga na hitro oplaknemo pod tekočo vodo in odcedimo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo, slanino narežemo na koščke. 2. Na koščke narezano slanino hrustljavo popražimo. V ponvi pustimo za približno 1,5 žlice maščobe, ostalo pa odlijemo. Dodamo sesekljano čebulo in jo med mešanjem posteklenimo. Nato dodamo zelje in ga začinimo s papriko, poprom in soljo. Dobro premešamo, zalijemo z malo vode in pokrito dušimo toliko časa, da se zelje na pol skuha. 3. Krompir olupimo, operemo in narežemo na centimetrske kolobarje. Stresemo jih v večji lonec, zalijemo s hladno vodo in pristavimo na kuhalnik. Ko krompir zavre, ga posolimo in ob rahlem vrenju kuhamo še 10 minut, potem pa lonec odstavimo in krompir dobro odcedimo. 4. Pečico segrejemo na 180° C. Pekač za narastke namastimo z oljem, nato pa vanj v eni plasti zložimo polovico krompirja, po katerem razporedimo kislo zelje s slanino. Po zelju razporedimo preostanek krompirja. Krompirjeve rezine zlagamo tako, da se med seboj malce prekrivajo. 5. V posodi zmešamo smetano, jajce in mleko. Zmes rahlo začinimo s soljo in poprom ter jo polijemo po vrhu zloženke. Pekač za 45─50 minut potisnemo v ogreto pečico. Ko se jed po vrhu lepo zlato rjavo zapeče, je pripravljena. Pred serviranjem po vrhu potrosimo še malo sesekljanega peteršilja. Recept: Narastek iz kislega zelja, slanine in krompirja - Okusno.je
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
67
RAZVEDRILO: naj recept
MEHIŠKA VROČA ČOKOLADA Sestavine: •
250 g navadne temne čokolade
•
940 ml mleka
•
pol žličke mletega cimeta
•
4 kapljice vanilijeve esence
•
2 dl sladke smetane
Postopek: 1. Na kuhalnik pristavimo manjšo kozico, v katero smo nalili vodo dva centimetra visoko. Na kozico postavimo skledo, v katero nadrobimo čokolado. Segrevamo toliko časa, da se čokolada popolnoma raztopi. Čokolado vmes mešamo, da dobimo popolnoma tekočo in gladko zmes. Sladko smetano vlijemo v skledo in z električnim mešalnikom čvrsto stepemo. 2. V kozici segrejemo mleko do vretja in ga odstavimo. Mleko vmešamo v stopljeno čokolado in nato čokoladno zmes prelijemo nazaj v kozico. Dodamo cimet in vanilijo ter na zmernem ognju kuhamo in mešamo še dve minuti. 3. Vročo čokolado odstavimo in z ročno metlico mešamo toliko časa, da se na površini začne delati pena oz. drobni mehurčki. Še vročo nalijemo v skodelice, po vrhu prelijemo s peno in okrasimo s stepeno smetano. Recept: Mehiška vroča čokolada - Okusno.je
PEČENA PROSENA KAŠA Z BRUSNICAMI IN ROZINAMI Sestavine:
68
•
1 l mleka (lahko uporabimo tudi rastlinski napitek)
•
1 ščepec soli
•
1 žlička mletega cimeta
•
250 g prosene kaše
•
20 g masla
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
RAZVEDRILO: naj recept
•
drobno naribana pomarančna lupinica (po želji) • •
2 jajci
2 žlici poljubnega sladkorja (lahko tudi med) •
1 pest suhih brusnic •
• •
1 pest rozin
Pomarančni sok (po potrebi) Maslo za namastitev pekača
Postopek: 1. Če so rozine in brusnice zelo suhe, jih stresemo v posodico in prelijemo s pomarančnim sokom. Brusnice po želji zrežemo na manjše koščke. Pustimo, da se sadje namaka, medtem ko kuhamo kašo. 2. Proseno kašo stresemo na gosto cedilo in jo dobro operemo. Oprano kašo stresemo v lonec in jo zalijemo z mlekom, ki mu dodamo ščepec soli in cimet. Kašo na zmernem ognju kuhamo do vretja, nato pa znižamo temperaturo in jo med občasnim mešanjem kuhamo še približno 10 minut, da se zmehča. Po potrebi prilijemo še malo tekočine. Kuhano kašo odstavimo in ji primešamo maslo ter naribano pomarančno lupinico. Pustimo, da se ohladi do mlačnega. 3. V dve posodi ločimo beljake in rumenjake. Beljake stepemo v trd sneg, rumenjakom pa dodamo malo sladkorja ali medu in jih penasto umešamo. 4. Ohlajeni kaši najprej primešamo stepene rumenjake, zatem rozine in brusnice ter na koncu še beljakov sneg. 5. Pripravljeno zmes pretresemo v pekač, ki smo ga dobro namastili z maslom. Vse skupaj pečemo 25−30 minut v pečici, ogreti na 180° C. Ko se kaša po vrhu zlato rjavo obarva in zapeče, je pripravljena. 6. Pripravljeno jed postrežemo toplo ali hladno. Serviramo jo na krožnike ali pa jo naložimo kar v manjše skledice. Zraven po želji priložimo kupček grškega ali kokosovega jogurta. Recept: Pečena prosena kaša z brusnicami in rozinami - Okusno.je
Slastne recepte je za vas pripravila Zoja iz 6. razred
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
69
RAZVEDRILO: modni nasveti "
MODA ZA ZIMO in POMLAD 2022
MOKASINKE Mokasine oziroma loaferke so lani doživele svojo veliko vrnitev in postale »must have« obutev leta. Najbolje so videti v kombinaciji z elegantnimi hlačami in klasičnim suknjičem. Nekateri modeli se ponašajo z moško eleganco s pridihom svetlečih materialov, medtem ko so klasični črni mokasini primerni za prijeten potep po mestu in skok po opravkih.
UDOBEN MEHEK PLAŠČ Priljubljeni »teddy« plašči so nepogrešljiv modni kos v garderobi šik deklet, ki obenem prisegajo tudi na elegantne tople plašče iz umetnega krzna. Odločite se lahko za krajšega ali pa se ovijete v plašč, ki vam sega do kolen, najboljše pri njem pa je to, da ga lahko nosite na tisoč in en način. Primeren je tako za večerne priložnosti kot za povsem »casual« modni stajling, odlično pa se obnese tudi v kombinaciji s trenirko.
70
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
RAZVEDRILO: modni nasveti
JAKNE S PASOM Elegantne jakne so vedno »must have«, to zimo pa ženske izbirajo predvsem variante s pasom, ki še dodatno poudarijo ta predel. Običajno se odločijo za nevtralne odtenke, kot sta bež in črna, saj jih lahko kombinirajo s praktično vsem, kar imajo v omari.
SHACKET – srajčna jakna Priljubljene jakne (kombinacija jakne in srajce) na prvi pogled niso nekaj, kar bi tradicionalno povezovali z modo, je pa ta trendovski kos to zimo velik hit, ki se najpogosteje nosi v bež tonih ali v šik karo vzorcu. Srajčna jakna oz. shacket, kot to imenujejo v tujini, je izjemno uporabna jakna iz volne in je tako odlično vrhnje modno oblačilo za prehode, kot je pomlad.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
71
RAZVEDRILO: modni nasveti
PLETENINE Na pletena oblačila v hladnih mesecih prisega vsaka modna navdušenka. Poleg tega, da so mehka in udobna, so tudi neverjetno topla. Te cenijo predvsem »oversized« puloverje, šik jopice in elegantne pletene obleke.
Lep modni pozdrav
Živa, 6. razred 😊
72
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
. Fotografije: - šolski arhiv - ikone: Za možgančke: www.youtube.com
Poligloti. ipkitten.blogspot.com150 Pisanje: www.agencija-poti.si Moda. juegosmoda.me422 Recepti: zalec.info500 , http://www.ekooaza.si/ekoloska-hrana Aktualno: http://www.genspot.com/blog-31760/mainzelm-228-nnchen-mozicki-iz-mainza.aspx
Likovna dela: http://anine-cacke.si/ Migamo: https://www.os-grize.si/2015/07/03/sportne-aktivnosti-med-pocitnicami/
Likovna izdelka: 3. razred
Prispevke zbrala, uredila in oblikovala: Tina Orač Gornik Lektorirala: Barbara Kostrevc
Februar 202 2022
FERDO
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI
73
