Ferdo, šolski spletni časopis

Pozdravljeni, ferdovci in ferdovke!

Kako ste? Verjamem in želim si, da ste preživeli zanimive božično-novoletne praznike in si napolnili baterije.

Ja, saj vem, eni nergate, da ni bilo snega, drugim ni bilo všeč darilo dobrih mož, tretjim je sestrica pojedla vse piškote … Ampak ali ste kdaj pomislili, da ste v bistvu lahko srečni in zadovoljni? Da lahko hodite v šolo, da vas obiščejo dobri možje, da imate polno mizo dobrot, da ste zdravi.

Nekje sem zasledila anekdoto:

Včasih je dobro, da se zamislimo, kaj imamo, kaj lahko damo, in gremo nasmejani v nov dan.

Želim vam uspešno, zdravo, odgovorno in prijazno leto 2023. Srečno!

Prijazen pozdrav Tina Orač Gornik, urednica

ALI VEŠ?

Kunec in zajec sta dve različni živali. Zajec je »divji zajec«, kunec pa je »domač zajec« in pogosto tudi hišni ljubljenček. Pri kuncih imamo tri različne pasme: mali kunec, srednji kunec in veliki kunec. Živijo 7 let, tehtajo od dobrega kilograma pa tja do sedem kilogramov.

Kunec se prehranjuje s senom in mešanico zrnja, občasno pa tudi z malo sveže zelenjave. Vedno mora imeti na razpolago tudi vodo. Kunec mora imeti tako veliko kletko, da v njej lahko poskoči.

Ali veš, da kunec poje svoj iztrebek? Ko hrana prvič zapusti prebavni trakt, v njej ostanejo nekatere hranilne snovi, ki so za kunčka zelo pomembne, zato svoj kakec poje, da res temeljito izkoristi svoj obrok.

Kunci nimajo ravno radi igrač, radi pa imajo božanje.

Nogomet je ekipna igra. Ekipa šteje enajst igralcev. Oblečeni so v športne drese. Vsi igralci imajo iste barve dresov, vratar pa je drugačne barve. Obute imajo dokolenke, v katerih imajo ščitnike, in pa športne copate za nogomet – kopačke. Vsaka ekipa ima vodjo, ki se imenuje kapetan, in nosi na roki kapetanski trak. Ob igrišču pa se nahaja tudi njihov glavni mož, ki se imenuje trener ali selektor. Nogomet se igra na travnatem igrišču. Dimenzije igrišča so dolžine najmanj devetdeset metrov in širine najmanj petinštirideset metrov. Na vsakem koncu igrišča je gol širok 7,32 m in visok 2,44 m. Igra se dva polčasa po 45 minut. Če je rezultat neodločen, se igra dva podaljška po 15 minut. Če je še vedno neodločeno, pa se izvaja proste strele. Za red na igrišču skrbijo trije sodniki. Nogomet je zelo popularen šport. Najboljši igralci z njim zelo dobro zaslužijo.

IZLET V CELJE: TEHNOPARK IN STARI GRAD

Pri nas so nedelje namenjene izletom. Včasih gremo le na bližnji hrib, včasih pa se odpravimo na izlet presenečenja. Ker ne poznam cilja, opazujem obcestne table in ugibam. Neko lepo jesensko nedeljo smo se odpravili v Celje. To mesto, zgrajeno na temeljih antične Celeie, združuje napredek tehnologije in stare čase s Tehnoparkom Celje v centru mesta ter Starim gradom nad njim. Tehnopark Celje je zanimiv znanstveno-zabavni park. Je tudi največji v Sloveniji. Tam spoznaš zakone fizike, preizkusiš se v vožnji invalidskega vozička, ustvariš animacijo … Skratka, zabavaš se z znanostjo! V dveh nadstropjih najdeš ogromno poskusov, ki jih lahko izvedeš kar sam, saj je ob vsakem poskusu tabla z navodili, kako ga izpelješ. Všeč mi je bilo veliko Newtonovo nihalo: to je nekaj kovinskih krogel, vsaka s svojo vrvjo pritrjena na stojalo. Ko povlečeš robno kroglo stran od ostalih ter jo spustiš, se krogla na drugem robu premakne od ostalih. Pri drugem poskusu sem se poigraval s svetlobo. Na mizi so štirje viri svetlobe ter različni prozorni predmeti. Pred vire svetlobe postavljaš različne predmete in opazuješ, kaj se dogaja s svetlobo, ki se lomi na različne načine.

Zelo všeč mi je bila tudi demonstracija kemijskih poskusov, pri kateri je voditeljica v skledo milnice nabrizgala plin za vžigalnike in ga nato prižgala. Milnica je zagorela.

Po več urah zabave v Tehnoparku smo se odpravili še na Stari grad Celje. To je največji srednjeveški grad v Sloveniji. Na njem so živeli celjski grofje. Na gradu imate lahko grofovski piknik, grofovski sprejem, mi pa smo se po njem sprehodili kar sami. Z gradu je zelo lep pogled na mesto Celje, imajo grajsko tiskarno, v kateri ti tiskar prikaže, kako so včasih tiskali, videli smo tudi viteški dvoboj ter razstavo mučilnih naprav.

V spominu mi je ostal tudi mit o grajskem vodnjaku: Neki kmet je prišel ponoči v grad, da bi sporočil lastniku važno novice. Ko pride na dvorišče, nenadoma zasliši glas: »Kje je moja zemlja, kje je moj grad, kdo sem jaz?« Kmet se približa vodnjaku in koga vidi? Grofa Ulrika, stoječega do pasu v vodi in vsega razmesarjenega. Odtlej si nihče ni upal več po vodo in vodnjak so zazidali. Izlet mi je bil zelo všeč in ga toplo priporočam tudi vam.

P. S.

Priporočam restavracijo Stari pisker.

*Nastatimorajomehurčki.

DIŠALO JE PO KOSTANJU

V četrtek, 20. 10. 2022, je v okolici šole slastno zadišalo. Učenci podaljšanega bivanja smo se zbrali na igrišču in imeli kostanjev piknik. Najprej smo plesali, potem pa izdelovali jesenska drevesa in se igrali z bučami, kostanji in orehi. Seveda smo jedli kostanj, ki sta nam ga spekla hišnika, čaj pa so skuhale kuharice. Všeč so mi bile gre z bučami in tudi izdelovanje jesenskih dreves. Čas je zelo hitro minil. ElaKavazović,4.

ALI STE VEDELI, DA:

• so prvi kakavova drevesa, iz katerih danes pridobivamo čokolado, gojili Maji in Azteki? To sta dve starodavni ljudstvi, ki sta živeli v Srednji Ameriki. Kakavov napitek pa ni bil sladek, kot je danes, temveč je bil grenak in precej masten.

• je kakav bil sprva le hrana bogov, uživali so ga le plemiči in kralji?

• so prvi v Evropi čokolado dobili Španci, kmalu se je pojavila tudi v Severni Italiji? Prvi, ki so čokolado opisali, so bili Švicarji.

• so Nemci čokolado uporabljali kot zdravilo, kupiti se jo je dalo samo v lekarni?

• je bila prva čokoladna tablica izdelana v Angliji davnega leta 1842?

• ljudsko prepričanje pravi, da je čokolada eden od glavnih vzrokov za nastanek mozoljev? No, brez panike, to ne drži!

• temna čokolada ščiti telo pred razvojem raka in srčnih bolezni?

• je danes ena od večjih proizvajalk čokolade Švica?

• v Švici pojedo kar 10 kg čokolade letno na prebivalca, pri nas je pojemo le 1,5 kg letno?

Viri:Zgodovinačokolade,sandraverlic-splet.arnes.si www.moja.cokolada.si

MarijaBerčon,5.a

NAJ UČITELJ 2022

V okviru letošnjega tedna otroka in dneva učiteljev smo na naši šoli izbirali najboljša učitelja na razredni in predmetni stopnji. Po napetem preštevanju glasov sta naziv naj učitelja 2022 prejeli Tina Orač Gornik (na razredni stopnji) in Sabina Rozina (na predmetni stopnji). Z njima smo se pogovarjali in ju vprašali nekaj vprašanj, da ju lahko pobližje spoznate ter tako izveste marsikaj zanimivega.

UčiteljiciSabina

inTina

Naj učiteljica na predmetni stopnji

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice in svoje področje? Že kot majhna deklica sem občudovala svoje učiteljice in si želela, da nekoč učiteljica postanem tudi sama. Predstavljala sem si, kako bom vstopila v razred, učenci pa bodo navdušeno naredili vse, kar jim bom naročila. No, ni vse tako, kot sem si takrat predstavljala, vendar mi ni bilo nikoli niti za trenutek žal, da mlajši generaciji predajam svoje znanje. V osnovni šoli sem bila sicer prepričana, da bom poučevala matematiko, kasneje sem želela poučevati športno vzgojo. Na koncu pa je zmagala ljubezen do narave, zato sem se tudi odločila, da na Pedagoški fakulteti vpišem študij biologije in kemije.

Kako dolgo že učite na naši šoli? Svoje poučevanje sem še kot absolventka začela na Gimnaziji Litija, kjer sem dijakom predajala znanje kemije. Poleg tega sem v tem obdobju spoznavala tudi

delo v osnovni šoli, kjer sem se preizkusila v poučevanju kemije, biologije in naravoslovja ter vodenju oddelkov podaljšanega bivanja. Delo v osnovni šoli me je navdušilo, zato sem bila zelo vesela, ko se je pojavila možnost, da se pred 14 leti zaposlim na naši šoli.

Kako bi z nekaj besedami opisali svoje učence?

Ferdovci ste zelo vedoželjni, prijazni, zabavni, vendar v razredu potrebujete jasna navodila ter pravila za delo. Večina učencev je zelo spoštljiva, ve, kaj je prav in kaj ne.

Moje življenje opisuje citat …

Zelo blizu mi je naslednji citat Alberta Einsteina: »Samo dva načina sta, kako živimo svoje življenje. Eden je, da se nam nič ne zdi čudežno. Drugi pa, da je čudež prav vse.« Hvaležna sem za življenje in želim ga zajemati z veliko žlico. Tudi v težkih stvareh poskušam najti nekaj pozitivnega in to poskušam prenesti tudi na svoje učence.

Ljudje, ki me najbolj poznajo, o meni pravijo … Sem se malo pozanimala o tem, saj sem bila prepričana, da me boste to vprašali. Pravijo, da sem izredno dobrosrčna, da nikoli ne bi škodila niti muhi, radodarna, nasmejana, prijazna, poštena … Tisti, ki me poznate, boste že vedeli, če je to res ali ni.

Nam lahko zaupate nekaj, kar učenci o vas še ne vedo? Hm … Ker sem po naravi zelo odkrita oseba in pri pouku včasih o sebi kar preveč povem, me skrbi, da kakšnih posebnih skrivnosti nimam. Mogoče pa učenci vseeno ne vedo, da imam rojstni dan 22. aprila, na svetovni dan Zemlje. Zgleda, da mi je bila ljubezen do narave položena že v zibko.

Ste pričakovali naziv naj učitelja 2022 in kakšni so bili vaši občutki ob razglasitvi?

Moram priznati, da sem si ga zelo želela, vendar pa sem to kar hitro odmislila, saj sem kot učiteljica stroga, želim, da učenci poslušajo drug drugega, pa še poučujem predmete, kjer se je potrebno zelo veliko učiti. Bila sem prepričana, da to ni dobitna kombinacija za naj učitelja.

Ko pa so me med poukom obvestili, da sem naj učiteljica predmetne stopnje, so se na mojem obrazu pojavile solze sreče. To, da ti učenci povedo, da te imajo radi, je nekaj, kar si učitelj res želi slišati.

Bi ob koncu povedali še kaj bralcem Ferdota? Dragi Ferdovci, bodite radovedni, raziskujte, znanje je nekaj, kar vam nihče ne more vzeti. Poleg tega pa bodite spoštljivi, prijazni, pravični in nikoli, ampak res nikoli ne obupajte. Za vsako stvar se vedno najde rešitev. Če pri tem potrebujete pomoč, veste, kje me najdete. Uživajte življenje. Naj učiteljica na razredni stopnji Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice in svoje področje? Že kot majhna deklica sem se rada »igrala šolo«. Po osnovni šoli me je pot sicer zanesla v druge vode, a sem kmalu ugotovila, da si v resnici želim postati učiteljica. Tako lahko pokažem/izrazim vse svoje znanje in ga predam naprej. Rada vzgajam in izobražujem. V učilnici se počutim kot v drugem domu.

Kako dolgo že učite na naši šoli? Prihodnje šolsko leto bo 20 let.

Kako bi z nekaj besedami opisali svoje učence? Radovedni obrazi, navihane oči, vsak je drugačen/poseben … Opažam pa, da jim je kljub občasnemu nerganju všeč, da ob učitelju vedo, kje so meje, imajo radi red in doslednost, čutijo, kaj pomeni spoštovanje, in si želijo strogih, a obenem razumevajočih, občasno zabavnih učiteljev.

Moje življenje opisuje citat … Nikoli se ne vdaj, tvoja sreča je odvisna le od tebe.

Ljudje, ki me najbolj poznajo, o meni pravijo …. Če vprašate moje najbližje in najboljši prijateljici (kar sem storila), boste dobili dolg odgovor, da sem vestna, dosledna, redoljubna, odločna, striktna, prijazna,

malo trmasta, odlično kuham, topla, vredna zaupanja, s smislom za modo, lepa navznoter in navzven, dobrosrčna, občasno navihana, zelo pozorna, neverjetno pozitivna, znam pohvaliti in pograjati, vedno sem pripravljena pomagati, da znam poslušati in svetovati … Uf, mi je kar nerodno

Nam lahko zaupate nekaj, kar učenci o vas še ne vedo?

Hm, da znam veliko ročnih del in sem včasih izdelovala nakit.

Ste pričakovali naziv naj učitelja 2022 in kakšni so bili vaši občutki ob razglasitvi?

Nisem, bila sem prijetno presenečena. Očitno nekaj delam prav. Hvala!

Bi ob koncu povedali še kaj bralcem Ferda?

Življenje je lepo. Živite ga. Polno bo vzponov in padcev, tako vam ne bo dolgčas. Bodite zadovoljni!

O TRAKTORJIH

Traktorji so zelo močni in so lahko zelo veliki ali majhni. Poznamo jih več vrst, kot so Fendt, Štajer, Claas, Zetor, IMT in še veliko drugih. Nekateri so zelo hitri, nekateri pa malo počasnejši.

Traktorje uporabljajo predvsem kmetje, da obdelujejo polja in travnike. Nekateri pa jih uporabljajo za prevoz drv in različnih pridelkov. So različnih barv.

BralciFerda

Dinozavri so bili plazilci. Na Zemlji so živeli zelo dolgo. Mami mi je povedala, da več kot 160 milijonov let. No, to je pa res veliko. Vsi dinozavri so živeli na kopnem, izvalili pa so se iz jajc. Jedli so rastlinsko hrano. Tisti, ki so se premikali po dveh nogah, so bili hitrejši in so jedli tudi meso. Bili so tudi različno veliki in težki. Poznamo veliko vrst dinozavrov. Jaz poznam naslednje: brahiozaver in diplodok sta bila rastlinojeda, hodila sta počasi, imela sta dolg vrat, prvi je bil dolg kar 23 metrov in težak 80 ton. Ankilozaver in stegozaver sta imela na telesu bodice, triceraptos pa je imel na glavi tri rogove. Tiranozaver pa je bil kralj dinozavrov. Hodil in tekel je po dveh zadnjih nogah, s sprednjimi pa si je pomagal pri lovu. Bil je močan mesojed. In zakaj dinozavrov ni več? Doma imam knjige o dinozavrih. Iz knjig sem izvedel, da je za izumrtje dinozavrov kriv meteorit, ki je padel na Zemljo. Prav tako so se pojavili vulkanski izbruhi. Oba dogodka sta spremenila svet tako, da sončni žarki niso dosegli Zemlje. Rastline so odmrle, za njimi pa tudi dinozavri. Fosili so sledi življenja iz preteklosti, ko so se ohranili v kamnini. Strokovnjaki, ki odkrivajo fosile dinozavrov, so paleontologi. Ti so našli fosile dinozavrov na vseh celinah, razen na Antarktiki. Med počitnicami sem šel z družino v Dinopark Bled. Tam imajo razstavljene dinozavre v naravni velikosti. Nekateri eksponati so samo za ogled, ti se tudi premikajo in oglašajo. V kakšnega pa se lahko tudi skriješ. V velika usta tiranozavra sem se skril tudi jaz, prav tako pa mlajša bratec in sestrica. Dinozavri so mi všeč, veliko bi še rad vedel o njih.

MarcelPeček,3.b

Dragi Božiček!

Vem, da imaš tudi letos veliko dela. Jaz pa imam posebno željo. Želim si namreč drona. Da ti bom olajšal delo, ti bom na mizi pustil piškotke, korenček in mleko.

Hvala ☺ GalRojec,3.b

PRAZNIČNO DOGAJANJE NA OŠ FERDA VESELA

Letos se je na naši šoli dogajalo veliko prazničnih stvari, od raznih dogodkov, okraševanja … Vse pa se je začelo že 25. novembra, ko smo priredili božični bazar, ki je potekal od 17. do 19. ure. Na njem smo si lahko ogledali izdelke, ki so jih učenci skrbno izdelovali že od sredine oktobra, si privoščili palačinko ali piškote. Bazarju pa je sledilo okraševanje naše šole ter postavitev praznične smrekice.

Letos smo za okraske porabili odpadne CD-je in iz njih naredili okraske za šolo ter smreko. Praznično vzdušje pa je popestril sv. Miklavž, ki nam je polepšal 6. december ter nam prinesel bonbone, da smo se lahko posladkali. V četrtek, 15. decembra, smo priredili praznični koncert z naslovom Prižgimo luč za srečo in mir vseh ljudeh. Izvedli so ga učenci OŠ Ferda Vesela z mentorji, takoj naslednji dan pa so učenci šolske skupnosti z mentorji izvedli šolski ples, ki je potekal v popoldanskih urah od 17. do 20. ure. Na plesu smo seveda veliko plesali in se poveselili ob dobri glasbi. Ob zaključku zadnjega šolskega dne v letu 2022, 23. decembra, smo izvedli proslavo, razne delavnice in šolsko tekmovanje v plesu, kjer so tekmovali učenci od 6. do 9. razreda v plesu discofoks, polka in ča ča ča.

IZLET V KUMROVEC, KRAPINO IN TERME TUHELJ

Za jesenske počitnice smo se z družino odpravili na večdnevni izlet. Vstali smo zgodaj, izleta sem se zelo veselil, bil pa sem tudi precej zaspan. Ker je bil dan meglen in turoben, sem le stežka sledil obcestnim tablam, zato mi dolgo ni uspelo uganiti, kam gremo. Ko smo prečkali državno mejo s Hrvaško, pa se mi je začelo svitati … Prvi postanek smo naredili v vasi blizu slovensko-hrvaške meje, v Kumrovcu. Starša sta mi pojasnila, da starejše generacije to vas poznajo kot rojstno vas predsednika Tita, ki je vodil nekdanjo državo Jugoslavijo. Zdaj pa je v tej vasi poleg njegove rojstne hiše muzej »Staro selo«. To je muzej na prostem, kjer je v približno 20 starih hišah iz prejšnjega stoletja prikazano vaško življenje nekoč. Videli smo lončarsko in tesarsko delavnico, veliko starega kmečkega orodja in star gasilski dom, v katerem so bili stari gasilski pripomočki.

Pot smo nadaljevali v hrvaško Zagorje, v Krapino, kjer je najdišče krapinskih neandertalcev, ob njem pa sodoben muzej. Muzej je zastavljen kot spirala. Na začetku se poučiš o nastanku vesolja in osončja, nato pa o nastanku planeta Zemlje in o nastanku življenja na njem. Ves čas hodiš po spirali in odkrivaš, kako je potekala evolucija od prvih živali, pa o obdobju dinozavrov in potem vzponu sesalcev. Nato je prikazan razvoj človečnjakov do pojava neandertalcev, kjer je poudarek na najdbah iz Krapine. Razstava se zaključi s prvim poletom človeka v vesolje. Nato smo se sprehodili še po učni poti do dejanskega najdišča ostankov, kjer zdaj stojijo skulpture neandertalcev.

Po kosilu smo obiskali še Terme Tuhelj. Tam je bilo zelo zabavno in seveda –mokro!

Naš izlet se je nadaljeval še naprej, a o tem kdaj drugič.

FedjaBaloh,4.b

Za vaje bom NAJ KOCKA

ODLO

ČI (Za vas pripravlja učitelj Jernej)

Za igranje te gibalne igre potrebujete dve kocki. Lahko si mečete sami, lahko mečete drug drugemu (brat-sestra-starš). Število, ki pade, pomeni vajo in ne števila ponovitev. Vsako vajo naredite 10–20-krat. Vajo izvajajte pravilno. Pri počepu pazite, da ne gredo kolena čez prste. Pri »planku« so dlani oz. komolci pod ramami, pazite, da so trebušne napete in da hrbet ni ukrivljen. Igra naj traja čim dlje. Lahko jo ponovite večkrat na dan do 10 do 15 minut.

1 KOCKA 2 KOCKI – razne kombinacije seštevkov

8 npr. Izpadni koraki Dotik komolci-kolena mestu

9 npr. Pritegovanje kolen k trupu

Visoki skiping na

Likovni izdelki so delo učencev 1. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 2. razreda

Likovni izdelki so delo učencev POŠ Temenica

Likovni izdelki so delo učencev 3. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 4. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 5. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 6. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 7. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 8. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 9. razreda

IZ DNEVA V DAN

Ko zjutraj vstanem, oči si pomanem, se fino pretegnem in v kopalnico pobegnem. Hitro zobke skrtačim, želodček napolnim in v šolo odskočim.

Tam je veselo, razigrano, ampak pri pouku zbrano. Doma pa hitro zvezke na plano, da opravimo nalogo dano.

Teden gre hitro mimo in končno se za vikend lahko naspimo. Malo lenarjenja, pospravljanja in pregovarjanja, najlepši pa je večer cartanja.

In spet se kmalu vse ponovi, glava je polna šolskih skrbi. Vsak dan odštevamo in se veselimo, da v najdaljše počitnice čim prej odhitimo.

TajaStarič,5.a

SPODBUDA

Spodbuda je čedna beseda, čedna in vesela. Spodbujaš prijatelja, sosedo, brata ali sestro.

Nič ne storiš, me prijazno nagovoriš, nagovoriš, ker želiš dobro.

Želiš, da žanjemo uspeh, želiš, da napredujemo in zvedavo gledamo v svet.

Spodbujam tudi sama sebe. V mislih in tišini. Včasih uspešno, drugič ne.

Tako pač je. Spodbuda naj bo. Naj bo sen. Naj bo smeh. Spodbuda bodimo mi.

ZalaMaučec,8.b

MOJA ZGODBA O KEKCU

Nekoč je živel Kekec. V gozd je šel nabirat gobe. Kekec je bil zelo prijazen. Ko je bil v gozdu, se je zaletel v drevo. Udaril se je tako močno, da je začel krvaveti iz nosu. Šel je domov, kjer mu je mamica oskrbela rano. Prišel je Bedanec in potrkal na vrata. Vprašali so: »Kdo je?« »Bedanec,« je rekel.

»Kdo?« so ponovno začudeno vprašali.

»Bedanec!« je zavpil.

»A, Bedanec« in so mu odprli vrata.

Ugotovili so, da je Bedanec zloben, zato so zbežali skozi gozd do bližnjega mostu. Bedanec jim je na skrivaj sledil. Prišel je do njih. Začeli so oponašati sovo, da je Bedanec zbežal, oni pa so odšli domov na večerjo.

RokDremelj,3.a

KEKEC IN BLACK

Pred davnimi časi je v gorah živel Kekec. Hodil je v planine, kjer je srečal zapuščenega kužka. Ime mu je dal Black, ker je bil črne barve. Z njim je hodil na dolge sprehode. Neke noči je Black slišal lajanje. Odšel je čisto potiho iz koče. Bil je že zelo daleč od doma. Ko je Kekec ugotovil, da Blacka ni, ga je začel iskati. Iskal ga je tri dni in noči zapored. Kekec ga ni našel in je žalostno odšel domov. Ko je prišel domov, je pred vrati zagledal Blacka. Kekec je bil zelo vesel, da sta s prijateljem spet skupaj.

MOJA ZGODBA O KEKCU

Za devetimi gorami je bila hišica in v tej hišici je živel fantek. A to ni bil samo navaden fantek. Ta je bil nekaj posebnega, saj je bil delaven in vztrajen – ime mu je bilo Kekec. Nekega dne videl, da ovc ni več, iskal jih je in iskal, a jih ni našel, ker je po nesreči pustil odprto ograjo. Proti večeru jih je našel in jih peljal v ogrado in preveril, ali je zaprta.

ŽaninŠuštarTurk,3.a

LauraPajek,3.a

ENAJSTA ŠOLA

Hejla!

Pravkar sem razmišljala, koliko stvari imamo v šoli. Samo učenje in učenje. Pri matematiki je tako veliko snovi ... Računamo ulomke, zapletene račune in rišemo zahtevne like. Potem je tu še geografija, kjer spoznavamo podnebja, rastlinstvo in prebivalstvo. Seveda pa so tu še ostali predmeti. Med njimi sta glasba in etika, ki mi gresta še kar dobro, saj me snov teh dveh predmetov zelo zanima.

Pa mi je prišlo na misel, kaj je govoril Cankar. Le-ta je menil, da v enajsti šoli dobiš več znanja kot z navadno šolo. Enajsta šola je pravzaprav življenjska šola, ki te nauči stvari, ki jih boš resnično potreboval. Med drugim se v njej naučiš osebne urejenosti, ki je nekoliko povezana s finančnim stanjem človeka. Prav tako je zelo pomembno, da spoštuješ sam sebe in da se ne podcenjuješ. Slednje namreč rada naredi že sama okolica. Seveda je pomembna tudi navadna šola, v katero hodiva. A še vseeno je nekaj resnice tudi v enajsti šoli. Tako. Zdaj pa moram žal iti nazaj k svojemu učenju. Se vidiva.😊

IdaHribar,9.a

Danes ti pišem pismo, ker bi rad, da veš, kako pomemben si v našem življenju in kako zelo te cenim. Že lani smo te v osmem razredu obravnavali in prebrali kar štiri tvoje pesmi, in sicer Povodni mož, Turjaška Rozamunda, O Vrba in Uvod h Krstu pri Savici. Tudi letos obravnavamo tvoja dela. Prebrali smo tvojo Zdravljico, Gazelo III., Gazelo VI. in Gloso. Ne morem opisati, kako se mi zdiš pomemben za Slovenijo. Slovencem si pokazal, da je slovenščina pomembna tudi v poeziji. Včasih se med odmori s sošolci pogovarjamo o tvojih delih, veliko nas je takšnih, ki se nam zdijo tvoja dela neopisljivo in neprecenljivo pomembna. Žal pa je nekaj tudi takšnih, ki tvoje poezije ne razumejo ali, bolje rečeno, je nočejo razumeti.

Ko bi le lahko šel v tvoj čas, ko si živel ti in ko si pisal pesmi z občutkom in veseljem. Rad bi gledal, kako tvoje pero teče po listu papirja in piše in piše in napiše tako pesem, da je njen pomen namenjen vsakemu izmed nas.

Priznam, tvoje pesmi je težje razumeti od nekaterih drugih, a prav zaradi tega se mi zdijo zanimive, posebne in takšne, da v njih vidim tudi sebe. Če le pomislim na to, koliko truda si vložil v vsako pesem, koliko listov si porabil, da si našel prave besede, prave rime in vse tiste metafore in okrasne pridevke, s katerimi si poživil svojo pesem. Jaz bi verjetno potreboval 10-krat več časa, da bi napisal približno tako dobro pesem, kot je na primer tvoj Povodni mož ali Zdravljica.

Dragi France Prešern!

Slovenci radi premišljujemo o tebi, osmega februarja praznujemo tudi tvoj dan, v Ljubljani imamo trg s tvojim imenom ter še veliko drugih stvari, poimenovanih po tebi. In vse to zato, ker te tako cenimo, ker se nam zdiš tako pomemben za ves slovenski narod. Naj tole pismo končam z zahvalo tebi, z zahvalo za vse tvoje pesmi, z zahvalo za tvoj trud in čas, ki si ga namenil pesmim, ki si jih pisal. Upam, da se tu pri nas rodi še kakšen pesnik, ki bo znal pisati take pesmi, kot si jih pisal ti, saj menim, da so pesmi neprecenljiv zaklad, ki se v naših srcih zavedno ohranijo, kot lep spomin.

MaticŠteh,9.b

GAZELA VI

Gazelo VI je napisal slovenski pesnik in pravnik France Prešeren. Rodil se je v Vrbi na Gorenjskem leta 1800, umrl pa je leta 1849 v Kranju. Napisal je veliko pesmi, ki jih je zbral v pesniški zbirki Poezije. Je najpomembnejši predstavnik romantike na Slovenskem, slovensko književnost pa je dvignil na evropsko raven.

Gazela VI je bila zame dokaj zahtevno branje, saj je bila napisana že zelo dolgo nazaj, spremembe v jeziku so zato zelo opazne. Nekaj besed nisem razumela, npr. zred'lo –vzredilo; nomad – človek, ki se seli iz enega kraja v drugega, da bi tam prideloval zelenjavo na poljih; vnemati – pomeni, da nekomu daš zagon oziroma si mu navdih. Pesem je lirska ali izpovedna, saj lirski subjekt izpoveduje svoje razpoloženje in čustva. Tema pa je ljubezenska, saj se pesnik sprašuje, ali ga bo njegova draga izbrala ali ne, in po njej močno hrepeni. S tem nam pesnik želi sporočiti, da je lahko življenje nepredvidljivo in negotovo. To poskuša pojasniti tudi z ostalimi prispodobami v pesmi, ko na primer govori o tem, da obdelovalci polj ne vedo, kakšna bo letina. Prav tako tudi on ne ve, ali ga bo njegova draga ljubila in ali mu bo uspelo pri njej vneti iskrico.

Pesem mi sprva ni bila všeč, saj sem imela nekaj težav pri branju. Ko pa sem si pesem razložila, jo večkrat prebrala in poslušala, se mi ni več zdela tako zapletena. Ugotovila sem, da mi pesmi, ki so zapletene, zelo ustrezajo, saj v sebi skrivajo nek pomen, do katerega se moraš dokopati. Če pa bereš pesmi, ki jih razumeš takoj, ko jih prebereš, in nimajo nekega globokega sporočila, ne moreš o njih kaj dosti razmišljati, zato nimajo takega učinka. Moram pa priznati, da me malo jezi, da ima poezija vedno več razlag in ne veš, katera je zares pravilna. S tem sicer razvijamo domišljijo, a jaz bi rada v pesmih prebrala, kar je avtor namenil bralcem te knjige, ne pa tega, kar si sama predstavljam. Sama veliko berem znanstvene knjige in tam točno veš, katera razlaga je pri določeni temi pravilna. Vsaj večino časa.

Poezija je zagotovo področje zase, saj jo težko primerjam s kakšnim drugim početjem. Mogoče me poezija najbolj spominja in bi jo najlažje primerjala s tem, ko grem v naravo in občudujem, kako je narava lepa in mogočna. Zdi se mi, da s poezijo lahko dosežemo izpovedovanje čustev, ki je na višjem nivoju, saj ima tako globoko sporočilo, da ti točno pove, kaj nekdo čuti.

ŽanaVerbič,9.a

ZGODBA O KEKCU

V gorah je živel mož s sinom. Imela sta ovce in koze. Podnevi sta jih pasla, zvečer pa molzla. Vsako jutro, ko sta živali peljala na pašo, sta imela čas za izdelovanje sira. Pri izdelovanju sira je potrebno veliko znanja in ročnih spretnosti. Ker pa sin ni nikoli poslušal očeta, je imel veliko težav. Pri mešanju sirotke mu je vedno kuhalnica padla v kotel, pri molži pa se mu je vedno prevrnilo vedro mleka. Fanta so imeli vsi radi, vendar so ga zaradi njegove nerodnosti klicali Kekec.

KlaraSavšek,3.a

PRVA LJUBEZEN

Zdaj že v 7. sem razredu in na dan je prišla ljubezen. Je sladka kot med medvedu In tudi naporna kot neka bolezen.

So lepi in nežni pogledi, besede pocukrane so. Daj že nekaj naredi, drugače minilo me bo.

Sem in tja SMS-i letijo, pa Teamsi so zakon, 1. liga, me čisto obnorijo, ko z zvokom mi javijo novo sporočilo.

Se super ujameva in podobno razmišljava, a čakam, da se še objameva, da vidijo, da si vse to ne domišljava.

ZojaNograšek,7.b.

JAZ IN KEKEC

Pred davnimi časi, ko sem bila še deklica, smo živeli v vasici pod Krasom. Bili smo revni, oče je delal in nosil kruh, mama pa je skrbela za nas. Ker sem bila najstarejša od otrok, sta me starša poslala za pestrno. Odšla sem v drugo vasico in tam sem skrbela za dečka, ki mu je bilo ime Kekec. Bil je zelo živahen, najraje me je cukal za lase in mi nagajal. Ko je Kekec malo odrasel, sva postala prijatelja. Tekala sva po travniku, delala prevale in se imela rada. Neke noči pa je močno grmelo in padal je močan dež, po travnikih in hišah so nastale poplave. Kekec me je držal za roko in jokal. Ker je bil premočan tok, je Kekca voda odnesla. Iskala sem ga, a ga nisem mogla najti. Naslednji dan ga je cela vas iskala, a ga ni bilo. Vzela sem svojo culo in se odločila, da ne pridem nazaj, dokler ga ne najdem. Tako sem hodila dan in noč, dan in noč klicala njegovo ime in pogledala pod vsakim kamenjem. A nikjer ga ni bilo. Ko sem od onemoglosti malo zadremala pod vrbo, sem zagledala ptičke, ki so veselo čivkale, in mi govorile, da če iščem fantiča po imenu Kekec, naj jim sledim in me bodo odpeljale do njega. Tako sem bila vesela, da ga bom spet videla. Hodila sem po nekakšnih hribih, dokler nismo prišli na vrh nekakšne gore. Ptički so mi povedali, da tam v koči živi velikan po imenu Bedanec in da se ga moram bati, saj je zelo zloben, fantič pa je njegova sluga. Čez nekaj časa sem zagledala svojega prijatelja, bil je privezan na stolu. Vrgla sem mu kamen, da bi me videl. Ko me je opazil, je bil tudi on vesel mene. Hitro sem stekla, ga odvezala in sva z roko v roki zbežala od zlobnega Bedanca.

AjnaJakupović,3.a

RIBICA ZALA

Nekoč je živela ribica Zala. Bila je vijolične barve in imela je srebrn rep. Nekoč jo je z družino napadel morski pes! Ločila se je od ostalih rib. V strahu pred morskim psom je, ne da bi vedela, zaplavala v nenavadno jamo. Začudeno je opazovala vse stvari in živali, ki jih še ni nikoli videla. To so bile svetleče se alge, utripajoče meduze in leteče rože. Nenadoma je zaslišala grozen bam, bam, bam. Zvok se je vse bolj bližal. Zbežala je ven iz jame. Za njo pa je priplavala hobotnica Minka. Zala se je hitro skrila za kamen. »Živijo,« je rekla Minka in prijazno pogledala Zalo. »Bi bila moja prijateljica?« je vprašala Minka. Zala je veselo pokimala. Minka je rekla, da pozna pot do Zalinih staršev, saj je prepotovala cel ocean. Ko sta prispeli, je Zala zaplavala k staršem v objem. Minka in Zala sta danes še vedno prijateljici.

ŠpelaVocovnik,3.b

PISMO 4

Vsak dan bi ti pisala pismo. Vsak dan en majhen, tanek list. Vsak dan bi rada ti poslala na list napisan nežen vtis.

Pisala bi ti svoje sanje, kako za roko me držiš. In skupaj po zeleni trati Mi nasproti prihitiš.

Vsak dan bi ti pisala pismo, vsak dan en majhen, tanek list, pisala ti, da z roko v roki ti vedno k meni prihitiš.

Pisala bi ti svoje misli, nežne, kot vsak tvoj dotik, ti spremljaš v sanjah me pogosto, a to žal le na list napisan stih.

OtaHabič,7.b

MOJA SOBA

Živijo, jaz sem Klara. Živim v dvostanovanjski hiši. Moja soba je v prvem nadstropju, je velika in ima pet kotov. Ima tri velika okna, veliko omaro z oblačili, dve majhni omari za igrače in eno omaro za knjige. Omare so bele tako kot moja soba. Imam tudi veliko pisalno mizo in veliko posteljo, ki ima modro odejo z belim konjem. V sobi sta tudi dva radiatorja. Imam tudi obešenih veliko slik, ki sem jih sama naslikala. Tla so rjave barve. Moja soba mi je zelo všeč in rada se igram v njej.

KlaraSavšek,3.a

LJUBEZEN

Ljubezen je kot roža, lepa in dišeča. Lahko je prijazna, enkratna in ni dolgočasna.

Ljubezen pomeni pogledati vase, kot se pogleda tujo stvar. In kdor tako gleda, sam ne ve, da si zdravi dušo in srce.

Ljubezen je beseda na mnoge rime, je beseda, ki ne mine. Beseda, ki zbližuje in povezuje pesmi in melodije.

Ljubezen je beseda srebrnega smeha in beseda skušnjave in greha. Beseda za jutri in včeraj, za danes in zmeraj.

NežaTurk,7.b

MOJ NAROBE DAN

Včasih dan ni navaden dan, ampak je eboran nad. Zjutraj postelja vstane z mene okrog sedmih. Zajtrk me poje in kakav me popije. Še oblačila se odločijo, da me oblečejo. Nato vrata odidejo skozi mene pogledat, ali so zajčniki v zajcih ter pašnik v vseh konjih. Noge na prstih zmrzujejo in ugotovijo, da me superge niso obule. Ko hiša odide v mene, telefon prime roke in igrice igra. Ko me kosilo poje, me še rolerji obujejo. Kmalu se me naveličajo, zato morska prašička počistita moje stanovanje in me nahranita. Proti večeru pride še konj in me očisti, osedla in me požene v galop. Zvečer me večerja poje in se postelja uleže name. Lahko zaželim si noč in pa bolho po pomoč.

MarijaBerčon,5.a

ZIDARČEK

Ko zidarček zjutraj vstane, najprej si oči pomane in naredi si plan, kako sezidal si bo dan.

Hitro skočil v športno bo obleko in popil bo toplo mleko, saj v šolo se mudi, da se kaj novega nauči.

Ko pa spet bo on doma, že naloga čaka ga. Potem pa brž na kolo, saj tako dan lepši bo.

Zvečer se uleže ves zaspan, ker uspešno je sezidal dan. Naj lepe sanje on ima, ker že novo jutro čaka ga.

MaksPerko,5.b

»GRADBENIK« ZA EN DAN

Ko se zjutraj zbudim, se najprej nasmejim. Vstanem, se pretegnem in po stopnicah zdrvim.

Za zajtrk pojem tisto, kar pač smem. Se obujem in vem, da v šolo zdaj grem.

V šoli se učim in znanje pridobim. Zdaj že vem, da šola ni problem, a vseeno raje pred TV-jem ždim.

Iz šole drvim, hitro naloge naredim, da k hip hopu ne zamudim.

Ko mama luč ugasne, se moj dan konča in čakam na novega.

JuliaFlajnik,5.b

NOR DAN

Ko se zjutraj zbudim, še malo poležim, da grem lažje v nov dan in sem nasmejan.

Na postaji čakam bus, šofer nasmejanih ust, varno odpelje me v šolo logike.

ZIDAM DAN

Ko se zjutraj zbudim, še malo poležim, potem za torbo poskrbim in v šolo odhitim.

Ko v šolo prihitim, veliko znanja pridobim. Učiteljica teste razdeli in še ena ocena prileti.

Doma nalogo naredim in v sobo odhitim. Potem še mucka nahranim in na igro ne pozabim.

Večer se naredi, meni se pa v posteljo mudi. Še zobe si umijem in z odejo se pokrijem.

NikaČebular,5.b

V šoli je težko, kot še nikdar tako, s sošolci pa poskrbimo, da se veliko nasmejimo.

Ko pa končno sem doma, čaka me harmonika, ves utrujen in zaspan zaključim nor dan.

PrimožVidmar,5.b

Fantastično sezidan rojstni dan

Dan, katerega obožujemo vsi, je dan imenovan rojstni dan. Nasmejani in dobre volje praznujemo, skupaj, mi in ti, nobeden sam.

Očka in mamica velike zasluge imata, o tem teče današnja debata. Bratec in sestrica sta vesela, ker od mojih daril koristi bosta imela.

Zjutraj pečemo sladice in potice, pihamo balone in jemo bonbone. Popoldne zabava vrhunec doseže, zvečer ob mraku nas v postelje poleže.

Fantastičen je moj rojstni dan, praznovali bi ga noč in dan. Drugo leto zabavo ponovimo, da se še bolj znorimo.

Katarina Moškrič, 5. b

ŠOLA

Pišem, rišem, berem, čas za sebe si vzamem.

Štejem do deset, računam pa do dvajset.

Učiteljice dobre so, nikoli nihče pozabil jih ne bo.

AljaBregar,2.b

DOZIDANI DAN

Ko se zjutraj zbudim, še malo zaspim, potem začnem zidat dan, ker to je moj plan.

Zidam ga s pomočjo učiteljice, saj ona nauči me, kako skladati rime. V šoli se veliko učim, da pamet pridobim.

Ko pridem iz šole, grem v svojo sobo, ker dan zidam tudi z lenobo!

Potem na motor odhitim, saj z njim zelo drvim. Na harmoniko seveda ne pozabim, veliko jo vadim.

Čez nekaj časa malo zadremam in TV pogledam, potem se uredim in v posteljo zdrvim.

Ko zaspim, takoj se prebudim, sanjam, da letim, in potem takoj v kuhinjo zdrvim!

V kuhinji mleko si natočim, vanj piškot pomočim, vse skupaj pojem in nazaj sanjat grem.

NikaOštirVerbič,5.b

RAČUNALNIŠKI SAMOGLASNIKI

Reci A! Internet tudi nevaren je, ja!

Reci E! Lumpi tam so dolgo že! Reci I! Virusi so tudi v kakšni igrici!

Reci O! Uredi zaščito!

Reci U! Ne ždeti na TikToku!

Internet je poln pasti, bodite previdni čisto vsi! FedjaBaloh,4.b

SLADKOGLASNIKI

ReciA! Sladicajevednodobra. ReciE! Sladicosevednohitropoje ReciI! Sladkosnedženovoželi. ReciO! Trebuščekžekmalupolnbo. ReciU! Sladkosnedžekmaludrugibotu.

Kodomovodhitita, hitrovposteljozbežita! LučkaKoritnik,4.b

DAN V ŠOLI

Ko budilka zazvoni, cela soba po zraku leti. Že oblečena v kopalnici stojim ter nahrbtnik v roki držim, da avtobusa ne zamudim.

Na postajo odhitim, tam stoji že prijatelj Tim. Pogovarjala sva se, dokler avtobus ne prispe.

V šolo sem prispela in v razred odhitela, malo se s sošolkami podružila in na čas pozabila.

Po koncu pouka, ko vse mi je muka, se s prvošolci na igrala obesim in se tam sprostim, ko dol visim. LarisaDremelj,5.a

ŠPORTNI SAMOGLASNIKI

Reci A! Košarkaški koš imam doma.

Reci E! Včasih tudi mi ne gre.

Reci I !

Šport me že dolgo veseli.

Reci O! Potem mi včasih je slabo.

Reci U!

Za šport da ne slišim BU.

Kdor ima veliko energije, kar k športu naj zavije!

JakobVencelj,4.b

MOJ DAN

Zjutraj hitro se zbudim, že v kopalnico hitim. Si obrazek osvežim in frizuro uredim.

V kuhinji že zajtrk čaka, maslo, čaj in marmelada. Topel čaj popijem en, dva, tri in več ga ni.

V šoli včasih se podimo, večinoma se pridno učimo. Šolski zvonec pravi, da je konec, jaz pa že kukam v mamin lonec.

Doma se z bratoma poigram, v glasbeni na čelo zaigram. Zvečer s staršema poklepetam, preden v sanje se podam.

AnamarijaKastelic,5.a

KRALJIČNA IN PRIJATELJA

Za devetimi gorami je živela kraljična. Ime ji je bilo Isabela. Bila je bilo zelo živahna in razigrana. Svoj čas je rada preživljala v družbi svojega najljubšega konja po imenu Astro. Bil je bele in rjave barve. Griva je bila rjave barve, ki je bila spletena v dolgo kito. Vsako jutro ga je pokrtačila pred jutranjo ježo. Astrova najljubša steza je bila do vrha najbližje gore. Pot do tja je bila razgibana. Za jahanje je imela na voljo popolno opremo. Jahalna oprema je sestavljena iz čelade, jahalnega plašča in hlač ter škornjev. Isabela je svojega konja imela zelo rada. Na jutranji ježi se jima je pridružil psiček Bruno.

KRALJIČNA NA ZRNU JEČMENA

Nekoč pred davnimi časi je živel kraljevič. Kraljevič se je želel poročiti s pravo kraljično. Prepotoval je svet, a je ni našel. Nekega dne je nekdo potrkal na vrata. Vsi so se ustrašili. Kraljica, kralj in kraljevič so šli k vratom. Kraljica je presenečeno odprla vrata. Vsi so bili presenečeni. Rekla je, da je prava kraljična. Kraljevič ji ni verjel. Kralj ga je pregovoril in je lahko vstopila. Kraljevič je rekel, da bo naredil kavč, na katerem bo prenočila. Šel je delat prenočišče. Na dnu je položil zrno ječmena. Gor je dal deset žimnic in debelih odej ter na kavč še blazine. Lahko noč. »Au! Au! Au!« se je slišalo celo noč. Zjutraj so jo vprašali: »Kako si spala?« »Ne prav dobro,« je odgovorila. »Zakaj pa ne?« so jo radovedno vprašali. »Celo noč me je nekaj žulilo v hrbet,« je potarnala kraljična. »Prava kraljična je!« so zavpili ostali. Skupaj s kraljevičem sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.

LauraPajek,3.a

KRALJIČNA NA ZRNU KORUZE

Nekoč sta živela kralj in kraljica. Kraljevala sta na velikem gradu nad malo vasico. V tej vasici je rastla zlata koruza. Kralju in kraljici se je izpolnila največja želja. Postala sta starša hčerki Marjetki.

Marjetka je bila že ob rojstvu prava kraljična. Bila je zelo lepa. Imela je zlate lase in belo polt kot sneg. Kralj in kraljica sta bila srečna človeka. V vasi, kjer sta kraljevala, sta bila zelo pribljubljena med vaščani. Z rojstvom kraljične je bilo njihovo navdušenje nad kraljevo družino še večje. Kraljična je bila pravi blagoslov za vse. Njeno rojstvo sta proslavila tako, da sta h krstu povabila vse goste in vile v kraljestvu. Kraljični Marjetki je bila dodeljena vila Roza, ki je kraljični v zibelko položila srečo. Kraljična je rastla v pravo malo princeso. Marjetka je bila prijazna in zvedava deklica. Ob lepih popoldnevih je rada zahajala v vas. Imela pa je prepoved prestopiti lesen most, ki je vodil na drugo stran reke. Ker je bila Marjetka radovedna, nekega dne ni ubogala ukaza svojih staršev. Odšla je preko mostu na drugo stran. Na drugi strani je prežala nevarnost strupenih kač. Če nekoga piči kača, ta ne umre, ampak ga zajame globok spanec. Iz njega pa ga lahko čez sto let zbudi poljub kraljeviča. Kraljična je doživela pik kače. Tako se je ustrašila, da je zbežala proti domu, vendar do doma ni prišla. Spečo so vaščani prinesli pred kralja in kraljico. Razložili so jima, da je kraljična prekršila pravila. Kralj je po vsem kraljestvu razposlal glasnike, da se išče pravi kraljevič, ki bi s poljubom zbudil kraljično. Kmalu je na grajska vrata potrkal pogumen kraljevič, ki je slišal zgodbo o speči kraljični. Kralj ga je bil vesel in sprejel ga je z odprtimi rokami. Kraljica pa ni povsem zaupala kraljeviču. Kraljevič je izpolnil svojo obljubo in poljubil kraljično. Kraljična se je zbudila. Pomislila je, da bi ta kraljevič postal kar njen mož.

Preden pa bi to postalo resnično, je kraljevič rekel kralju, da bi preizkusil, če je Marjetka res prava kraljična. S tem sta se morala strinjati tudi starša. Kraljevič je na dno postelje položil deset zrn koruze, nanj naložil dvajset vzmetnic, pogrnil svileno rjuho in prosil Marjetko, naj to noč spi na tej postelji. Ko se je zbudila, je Marjetka potarnala, da je slabo spala, ker jo je celo noč nekaj žulilo. Princ je bil prepričan, da je to prava kraljična, saj je čutila zrna koruze, saj je vedel, da so kraljične vajene mehkobe. Kraljevič in Marjetka sta se kmalu poročila in zrna spravila za spomin. Kraljevič pa je dal ukaz, da na oni strani reke poiščejo in pobijejo vse kače. Kraljestvo je živelo srečno in zlata koruza je mnogo obrodila.

PinaMaučec,3.a

KRALJIČNA NA ZRNU FIŽOLA

Nekoč je živela deklica po imenu Samanta. Skupaj s svojimi starši je živela v gradu. Ker je bila radovedna, se je med igranjem v gozdu preveč oddaljila od gradu. Kmalu ni več našla poti domov. Zunaj se je že znočilo in bilo jo je zelo strah. Hodila je in hodila, bila je že zelo utrujena, ko je končno zaslišala neke glasove. Prišla je blizu nekega ranča. Bila je žejna in lačna. Potrkala je na vrata hiše. Odprli so ji Lea in njeni prijatelji. Samanta je vprašala, če lahko vstopi. Povabili so jo naprej. Vprašali so jo, kdo je. Deklica je rekla, da ji je ime Samanta in trdila je, da je kraljična. Rekli so, da ji bodo pripravili posteljo. Lea je dala fižol pod deset blazin, da bi izvedela, če je prava kraljična. Zjutraj so jo vprašali, kako je spala. Rekla je, da je zelo slabo spala. Potem so izvedeli, da je prava kraljična. Postali so čisto pravi prijatelji. Samanta se je zaljubila v njihove konje, ko jih je spoznala. Vpregli so konje in jo skozi gozd odpeljali domov v njen grad. Starši so bili zelo veseli, ko se je njihova radovednica vrnila domov. Prijatelji so ji obljubili, da jo bodo večkrat obiskali.

Valentina Hristov, 3. a

KRALJIČNA NA ZRNU RIŽA

Kraljeviču je bilo ime Luka. Bil je zelo prijazen. Imel je očeta, mamo in tri sestre. Rad je imel živali. Doma je tako imel konje, pujske in psa. Vsi skupaj so živeli v graščini. Nekega dne je kraljevič jezdil konja. Ko je začel padati dež, je kraljevič odjezdil domov. Nekdo je pozvonil in bila je kraljična. Oni tega niso vedeli. Vprašala je za prenočišče. Ko je to izvedela kraljevičeva mama, je takoj odšla pripravit posteljo. Pod posteljo je dala zrno riža. Ko se je kraljična ulegla v posteljo, je postala lačna. Našla je riževo zrno in ga pojedla.

Naslednje jutro se je zbudila in odšla na tržnico po zelje. Medtem so doma ugotovili, da zrna riža ni. Bili so začudeni. Še dandanes mislijo, da je bil duh. Nikoli niso pomislili, da je bila kraljična.

NejaKos,3.a

KRALJIČNA NA ZRNU RŽI

Nekoč je živel kraljevič, ki je iskal pravo kraljično. Hodil je povsod. Bil je v vseh državah, v vseh mestih in v vseh vaseh, a kraljične ni bilo nikjer. Domov se je vrnil čisto žalosten, saj ni našel niti ene prave kraljične.

Nekega dne se je na nebu prikazal velik oblak. Začela je padati toča. Z neba se je močno ulilo. Padalo je tri dni in tri noči. Tretjo noč je nekdo potrkal na vrata. Kralj je vrata odprl in zagledal neko kraljično. Ta je rekla, da je prava. Do vrat je prišla kraljica in postavila test. Kraljična je morala celo noč spati na enem zrnu rži, tridesetih jogijih, dvajsetih blazinah in desetih odejah. Tako je tudi zaspala.

Naslednji dan je še spala. Tako je bilo, dokler ni v sobo prišel kraljevič in jo poljubil. Poročila sta se in dobila otroke. In tako so živeli srečno do konca svojih dni.

OliverJakačić,3.a

KRALJIČNA NA ZRNU AJDE

Nekega dne je živel kraljevič in si je želel ženo. Kralj je bil zelo jezen in je rekel: »Sin, moral si boš najti ženo.« Kraljevič je rekel nazaj: »Saj si jo iščem.« »Hitro si jo poišči,« je rekel kralj.

Potem je kraljična potrkala na vrata: »Dober dan, jaz sem kraljična in sem se izgubila. Lahko prenočim pri vas?« Kraljevičeva mama je rekla: »Seveda,« in kraljična ji je rekla: »Najlepša hvala.« Mama kraljeviča je pod desetimi odejami postavila zrno ajde. Ko je kraljična šla spat, sploh ni mogla spati. Kraljična je zjutraj povedala, da sploh ni mogla spati. Mama je videla, da je to prava kraljična in tudi kraljeviču je bila všeč. Tako sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.

ŽaninŠuštarTurk,3.a

KRALJIČNA NA ZRNU PŠENICE

Nekoč je živel kralj. Pred nekaj leti mu je umrla žena. Odločil se je, da si bo poiskal drugo. Pod odejo je dal zrno pšenice. Vsaka punca, ki mu je bila všeč, ni bila prava. Nekega dne se je kralj sprehajal po gozdu. Zagledal je punco, ki je jezdila konja. Tudi ona ga je zagledala. Padla je s konja. Kralj ji je pomagal vstati. Zaljubil se je vanjo, ona pa vanj. Povabil jo je na sok. Potem se je naredila noč in skupaj sta odšla do gradu. Kralj je še enkrat poskusil in pod odejo je dal zrno pšenice. Vprašal jo je, če se je dobro spalo. Rekla je, da jo je nekaj žulilo. Kralj je spoznal, da je to prava kraljična. In od takrat sta živela srečno do konca svojih dni. NevaKošak,3.a

ZAVRNITEV

Bilo je prelepo in pametno dekle, bila je perfektna od glave do nog. V šoli odlične ocene imela je, vsi fantje so se vedno zbirali naokrog.

A dekle imelo je le eno ljubezen, čutilo je čustva, ki jih še nikoli ni. A on misli, da je ljubezen bolezen, zato si mu ni upala povedati.

Ker čustva ni lahko skriti, se je izdalo. Fantu je povedala, svoje srce mu je dala.

Ker fant ne mara ljubezni, jo je zavrnil. Tudi žal mu ni bilo, ko se je obrnil.

Tega dekle ni lahko sprejelo, vso objokano je k mami priletelo. »Oh, zakaj jaz?« je rekla mami, ko ji je nežno božala obraz. MancaValentinčič,7.b

5. b JE PISAL PISMO PRIJATELJU …

Dragi Božiček!

Leto je spet naokoli in na severnem tečaju verjetno vlada že prava panika. Upam, da si že sestavil seznam pridnih otrok, ki je tako kot vsako leto zelooooooo dolg. Upam, da sem na seznamu tudi jaz. S tvojimi škratki imate res ogromno dela, da celo leto spremljate otroke po svetu, kako se obnašamo. Vem, da je posebej pomemben december, ker smo v ciljni ravnini za seznam pridnih otrok. Moja mami pravi, da imaš škrata, ki ti pove, da občasno nismo najbolj pridni v šoli, da vedno ne ubogamo staršev. Upam, da tale škrat včasih tudi kaj pozabi. V nasprotnem primeru pa obljubim, da se bom poboljšala. Trudim se biti pridna, a tudi kdaj prekršim pravilo. Pospravljam sobo, trudim se za lepe ocene, sodelujem pri pouku, sem prijazna do drugih in naredim kakšno dobro delo. Da bo do božiča vse nared, škratje že pripravljajo darila. V tvoji božični vreči si želim, da bo darilo tudi zame. Želim si pižamo, rolerje in družabno igro. S svojimi jelenčkom nas boš obiskal na božični večer, jaz pa moram biti pravočasno v postelji, saj vem, da ne moreš pustiti daril, če otroci ne spimo. To je prava praznična skrivnost. Sporočam ti, da pustim tudi korenček za tvojega Rudolfa, da ne bo preveč lačen, zate pa domač piškot in mleko. Veselim se tvojega obiska.

Lep praznični pozdrav!

Tvoja Pina, 3. a

MY KINGDOM

If I was a king, I would have big, sunny kingdom, with large gardens and exotic animals. My kingdom would be nice and fair for everyone. Children would have a lot of play grounds and they would be nice to each other. Everyone would have a magic ball which could make all their wishes come true. In my kingdom there wouldn’t be any illness or sadness. There would be a giant fountain with magic water. It would be tasty and joyfull. If someone drank this water, it would make him very smart. I think we need this kind of magic fountain right now. Perhaps my magic kingdom isn't real, but I can feel it in my heart. All the wishes come true, if you are nice and kind

King Matic I., 9. b

My kingdom is very big and things and everything looks very expensive. It feels really good to live in here. Also I'm the queen of this kingdom, but I don't have or need a king. I'm very cold hearted and people would think that I'm evil or something, but actually when you get to know me, I'm really nice. I hate mess and I love fair people. We have a lot of animals here, we've got seven horses, more than hundred cats and a lot of bats in the dark places of our kingdom. All the people who live in here are good people who can do a lot of things or have a lot of special abilities. We actually live in a beautiful place and we love it!!

Sooraya Sabljaković, 9. b

MEINE TRAUMWOHNUNG

Meine Traumwohnung liegt auf dem Land. Ich liebe die Natur und die Luft ist so sauber auf dem Land. Meine Nachbarn haben viele Pferde, die ich manchmal reite. Das finde ich toll!

Meine Traumwohnung hat vier Schlafzimmer, ein Bad, eine Küche und ein Arbeitszimmer. Wenn man in die Wohnung entritt, ist das Wohnzimmer sofort rechts. Die Wohnung hat auch zwei Flure. Ein Flur hat einen Schuhschrank und der andere hat vier. Das Bad ist neben dem Schlafzimmer. Im Bad dusche ich, im Schlafzimmer schlafe ich und im Wohnzimmer sehe ich fern. Und was mache ich im Arbeitszimmer? Ja, ich mache meine Hausaufgaben und lerne für die Schule.

Ich habe mein eigenes Zimmer. In meinem Zimmer kann ich singen, tanzen, schlafen und mit meinem Neffen spielen. Mein Bett steht neben dem Schreibtisch und der Kleiderschrank ist neben dem Fenster. Es ist sehr groß, weil ich so viele Klamotten habe.

Jerneja Hribar, 9. a

MEIN TRAUMHAUS

Mein absolutes Traumhaus hat zwei Bäder, drei Schlafzimmer, eine nützliche Küche mit einem Esszimmer und ein Wohnzimmer. Es hat auch eine schöne Terrasse und eine große Garage für mein Auto, mein Fahrrad, meine Inliner, usw.

Das Bad hat eine große Badewanne, ein Waschbecken und einen kleinen Schrank. Es ist zwar klein, aber sehr praktisch. Ich wasche mich, dusche mich und putze mir die Zähne im Bad.

Mein Zimmer ist sehr groß und gemütlich. Das Bett steht neben meinem Schreibtisch. Auf dem Schreibtisch steht aber eine Maschine, mein Computer nämlich, den ich für die Schule und für meine Lieblingsaktivität brauche. Meine Lieblingsaktivität ist im Internet surfen. Ich singe auch sehr gern in meinem Zimmer. So kann ich chillen und meine Ruhe genießen. Die Stehlampe ist neben dem Bett, weil ich oft Bücher lese. Das Buch ''The Song of Achilles'' liegt neben meinem Bett, weil es mein Lieblingsbuch bis jetzt ist.

Ich darf nicht auf meinen Garten vergessen. Er liegt hinter dem Haus neben dem Wald. Ich spiele mit meinem Hund dort und gehe jeden Tag spazieren. Das ist echt klasse!

Und wie sieht dein Traumhaus aus?

Ponovimo angleščino in geografijo …

Ugani, kaj na slikah ni prav! :o Takšne napake je pa res potrebno popravljati.

Pripravili učenci ID Medijsko središče

1. UGANKE

Zlatolase deklice, sonca ljubke sestrice. Samo ponoči svetijo, po nebu se sprehajajo, v oblekah zlatih rajajo. (zvezdice)

Mami privabi solze na lica in v jok spravi celo neustrašnega strica. Pa ni ne nesreča, niti krivica, ampak sloveča kuharska kraljica. (čebula) Polnega mama postavi na mizo, prazen se znajde snežaku na glavi. (lonec)

Sem in tja, sem in tja, čez razgrnjen kos blaga, piha, puha, peče, peče, kar ni gladko, poravna. (likalnik)

Jo roka drži, jo metla žgečka, ko vse naloži, bolj čista so tla. (smetišnica)

VIRI: VIRI: VIRI: VIRI: https://zastarse.si/otroci/otroske https://zastarse.si/otroci/otroske https://zastarse.si/otroci/otroske https://zastarse.si/otroci/otroske--uganke/ uganke/ uganke/ uganke/ Jerneja Hribar, 9. a

Pogreje, odžeja, pod nos pridiši po rožah, ki imajo zdravilne moči. (čaj)

Plašček, ki pika, je zgubil lastnika, ker ta kar brez plaščka je skočil na tla. Morda divja svinja se z njim posladka. Morda ga kak človek pobere in speče – le hitro poveste, kako se mu reče. (kostanj)

Od zrna do klasa, od klasa do zrna, nastala bo moka, zdaj bela, zdaj črna. (pšenica)

Plazi se, plazi tam, kjer je vlaga, črnorumena koža pomaga, da ga ne zgrabi kakšna žival, v sili še malo strupen bo postal. (močerad)

Velika družina, povsod disciplina, ta straži, ta išče, ta nosi v mravljišče. (mravlja)

Hiška ravno prav velika se med travami premika, gospodar res ni močan, a jo nosi noč in dan. (polž)

Je majhna kot gumbek, okrogle oblike, na glavi tipalke, na suknji pa pike. (pikapolonica)

Pina Maučec, 3. a

Ob lepem vremenu ves dan sije z neba, po nosu zjutraj rad te požgečka.

Max Pene, 3. a

Beli cvetovi krasijo drevesa, rdeči plodovi pa tvoja ušesa. (češnja)

Bela brada in dva roga, štiri noge, na kmetiji je doma. (koza)

Rdeča, črnopikasta gospodična, med hroščki najlepša, najbolj mična. (pikapolonica)

Zlatolase deklica, sonca ljubke sestrice, samo ponoči svetijo, po nebu se sprehajajo, v oblekah zlatih rajajo. (zvezdice)

Anže Grabljevec, 3. b

Vozi se po cesti, ima 2 kolesi, bencin njegova je pijača, če prehitro voziš pa v ovinku te obrača. (motor)

Kaj si obuješ, ko hodiš po hiši, da noge so tople, korak se ne sliši. (copati)

V dnevni sobi na omarici stoji, nam risanke in filme vrti. (televizija)

Včasih postlana, včasih razmetana, v moji sobi stoji, za dober spanec poskrbi. (postelja)

Po njivi se vozi, glasno ropota, zemljo orje, da pozimi bo počivala. (traktor)

V sobi stoji, za oblačila poskrbi. (omara)

Dlake ima in rep mu miglja, po štirih tačkah hodi, glasno laja in včasih nagaja. (pes)

V vročih dneh nas ohladi, če sonce ga obsije, prav hitro se stopi. (led)

Ožbej Kastelic, 3. b

Pina Mavčec, 3. a Špela Vocovnik, 3. b

ZIMSKA SOLATA S PEČENO BUČO IN ČIČERIKO

SESTAVINE (4 porcije):

• 400 g hokaido buče

• sol in sveže mleti poper po okusu

• 1 žlička mešanice provansalskih začimb

• 1 žlica sladke paprike v prahu

• 2 žlici olivnega olja

• 100 g kuhane čičerike

• 150 g rukole

• 50 g sušenih paradižnikov

PRELIV:

• 100 ml olivnega olja

• 1 žlica (grobozrnate) gorčice

• 1 žlica agavinega sirupa

• Sol po okusu

PRIPRAVA:

1. Bučo razrežite na pol, odstranite semena in jo narežite na kocke. Dodajte sol, poper, mešanico provansalskih začimb, sladko papriko v prahu in olje. Pecite približno 10 minut pri temperaturi 200 °C.

2. Buči dodajte čičeriko, premešajte in položite nazaj v pečico za še približno 10 minut. Medtem operite rukolo in nasekljajte suhe paradižnike.

3. Zmešajte sestavine za preliv, ki ga nato prelijte po rukoli in paradižnikih. Na koncu dodajte še popečeno bučo in čičeriko ter postrezite.

Zimskasolataspečenobučoinčičeriko|Bodieko

ZIMSKA JUHA Z BRSTIČNIM OHROVTOM

SESTAVINE:

• 1 večja čebula

• 3 stroki česna

• 2 večja korena

• 2 stebla zelene

• 300 g brstičnega ohrovta

• 4 žlice olivnega olja

• 1 žlica paradižnikove mezge

• 600 ml zelenjavne jušne osnove

• Sol

• Mleti poper

• 2 lovorjeva lista

• 150 g testenin

• Ščepec origana

• Sladkor

PRIPRAVA:

1. Česen in čebulo olupite in ju nasekljajte. Očistite korenje, zeleno in brstični ohrovt. Korenje in zeleno narežite na majhne koščke, brstični ohrovt pa na polovice.

2. V ponvi segrejte olje, na katerem nato popražite česen in čebulo. Dodajte korenje in zeleno ter ju prav tako popražite. Nato primešajte še paradižnikovo mezgo in koščke paradižnika, prilijte jušno osnovo ter zavrite.

3. V juho stresite polovičke brstičnega ohrovta ter dodajte sol, poper in lovorova lista. Kuhajte na šibkem ognju toliko časa, da postane brstični ohrovt mehek. Medtem v posebnem loncu zavrite vodo, ki ste ji dodali sol, in v njej skuhajte še testenine, dokler niso aldente . Kuhane testenine precedite.

4. Testenine stresite v juho, ki jo začinite z origanom, soljo in poprom, če želite, pa lahko dodate tudi sladkor.

Zimskajuhazbrstičnimohrovtom|ZdraviRecepti(zdravi-recepti.si)

PEČENI NJOKI S SLANINO

SESTAVINE:

• 500 g njokov

• Sol

• 250 g slanine

• 2 stroka česna

• Mleta rdeča paprika

• 400 g svežega paradižnika

• Paradižnikova mezga

• 1 čajna žlička belega sladkorja

• 2 žlici kisle smetane

• Peteršilj

• Poper

• 100 g mocarele

PRIPRAVA:

1. Njoke skuhamo v slani vodi, nato jih dobro odcedimo.

2. V ponvi prepražimo narezano slanino, nato dodamo sesekljan česen in mleto rdečo papriko. Prepražimo in dodamo narezan paradižnik, paradižnikovo mezgo in sladkor. Dušimo 10 minut. Vmešamo še kislo smetano, peteršilj, sol in poper.

3. V omako dodamo njoke in dobro premešamo.

4. Vse skupaj nato preložimo v pekač in potresemo z mocarelo.

5. Pečemo 15 minut na 200 °C.

Recept:Pečeninjokisslanino|Mojirecepti

MARMORNI KOLAČ

SESTAVINE:

• 4 jajca

• 2 jogurtova lončka sladkorja

• 2 vanilijevega sladkorja

• Naribana limonina lupinica

• 1 jogurtov lonček mleka

• 1 jogurtov lonček olja

• 3 jogurtovi lončki moke

• Polovica pecilnega praška

• 3 žlice kakava

PRIPRAVA:

1. Penasto umešamo jajca, sladkor, vanilijev sladkor in naribano limonino lupinico. Nato med mešanjem počasi vlivamo mleko in olje. Na koncu po žlicah dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom. Polovico mase zlijemo v pomaščen in pomokan model za šarkelj. V drugo polovico zamešamo kakav in zlijemo na prvo polovico testa.

2. Pečemo pri 200 stopinjah približno 45 minut (naredimo preizkus z zobotrebcem). Ohlajen kolač stresemo iz modela in posujemo s sladkorjem v prahu, lahko pa ga tudi oblijemo s čokolado.

Recept:Marmornikolač-Kulinarika.net

JESENSKO-ZIMSKI ČAJ Z BRUSNICAMI

SESTAVINE:

• 10 g čaja (črnega ali drugega nevtralnega čaja brez teina)

• 1 l vrele vode

• 1 l domačega jabolčnega soka

• 300 ml brusničnega soka

• 70 ml limoninega soka

• 50 g sladkorja (po želji lahko zamenjamo z medom ali pa ne sladkamo)

• 1/4 žličke mešanice začimb za bučno pito

• 1/2 lončka zmrznjenih brusnic

PRIPRAVA:

1. V večjem čajniku naredimo čaj. Narejen čaj precedimo v dovolj veliko posodo in mu primešamo jabolčni in brusnični sok, limonin sok, sladkor (po želji), začimbe in brusnice.

2. Dobro premešamo, da se sladkor stopi. Postrežemo toplo ali pa hladno, z ledom.

Jesensko- zimski čaj z brusnicami • Recepti Over Net

SlastnereceptejezavaspripravilaZojaNograšekiz7.b

MODA MALO DRUGAČE tokrat

☺ ☺☺

Nekdanja učenka OŠ Ferda Vesela Nina Žnidaršič: Mlada, a že zelo uveljavljena modna oblikovalka doma in tudi v tujini.

1. Nina, pozdravljena. Kako bi se predstavila tistim, ki te še ne poznajo?

Sem ambiciozna, ustvarjalna in zanimiva modna oblikovalka, tudi ilustratorka. Imam izrazit občutek za estetiko in inovativnost, sem zelo vztrajna, zavzeta za delo, natančna in profesionalna, usmerjena k doseganju rezultatov. Tisti, ki me poznajo, me definirajo predvsem kot zelo svojevrsten, originalen in trmast človek, ki ve, kaj hoče.

2. Kdaj si ugotovila, da te moda zanima? Si si že kot osnovnošolka naredila kakšno unikatno obleko?

Moda me praktično spremlja že od malih nog, saj sem že kot otrok veliko časa preživela v mamini šivalnici, kjer smo skupaj ustvarjale oblekice za barbike. Zelo dolgo smo se s sestro igrale le s temi, nato pa sem prestopila 3. razred OŠ ter se imela za nekoliko bolj odraslo in si začela sama oblikovati ter šivati obleke iz starih oblačil in ostankov blaga. Spoznala sem se z ročnim šivanjem, barvami, tekstilom, vzorci in dekorativo. Kombinirala sem barve s podobnimi barvnimi vzorci, šivala gumbe in tako je nastala moja prva obleka rdeče barve. Takoj sem jo uporabila, »obvezno« skupaj z visokimi petkami, za igranje s prijateljicami v drvarnici, kjer smo se zbirale same »male učiteljice«. Sprva sem si zelo želela

postati učiteljica, ravno zato, ker so bile le-te vedno lepo oblečene in vedno sem katero občudovala. Skozi OŠ sem vedno rada ustvarjala, kar se je nadaljevalo tudi v srednji ekonomski šoli, kjer pa se ni pretirano vrtelo okrog umetnosti in kreative, jaz pa sem po tem hrepenela. Zato sem si pomagala sama ter si vsak dan nadela drugačen styling. Začela sem obiskovati tudi najrazličnejše tečaje od arhitekture, slikanja, kiparjenja, šivanja, izdelave nakita, slednjega sem tudi prodajala svojim sošolkam. Zahvaljujoč tečajem sem spoznala, katera veja umetnosti točno me zanima oz. kaj si želim postati po poklicu. Po končani srednji šoli sem uspešno opravila sprejemne izpite na NTF in se vpisala na fakulteto, da postanem modna oblikovalka. Skozi študij sem spoznala, da imam veliko prakse na tem področju, velikokrat sem pomagala tudi drugim, ki so jim bile te stvari zelo tuje, skratka bila sem zelo močna na področju mode. Obiskala sem tudi mednarodno poletno šolo Sanda University Shanghai na Kitajskem. Lahko rečem, da so bila študentska leta zame najlepša leta, saj sem našla tisti kraj, kamor spadam, vedno pa sem v sebi vedela, kaj si želim postati, zato niso tako pomembne ocene, najvažnejši je trud in želja po tem, kar želiš doseči. Za to moraš živeti, dihati, predvsem pa uživati in biti srečen.

3. Kje dobivaš navdih in ideje za ustvarjanje?

Svojo inspiracijo iščem predvsem v naravi, narodih in kulturah, umetnosti tudi v stvareh, ki jih rada počnem oz. kjerkoli se pojavim, mi je kaj zanimivo in si zabeležim v svoji glavi, ko pride pravi čas, pa to raziščem in uporabim.

Npr. v pretekli kolekciji SLOVESKIMKA (jesen/zima) sem navdih iskala predvsem v različnih, občudovanja vrednih ljudeh oz. narodih, v katerih je moč zaznati drugačnost in unikatnost. Izhodišče kolekcije je bila slovenska ženska v oblačilih z etno detajli oblačil Eskimov. Ko sem raziskovala navade in oblačila Eskimov, so me navdušili predvsem zaradi medsebojne povezanosti v težkih življenjskih razmerah. Detajle tradicionalnih oblačil sem prenesla v sodobno kolekcijo s pomočjo novih silhuet, sodobnih materialov in različnega ročnega dela, kot so vezenine, pletenje in makrame.

Kolekcija SIRENA svoj navdih črpa iz bogastva in lepote podvodnega sveta ter zgodbe o Titaniku, ladji sanj, ki govori o veri, pogumu, žrtvovanju in ljubezni. Razkošno potovanje in življenje 20. stoletja obdano z bliščem, glamurjem, kičem, prefinjenostjo, eleganco in prestižem preplete moja oblačila z unikatnostjo, s katero želim pokazati nekaj novega, nekaj izjemnega s kombinacijo ročnih in najsodobnejših tehnik. Ročno delo predstavlja eno izmed rešitev trajnostne mode, ki se zavzema za ohranitev okolja. Zaradi dolgotrajnega procesa imajo ročno izdelana oblačila veliko čustveno vrednost in so brezčasna. Kolekcija izkazuje čast in spoštovanje do tradicionalnih ročnih obrti, ki jih moramo ohranjati in inovativno oživiti v svojem kreativnem delu.

4. Kje vse si se že predstavila?

Predstavila sem se na vseh revijah v sklopu študija, med drugim tudi na Trgu republike Ljubljana, gradu Tivoli, Ljubljanskem gradu, v Viba filmu, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Pokrajinskem muzeju Maribor, v Škuc galeriji, v Stylo – Center mladih Koper, v Velani Livingu itd.

5. Si prejemnica mnogih priznanj. Jih lahko našteješ? Mi zaupaš, katero je bilo prvo in katero je tisto, na katerega si najbolj ponosna.

Imam že kar nekaj priznanj in nagrad za svoje delo.

Moje čisto prvo priznanje oziroma nagrado nama sem prejela na študentski modni reviji »Moda in umetnost«, katere vrednost je bila razstava moje kolekcije petih kosov oblačil v veleblagovnici Nama.

Leto kasneje, na magistrskem študiju sem prejela glavno študentsko nagrado LJFW za najboljšo kolekcijo na modni reviji «KO-LAB«, na katero sem tudi najbolj ponosna, saj mi je ta nagrada omogočila samostojno predstavitev na naslednjem ljubljanskem tednu mode.

Med drugim sem dobila priznanje in bila nagrajena tudi v Kopru, na natečaju STYLO, kjer sem med osmimi finalisti zopet osvojila prvo mesto. Prejela sem denarno nagrado ter predstavitev v slovenski reviji Elle. Naravoslovnotehniška fakulteta, kjer sem preživela svoja kreativna študentska leta, mi je podelila Prešernovo priznanje za posebne dosežke. Nato sem ponovno sodelovala na ljubljanskem tednu mode …

6. Ali svoje kreacije tudi prodajaš? Kje jih lahko vidimo ali kupimo?

Trenutno sem v fazi, ko si želim pridobiti na imenu in prepoznavnosti, ustvarjam tudi bolj umetniške kose oblačil, ki so namenjeni predvsem za posebne priložnosti oz. glamuroznim dogodkom.

Vidite jih lahko v okviru študentskih revij, raznih tekmovanjih, tednih mode in t. i. showroomih …

V prihodnosti pa želim poleg le-teh zasnovati bolj poenostavljeno verzijo oblačil, ki bodo hitreje narejena, v večjem obsegu in cenovno dostopnejša, lahko si jih bo privoščil praktično vsak. Trenutno smo bili priča izrednim razmeram zaradi covida, zato se vse več kupcev, bolj kot k obisku dejanske trgovine, zateka na splet, saj je le-ta ponuja enostavnejši in cenejši način za nakup, zato imam v mislih tudi spletno trgovino.

7. Imaš mogoče že svojo blagovno znamko?

Ja, delujem pod blagovno znamko Ninara.

Ninara je drzna, sodobna, luksuzna in ekstravagantna modna znamka, ki jo odlikujejo specifični umetniški kosi oblačil z dekorativnimi ročno izvedenimi detajli. Pri svojem ustvarjanju se poigravam z značilnostmi visoke mode in uličnim stilom. Posebno pozornost posvečam detajlom in izvedbi ter izražam strast do ročnega dela z raziskovanjem raznolikih tradicionalnih ročnih tehnik, kot so vezenje, kvačkanje, ročno šivanje ter najsodobnejših tekstilnih tehnologij, kot so laserski izrez, digitalni tisk in žakarsko tkanje.

8. Tvoje kreacije z veseljem nosijo naše znane osebnosti. Na spletu sem videla Zalo Djurič v eni od tvojih kreacij, pa Mojco Mavec.

Ja, s predstavitvijo zadnje kolekcije Sirena sem pridobila kar nekaj znanih oseb. Poleg zgoraj omenjenih so moja oblačila nosile tudi Raiven, Hannah Mancini, Katarina Hauer, Brigita Potočki, Lena Selvaggio itd Med drugim je moja kreacija krasila naslovnico hrvaške revije Elle (september 2022) kot tudi drugi kosi iz moje kolekcije, prikazani v vsebinskem delu revije. Tudi v nemški reviji Kaltblut magazine.

9. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Kje se vidiš čez 5, 10 let?

Pričakuj nepričakovano in sreča bo popolna. Sem človek svobodnega duha, kamor me bo zanesla pot, vidim pa, da je to tujina, kjer se bom predstavila že v naslednjem mesecu decembru.

10. Kaj bi svetovala mladim ustvarjalcem?

Mladim ustvarjalcem in umetnikom bi svetovala, da najprej prisluhnejo sebi, razmislijo in se vprašajo, čemu namenijo največ časa, nekaterim med njimi je najbolj pomembno učenju, drugi preživijo več časa v različnih hobijih s področja umetnosti, glasbe, plesa, športa, naravoslovnih predmetov in tekmovanj itd. Voditi jih mora želja in srce, tako bodo zagotovo vedeli, kaj si želijo v življenju početi.

11. Povej, kaj so modne smernice in zapovedi za jesen in zimo 2022.

Modne trende za jesensko in zimsko sezono 2022/23 bodo zaznamovale bela srajca, kravata, krilo, suknjič ter hlače z naramnicami, saj se vračamo k osnovam

mode, zato se najstnice in šolarke pripraviti, vrača se garderoba šolskih deklet. Prav tako bodo »in« obsežna umetna krzna, prosojni materiali, korzeti, izjemno nizki pasovi, mini/mikro ter nano krila, pajaci, visoki škornji in rokavice, patchwork slog tartan, ostre linije, bleščeči detajli, poleg ognjevite rdeče pa bo glavna barva leta postala ultravijolična.

.

Fotografije: -šolskiarhiv,spletnastran

- ikone: Za možgančke: www.youtube.com

Poligloti:ipkitten.blogspot.com150

Pisanje:www.agencija-poti.si Moda:juegosmoda.me422

Recepti:zalec.info500,http://www.ekooaza.si/ekoloska-hrana

Aktualno:http://www.genspot.com/blog-31760/mainzelm-228-nnchen-mozicki-iz-mainza.aspx

Likovnadela:http://anine-cacke.si/ Migamo:https://www.os-grize.si/2015/07/03/sportne-aktivnosti-med-pocitnicami/