School newspaper

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

FERDO 14. april 2021, št. 3, letnik IX

šolski spletni časopis

Julija, 4. razred

UVODNIK

Hej, ferdovci in ferdovke!

Kako ste? Večji del šolskega leta je že za nami. Preživeli smo ga malo »mešano na žaru«. ☺ Pred velikonočnimi prazniki sem usposobila svoje kolo in se z njim na veliko soboto odpravila na ljubljansko tržnico po domače izdelke. Naredila sem si novo zalogo ajdovih in kamutovih piškotkov ter zelenjave.

In kakšen dober občutek je to, ko ti veter pihlja okoli ušes, ptički žvrgolijo na vsakem tretjem drevesu in vse naokoli cveti. Vonj pomladi in brenčanje čebel, vožnja s kolesom … občutek svobode, ki sem ga že dolgo pogrešala.

Spomnila sem se anekdote o modernem življenju:

Živali so se zbrale na zborovanju in se začele pritoževati, da jim ljudje vedno kaj jemljejo. »Meni jemljejo mleko,« je rekla krava. "Meni jemljejo jajca," je rekla kokoš. "Moje meso jemljejo za slanino," je rekla svinja.

"Mene lovijo zaradi mojega olja,« je rekel kit …

Na koncu se je oglasil polž: "Jaz pa imam nekaj, kar bi ljudje imeli raje kot vse drugo. Nekaj, kar bi mi gotovo vzeli, če bi le mogli. Imam ČAS.« Na voljo imaš ves čas, kar ga je na svetu, če bi si ga le hotel vzeti.

Kaj te zadržuje?

(Vir: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/vici_1.html)

Izkoristimo lepe dni, uživajmo v lepotah, ki nam jih ponuja narava, najdimo sebe in zacvetimo v pomlad.

Prijazen pozdrav Tina Orač Gornik, urednica

2

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO

ZAPISI O PUSTOVANJU NAŠIH PREDNIKOV Pri babici so se zelo veselili pusta, ker jim je mami vedno sama sešila kostume.

Babica in njeni sestri dvojčici so se zelo rade šle pokazati sosedom in sorodnikom.

Babica se dobro spomni tistega pusta, ko sta bili njeni sestri za pusta rožici. Bili sta zelo lepi. Imeli sta zelene hlače in zeleno majico. Na glavi sta imeli pleteno rumeno kapico in okoli vratu bele velike liste. Njen najljubši kostum pa je bil rdeča kapica in robot, katerega sta skupaj s sošolko izdelali v šoli. Kadar so se odšli kam pokazat, so dobili kakšen krof, pomarančo ali suhe krhlje.

Pri dediju pa se niso tako šemili. Imeli so veliko kmetijo. Pusta so se pa zelo veselili, ker je njegova mami spekla najboljše flancate. Ko pa je dedi bil že malo večji fant, so se s prijatelji našemili v kmete. Na glavo so si dali slamnike, v usta suho travo, oblekli star moški predpasnik in se odšli zabavat. Dedi je vzel s seboj še svojo harmoniko in tako je poskrbel za dobro vzdušje kamor koli so prišli.

Taja S., 3. razred Likovni izdelki: Učenci 3. razreda

Z babico sem se pogovarjal o tem, kako je praznovala pust, ko je bila še mlada. Povedala mi je, da so dva dni skupaj pekli krofe in flancate na štedilniku na drva. Babi se je največkrat našemila v indijanko, ker so se potem z drugimi otroki igrali indijance. S prijatelji so hodili po blokih, od stanovanja do stanovanja. Tistim, ki so jih prepoznali, so dali nekaj denarja, ostalim pa krofe ali bonbone. Vsako leto so šli na pustno rajanje v Festivalno dvorano, kjer je igral ansambel. Babi mi je povedala tudi o dogodku, ki ga ne bo nikoli pozabila. Njena babi je spekla približno 50 krofov. Dala jih je na stol na pladenj, vmes krpo in spet krofe, da je nastalo pet plasti krofov. Potem je prišel njen oči in najprej, kar je naredil, je bilo, da se je usedel na stol. S tem si je uničil hlače, babi pa je naslednji dan morala spet cel dan peči krofe.

Jurij, 4. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

3

AKTUALNO

Pust mojih starih staršev Babica mi je povedala, da so za pust doma pripravljali številne pustne priboljške: ocvirkovo potico, flancate, miške, krofe ... Zelo rada se je tudi našemila v različne kostume. Pri njihovi zdelavi ji je pomagala mami, saj je bila šivilja. S pijatelji so odšli v maškare. Hodili so od hiše do hiše po celi vasi. Dobili so številne dobrote: krofe, flancate, sladkarije in kakšen dinar. Na pusta so jedli tudi mastne mesne jedi. Otroci so se pusta zelo veselili.

Anamarija, 3. razred

Pustne šege in navade včasih Moji stari starši so za pusta uprizarjali »ohcet«. Maškare, oblečene v nevesto, ženina, priči, tastarga in tastaro, so hodile od hodile od hiše do hiše in prejemale različne pustne dobrote ali denar. Maškare so bile oblečene v stara oblačila in kostume. Prepevali pa so ob zvoku harmonike.

Jaka, 3. razred Pustni kostum 2021 Za letošnji pustni kostum robota sem najprej poiskal primerne škatle in jih pobarval na belo.

Ko sem končal, sem jih pustil na soncu, da so se posušile. Ko so se posušile, sem prilepil CD, baterije, plastična kolesca in žico. Nato sem prilepil še zamaška in okrog narisal številke. Malo bolj spodaj sem narisal številčnico. Na glavo sem prilepil dva plastična lončka.

Na električno cev sem prilepil zamaška in še to dodal kostumu. Levo, desno in zadaj sem narisal piškote. Moj kostum je končan.

Popoldne smo šli s sosedoma Vidom in Galom v kostumih po vasi. V gostilni Snop smo zastonj dobili krofe in pijačo.

Lenart, 3. razred

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO

Julija, 4. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

5

AKTUALNO

ZNAMENITOSTI ŠENTVIDA PRI STIČNI Šentvid pri Stični je zanimiva, stara vas na Dolenjskem. Med najbolj znanimi osebami Šentvida je bil zagotovo slikar Ferdo Vesel. Rodil se je leta 1861 v Ljubljani in umrl leta 1946. Nakaj časa je bival na gradu Grumlof. Po njemu se imenuje tudi naša šola. Omenimo lahko tudi kiparja Petra Jovanoviča. Njegove umetnine krasijo tudi okolico naše šole. Pod šolskim igriščem nas na podporni steni pričaka lepa pot ob mozaikih, katere so prispevali učenci OŠ ter različna društva. Poleg šole stoji tudi Center za zdravljenje bolezni otrok, nekdanji zdravniški dvorec. V preteklosti se je imenoval Zavod dr. Marko Gerbec. On je bil v Šentvidu rojeni znani zdravnik.

Zanimive zgradbe, vredne ogleda so še: cerkev sv. Vida in župnijski dom z lepo urejeno okolico, prenovljen kulturni dom, gasilski dom, tovarna Zmaj, stara »Andrejčkova hiša« v centru, ki se ponaša z lepo leseno frčado …

Za konec lahko omenimo še najbolj znano prireditev Tabor slovenskih pevskih zborov t. i. praznik petja.

Brina 5. razred

Likovna izdelka: Učenca 3. razreda

MATERINSKI DAN 25. marca je materinski dan. Praznovati so ga začeli v Združenih Državah Amerike po letu 1910.

Sedaj ga prazujemo tudi v Sloveniji. Edini na svetu ga prazujemo 25. marca. To je tudi cerkveni praznik Marijinega oznanjenja ali dan, ko je Marija spoznala, da bo postala mama. Večina ostalih držav po svetu pa praznuje materinski dan drugo nedeljo v maju.

Ta dan praznujemo tako, da materam kaj kupimo ali izdelamo sami kakšno manjše darilce. Zelo so vesele, če jih objamemo ali poljubimo. Za materinski dan mami podarim velik objem ali rožo.

6

Marija, 3. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO

GREGORJEVO Likovni izdelki: Učenci 2. razreda Gregorjevo je slovenski praznik, povezan z zaljubljenci, ki ga praznujemo 12. marca. Razveseljuje nas z zanimivimi običaji. To je tudi dan, ko rečemo, da se ptički ženijo. Z daljšimi dnevi pozdravljamo pomlad, sonce je toplejše in prebujajo se prve rožice. Ker so tudi dnevi bolj topli ter sončni, so na gregorjevo čevljarji in kovači, prenehali delati ob svečah, zato so izdelali hišice, vanje pa položili svečke in jih spustili po vodi.

Ste vedeli, da so se nekoč dekleta na ta dan ozirala v nebo? Prva ptica, ki jo je dekle zagledalo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

S prebujanjem pomladi je svet naenkrat lepši okoli nas in razcvet narave spodbudi nekaj v vseh živih bitjih.

Lina R., 3. razred

MOJI MAČJI LJUBLJENČKI Pri nas doma imamo tri mačje ljubljenčke. Imam jih zelo rada.

Veliko se igram z njimi zunaj hiše. Če pa je zelo mrzlo, se lahko

pridejo

v

hišo

malo

pogreti.

Najstarejša je Lisa. Stara je 10 let. Prihaja iz prekmurja. Je Rjave tigraste barve. Je zelo fina, a tudi zelo divja mačka. Če jo želiš samo pobožati se začne takoj pritoževati. Lisa je edina mačka, ki spi in se greje pri psu Jimiju v pesjaku.

Drugi najstarejši je Cookie. Star je 5 let. Prišel je iz Zagreba. Je Maine coon pasme. Je sivo bele barve. Ima zelo dolgo in mehko dlako. Je zelo velik, saj tehta več kot 7 kg. Ves čas je lačen. Cookie je zelo prijazen. Včasih se z mano tudi pogovarja in se drugače oglaša kot ostali mački. Zelo rad se tudi crklja.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

7

AKTUALNO

Najmlajši je maček Miki. Star je 3 leta. Prihaja iz Kranja. Je majhen ter bele in črne barve. Nekaj časa je živel pri našem stricu a, ker zanj ni mogel skrbeti nam ga je podaril. Ker je najprej živel v stanovanju, je sedaj postal velik potepuh.

Včasih ga več dni ni domov. Na videz zgleda prijazen, ampak včasih malo za zabavo tudi ugrizne.

Našo mačjo zabavo zunaj popestri tudi naš pes Jimy, ki se z mački dobro razume. Kadar pa je v igri hrana, vse napodi.

Lea, 3. razred

PRVI POTNIKI V VESOLJE Zelo me zanima raziskovanje vesolja in za tokratno številko sem na spletu izbrskal tole o prvem potniku v vesolje: 3. november 1957 Ker takrat še niso poznali ustrezne tehnologije za vrnitev vesoljske kapsule, je bilo že v naprej znano, da se Lajka ne bo vrnila.

Kasneje so predvidevali, da je Lajka zaradi tehničnih težav v satelitu in stresa živela

le nekaj ur. Kljub njeni smrti jim je uspelo dokazati, da je življenje v

vesolju mogoče, kot prvi vesoljski potnici pa so ji postavili spominsko ploščo.

Prva potnica v vesolje psička Lajka.

8

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

AKTUALNO

20. avgust 1960 Tri leta kasneje, leta 1960 je bil polet v vesolje uspešen za dve psički, ki sta v vesolje poleteli in se tudi živi vrnili na zemljo. To sta bili psički mešanki z imeni Belka in Strelka. Z njima je potovalo še 42 miši, dve podgani, zajec in številne rastlin.

Znanstveniki so psičke izbirali po določenih kriterijih, kot so velikost in teža, namensko pa so izbirali potepuške psičke, ki naj bi bile bolj vzdržljive, kot čistokrvni psi. Pred poletom so pse trenirali oz. usposabljali za polet v vesolje, kot prave astronavte.

Strelka je leto po prihodu iz vesolja skotila šest mladičkov s samcem, ki je tudi sodeloval pri številnih vesoljskih eksperimentih, vendar v vesolje ni nikoli prišel.

Danes ju poznamo, kot prvi potnici v vesolje, ki sta se vrnili.

Nik M., 3. razred

Likovni izdelki: Učenci 3. razreda

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

9

MIGAMO

Za sklop tokratnih vaj potrebujemo športno opremo in primerno obutev, saj jih bomo izvajali zunaj. Poleg tega, bomo potrebovali še kredo ali kakršen koli drug predmet, s katerim bomo označili razdaljo, ki jo bomo premagovali pri nekaterih vajah.

Prikaz vaje 1. Nariši zvezde

Navodila za izvedbo vaje Pri prvi vaji na začetku stojimo na mestu in se praktično ne premikamo naprej ali nazaj. Skočimo v stojo razkoračno in hkrati odročimo roke, kot je prikazano na prvi sliki.

Zatem skočimo z nogami skupaj in tudi roke premaknemo drugo proti drugi (slika 2). Te gibe oziroma skoke izvajamo povezano 60 sekund.

To vajo lahko izvajajmo tudi tako, da so noge skupaj in roke narazen (ravno obratno kot je na slikah). Važno je le, da jo izvajamo brez prekinitve. Enostavno rečeno, pri vaji roke sproščeno sledijo gibanju nog.

2. Dotik komolci-kolena Začeten položaj je enak kot pri prvi vaji.

Pri tej vaji se s komolcem dotikamo nasprotnega kolena (levi komolec-desno koleno in obratno). Dotiki naj se vrstijo en za drugim, vmes ni premorov.

Pri vaji se malo predklonimo v trupu in malo bolj dvignemo koleno (kot je prikazano na slikah), da zares pride do dotika, kar je bistvo te vaje. Izvajamo jo 60 sekund.

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

MIGAMO

3. Poskoki v levo in desno Začetni položaj je tudi pri tej vaji enak kot pri prejšnjima (stoja na mestu). Z desno nogo skočimo v desno, v položaj, ki je prikazan na prvi sliki. Leva noga je zadaj za desno in služi kot opora. Prav tako se malo opremo tudi na desno dlan oz. prste. Pri doskoku pokrčimo koleno in predklonimo trup, da ublažimo doskok (slika 1).

Nato takoj nadaljujemo gibanje še v levo v enak položaj, le z nasprotno roko in nogo (slika 2). Vajo izvajamo 45 sekund.

4. Mizica z nogami Pred to vajo, si s kredo ali s katerim drugim predmetom označimo razdaljo, ki je enaka našim desetim hodnim korakom. Začetni položaj je prikazan na prvi sliki.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

11

MIGAMO

Od začetka pa do konca razdalje se premikamo z nogami naprej.

Ko pridemo do konca, gibanje nadaljujemo še nazaj, le da so pri tem prve roke (premikamo se ritensko).

Slednje je prikazano na tretji sliki. Vajo naredimo tja in še nazaj.

5. Izpadni koraki Začetni položaj je prikazan na prvi sliki.

Vajo izvajamo tako, da naredimo korak z npr. levo nogo naprej, desno pa pokrčimo, ko je prikazano na drugi sliki. Pri tem pazimo, da nam koleno prednje noge ne pride čez prste iste noge. Na sliki 2 je to prikazano z rdečo črto. Prav tako, se s kolenom druge noge ne dotaknemo tal. Prednje roka je nasprotna prednji nogi.

Gibanje nato nadaljujemo še z drugo nogo in ponavljamo do konca naše razdalje. Naredimo dve razdalji, ki smo si jo začrtali prej. Gibanje vseskozi poteka v smeri naprej.

12

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

MIGAMO 6. Sonožni poskoki Začetni položaj je enak kot pri prejšnji vaji. Sonožno se odrinemo navzgor in rahlo naprej. Pri poskokih si pomagamo s sunkovitim gibom rok navzgor. To nam pomaga, da skočimo višje.

Pri poskoku, kot vidimo na drugi sliki, ne pokrčimo kolen in so noge ves čas iztegnjene.

Gremo migat!

Vaje je za vas pripravil učitelj Jernej

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

13

LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev POŠ Temenica

Likovni izdelki so delo učencev 1. razreda

4

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 2. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 3. razreda

.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

15

LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 4. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 5. razreda

16

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 6. razreda

Likovni izdelki so delo učencev 7. razreda

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

17

LIKOVNA DELA

Likovni izdelki so delo učencev 8. razreda

Likovna izdelka sta delo učencev 9. razreda

18

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

IZ GRAŠČAKINEGA DNEVNIKA: GRAJSKA DIRKA Neko popoldne sem pospravljala podstrešje. Ko sem odprla staro skrinjo, ki je stala v kotu, sem zagledala čudovit dnevnik. Na njem je pisalo Dnevnik graščakinje Sofije. Odprla sem in začela brati. Kar naenkrat pa sem se znašla na grajskem dvorišču.

Spoznala sem, da sem graščakinja Sofija. Odpravila sem se na tržnico, kjer sem opazila vabilo za konjsko dirko. Odšla sem v grajsko konjušnico in zagledala ogromno konjev. Takoj mi je bil všeč konj z imenom Ostwind. Odločila sem se, da se bom udeležila dirke, zato sva z Ostwindom vsak dan trenirala.

Na enem izmed treningov po gozdu se je spotaknil in padel. Pri tem si je poškodoval nogo.

Bila sem žalostna, ker sem bila prepričana, da se ne bom mogla udeležiti tekme, vendar pa nisem izgubila upanja. Vsak dan sem poškodovano nogo namazala s kremo. Dan pred dirko je končno ponovno stopil na nogo, česar sem se zelo razveselila.

Prišlo je jutro in z njim težko pričakovana dirka. Postavili smo se na start in na znak začeli tekmovati. V cilj sem prišla prva in tako zmagala. V tistem trenutku pa sem se ponovno znašla na podstrešju in zaslišala glas mami, ki me je klicala na kosilo.

Melita, 5. razred

Likovni izdelek: Učenka 8. razreda

JAZ GRAŠČAK Danes je lep sončen zimski dan leta 1351. V gradu, kjer živim je zelo temno in mrzlo, ker sonce ne pride skozi majhna okna v notranjost.

Ko sem bil star 7 let sem prišel sem, kot paž, da se naučim pisati, brati in se lepo obnašati. Ta grad stoji na vzpetini, okrog njega je močno obzidje z stolpi, na katerih streljajmo sovražnike. Za obzidjem je globok jarek, v katerem je voda, čez njega pa vodi pot čez dvižni most v grad. Komaj čakam, da bom star 14 let in bom lahko končno šel v gozd lovit za hrano. Takrat bom dobil tudi meč s katerim bom vadil mečevanje. Vitez, ki me uri je zelo dober učitelj, še boljši pa je, ko zmaguje na turnirjih. Želim si, da ko odrastem postanem najboljši in najmočnejši vitez v vsej deželi.

Jaka, 5. razred OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

19

LITERARNI KOTIČEK

SREČANJE Z MARIJEM MORELOM Zgodba pripoveduje o tem, kako sem se po naključju srečala z Marijem Morelom.

Nekega jutra sem se sprehajala po mestu in videla, kako prodajajo ananase. Tako sem si želela kupiti enega, a nisem imela dovolj denarja. Hitro sem stekla k prodajalcu, da ga bi vprašala, koliko stane ananas, čeprav sem vedela, da nimam dovolj denarja za en ananas. Ko sem že skoraj prišla do gospoda z ananasi, sem se zaletela v nekega fanta. Padla sem na tla.

Kar naenkrat sem pred sabo zagledala roko, bil je ta fant. Potem ko mi je pomagal vstati, sem ga vprašala, kako mu je ime, odgovoril je, da mu je ime Marijo. Povedal mi je vse o njem; da je nezakonski otrok in ga mama zelo velikokrat pretepe. Tudi jaz sem mu povedala nekaj o sebi. Predstavil me je svojim prijateljem, s katerimi se je velikokrat igral. Čez nekaj časa je prišla ladja z ananasi in Marijo jo je videl. Stal je in gledal ljudi, kako jih kupujejo. K njemu je pristopil črn zamorec in mu dal ananas. Marijo ga ježe pol pojedel, preden ga je delil s prijatelji. Ko so končali z ananasom, so želeli še in Marijo je ukradel še en ananas. Policija je ujela Marija in njegove prijatelje ter jih odpeljala. Tam so pretepli Petra. Ko je peter prišel nazaj, sem prišla jaz z ananasom. Kupila sem ga s svojim denarjem, ki sem ga zaslužila tako, da sem čistila čevlje. Peter se je takoj razveselil in skupaj smo pojedli ananas. Nikoli ne pozabimo, da so prijatelji zelo koristni v našem življenju.

Julija K., 6. razred

Greh je smeh Daš kače v hlače in sabljo v tablo.

Sčasoma se majica spremeni v srajco, zvonec zazvoni in ura je kura, pa gore so nore.

Glava postane lava in lonec je konec.

Sanja, 3. razred

20

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

PREVZETNOST DANES IN NEKOČ Kaj pomeni beseda prevzetnost? Prevzetnost oziroma velika ošabnost je pretirano dobro mnenje o sebi in se kaže kot prezir, zaničevanje do drugih. In zdaj, ko jo razumem, me žalosti, saj je na žalost tudi danes zelo prisotna pri ljudeh, najbolj pa pri mladih.

Prevzetnost je prikazoval France Prešeren v svojih pesmih, npr. v Povodnemu možu in Turjaški Rozamundi. V obeh pesmih se kaže ženska prevzetnost. Obe junakinji, tako Rozamunda kot tudi Urška, sta zelo lepi mladenki. Tudi značajsko sta si podobni, saj sta obe prevzetni oz. vase zagledani. Razlikujeta se glede na družbeni položaj, saj je Urška meščanka iz Ljubljane, Rozamunda pa je hči graščaka s Turjaka. Njuna razlika se vidi tudi v značaju; Rozamunda je samovšečna, trmasta, ukazovalna in oblastna, medtem ko je Urška domišljava, spogledljiva, zato se ji moški težko uprejo. Obe pa sta zelo lepi.

A prav njuna prevzetnost zaradi lepote je imela na koncu hude posledice – obe sta bili zaradi nje kaznovani. Urško je doletela hujša kazen, saj je umrla v valovih Ljubljanice, Rozamunda pa je odšla v samostan in postala nuna. O Urškinem izbrancu se skoraj ničesar ne ve. Ko ga je Urška zagledala sedeti za mizo na plesu, ni videla nobenega drugega več.

Mladenič je opazil njene zapeljive poglede in jo povabil na ples. Plesala sta, kot da bi ju nosil vihar, zaradi tega so vsi obnemeli in godci nehali igrati. Mladenič, povodni mož, se je zaradi tega zelo ujezil, z nogo udaril ob tla in takrat se je glasba, ki so jo prej igrali godci, spremenila v nadčloveške sile (strašno grmenje, sovražno vršenje vetra, zaslišalo se je šumenje derečih potokov ), ki so jima narekovale ritem plesa. Ob tem se je razkrila zlobna stran plesalčevega značaja. Na koncu je z Urško odplesal v valove, ki so ju potegnili na dno.

Z razliko od Urškinega izbranca, je Rozamundin snubec bojevnik. Ostrovrhar je snubil Rozamundo in se z njo tudi zaročil. Ker je bilo rečeno, da je v Bosni še lepše dekle, z imenom Lejla, je Rozamunda zahtevala od Ostrovrharja, da pripelje Lejlo, da se prepriča o njeni lepoti. Tako Ostrovrhar na njeno zahtevo odide v Bosno. Tam se zaljubi v Lejlo in se z njo tudi poroči. Zaradi tega gre Rozamunda v samostan in postane nuna. Sporočilo obeh pesmih je, da je kaznovana ženska prevzetnost, ošabnost in trdosrčnost.

Vse je napredovalo, svet se hitro razvija, a ena stvar pri ljudeh ostaja enaka – prevzetnost oziroma oholost. Kaže se na več načinov; ljudje z višjo izobrazbo se postavljajo pred tistimi z nižjo, mnogi odrasli se radi postavljajo z lepo, bogato hišo, avtom, bogastvom in to prenesejo na svoje otroke. Podzavestno jim v glave v cepijo, da so več kot drugi. In ti otroci to delajo naprej, ne zavedajo pa se, kako lahko to nekoga, ki je reven boli. Fantje se

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

21

LITERARNI KOTIČEK

šopirijo, največkrat z motorji, dobrimi telefoni, dekleta pa z oblačili, se imajo za lepše in pametnejše od sovrstnic. Znajo biti tudi lažnive za dosego svojega cilja, ne glede na to, kako lahko s tem prizadenejo druge ali pa celo svoje najboljše prijateljice. Za svoje sošolke lahko rečem: »Hvala bogu, da niso takšne.« Ne delajo namreč razlik, niso prevzetne in to je hvale vredno. Kot pravi slovenski pregovor: »Vse se vrača, vse se plača.« Tako je tudi s prevzetnostjo – na koncu vsakega, ki je prevzeten doleti takšna ali drugačna kazen.

Tomaž, 8. razred

Pomagal sem dečku Zame je bila težka noč. Danes naj bi oče prišel domov iz Afrike. Tam je bil na službeni poti.

Delal je na nasadih banan. Zjutraj sem se z mami in sestrico odpravil na pomol, kamor naj bi prispela ladja. Oče je prispel in padli smo si v objem.

Med potjo nas je ogovoril deček. Prosil je za drobiž. Opazil sem, da je deček gledal proti šopu banan, katere je mati držala v roki. Pogledal sem mamo in ji zašepetal, naj dečku da banano. Mama je to storila, oče pa je iz žepa potegnil še drobiž in ga dečku položil v dlan.

Deček se je lepo zahvalil in odhitel neznano kam. Celo noč sem mislil na dečka.

Naslednji dan sem se sam odpravil na pomol. Iskal sem dečka in ga tudi našel. Sedel je na tleh in prosil mimoidoče, naj mu podarijo kak drobiž. Stopil sem do dečka in ga ogovoril.

S seboj sem prinesel pomarančo in mu jo ponudil. Predstavil se mi je kot Marijo. Z Marijem sva postala dobra prijatelja. Marija sem povabil k nam domov na večerjo. Ker je bilo pozno, sem predlagal, da bi prespal pri meni. Marijo je bil nekoliko zadržan. Sprva ni hotel sprejeti mojega predloga. Toda uspelo mi ga je prepričati. Dolgo v noč sva se pogovarjala.

Marijo mi je zaupal, kako težko življenje ima. Vsak dan je bil tepen od svoje mame. Očeta ne pozna, rad pa bi ga spoznal. Sedaj spi na ulici in prosi za hrano. Obljubil sem mu, da mu bom pomagal poiskati očeta. Doma sem staršem povedal za njegovo zgodbo. Skupaj smo sklenili, da bo najbolje, da ostane pri nas, dokler ne najdemo njegovega očeta.

Trajalo je kar nekaj časa preden smo našli njegovega očeta. Oče je bil zelo vesel, da lahko končno spozna svojega sina, ki ga je tudi sam že dlje časa iskal.

Marijo Morel je končno zaživel življenje brez skrbi. Sedaj mu ni bilo potrebno skrbeti, kje bo spal in kaj bo jedel.

Nik P., 6. razred

22

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

Čudežna varuška Nekega dne sta se Tina in Tine igrala v parku. Ker je bila mamica v službi, ju je pazila varuška.

Varuška Nika jima je naročila, da naj se lepo igrata in ne gresta nikamor, ker mora hitro nekam skočiti. Ko sta se že desetič spustila po toboganu, je Tina zagledala žogo, ki se je močno svetila. Takoj je povedala Tinetu. Vzela sta žogo in se z njo usedla na klopico. Tine si je žogo pozorno ogledal, Tina pa je predlagala, da malo raziščeta o njej. Na žogi sta odkrila zapis o dveh magičnih željah, ki se uresničita, če ju odbiješ in si ju močno zaželiš. Pomislila sta in si najprej zaželela, da se iz Francije vrne domov očka. In res se je! No, samo za en teden, potem je moral spet nazaj na delo.

Ko je varuška odšla, sta si izpolnila drugo željo – da vsi ostanejo zdravi.

Merjema, 3. razred

CESARJU SEM PONUDIL SVOJA POSEBNA OBLAČILA Bil sem brez denarja, tudi prenočišča si nisem mogel privoščiti. Odkar sem prišel v Cunjegrad mi gre vse narobe. Tuhtal sem, kaj mi je storiti. Moja edina dobra lastnost je, da mi ljudje radi verjamejo. Večerilo se je, jaz pa sem bil brez prenočišča. Tedaj je pridrvela mimo prekrasna kočija. V njej pa sta sedela lepo oblečena gospod in gospa. Ravno, ko je bila kočija nasproti mene, ji je odpadlo kolo in potnika ter kočijaž so padli v lužo ob cesti.

Gospod in gospa sta se pritoževala nad uničenimi oblekami, kočijaž pa je le sedel v luži in si brisal obraz. Mogoče je padel na glavo. Pritekel sem k potnikoma in jima ponudil pomoč. Ker sem izgledal kot berač sta se me ustrašila in začela vpiti, da sem ropar. Tedaj so prihiteli oboroženi vojaki na konjih. Zavedel sem se, da sta bila potnika v kočiji cesar in cesarica. Cesarjevi vojaki so me odgnali v ječo. Zaman sem jih prepričeval, da sem hotel le pomagati. Dobil pa sem vsaj streho nad glavo.

Naslednji dan so me pripeljali pred cesarja, ki me je vprašal zakaj sem ga napadel.

Odgovoril sem z izbranimi gosposkimi besedami, vljudno kot se le znal. Razložil sem, da sem prišel iz daljne dežele. Povedal sem, da sem najslavnejši krojač te dežele iz mesta Šiviljegrad. Pohvalil sem se, da znam sešiti oblačila iz mavrice. Cesar in ostali prisotni dvorjani so napeto poslušali mojo pripoved in hvalo, ter se hihitali, da to ni mogoče. Ker takega blaga se ne da kupiti. Prepričal sem jih v nasprotno in jim razložil, da se mavrično blago dobi v skrinji na koncu mavrice. Če me nahranijo in pustijo prespati v lepi postelji jih bom popeljal po skrinjo mavričnega blaga. Le počakati je potrebno na prvi dež.

Bilo je na začetku poletja, tako, da je kazalo da bom kar nekaj dni ali tednov lahko počitnikoval na dvoru medtem ko se bo čakalo na prvi dež. Ko bomo šli iskat skrinjo z mavričnim blagom, pa se bom že kako izmuznil.

Jaka, 3. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

23

LITERARNI KOTIČEK

OPIS STAVBE – KOZOLEC Kozolec je lesena zgradba, kateremu rečemo tudi toplar. Naš toplar stoji na osmih lesenih stebrih. Od strani ima dolge lesene late, od spredaj pa ima balkon.

Do balkona nas vodijo strme stopnice, ki se lahko tudi odstranijo. Balkon predstavlja drugo nadstropje toplarja. Zgoraj hranimo lesene deske in vprego za konja. Streha je pokrita s strešniki.

Naš toplar je bil zgrajen leta 1883, torej star skoraj 140 let. Zgradili so ga moji predniki, ki so bili tesarji.

Ko so ga gradili, so bili zelo natančni, saj takrat še ni bilo motornih žag in so ga iztesali z ročnimi žagami.

Namesto jeklenih žebljev, so uporabili lesene kline. Vseh osem stebrov je hrastovih, skopanih s korenino. Late pa so iz smrekovega lesa. Včasih so toplar uporabljali za sušenje sena, koruze in žita. Pod njim so se družili, ličkali koruzo, pletli čebulo in česen in luščili fižol. Danes imamo pod toplarjem parkirane traktorje in druge kmetijske priključke.

Naš toplar smo obnovili leta 2015. V celoti smo obnovili streho in stebre postavili na velike zidane kamne. V naši družini smo zelo ponosni na kulturno dediščino rodbine Vencelj, saj smo edini v Petrušnji vasi, ki imamo tak kozolec.

Ana, 3. razred

Mia, 4. razred

24

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

Tilen, 4. razred

Sara, 4. razred

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

25

LITERARNI KOTIČEK

Sara, 4. razred

Nik, 4. razred

26

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

LITERARNI KOTIČEK

NI ME, BEREM Začela se je pomlad; tu je april, mesec, posvečen knjigam …

Za učence prvega triletja Boštjan Gorenc SI ŽE KDAJ POSKUSIL LUNO? Sviz je radoveden in ustvarjalen šestletnik z neizmerno bogato domišljijo, v katero zna vplesti tudi bratranca Erika. Tokrat se odpravita na Luno, da bi preverila, če je res narejena iz sira. Iz velike kartonaste škatle izdelata raketo s posrečenim imenom Frčela Prdela, zlezeta vanjo in se odpravita na dolgo pot. Ugotovita, da je na Luni skakanje zabavnejše kot po trampolinu, se igrata s šestnogim psom in zložita pesmico … To, ali ima Luna okus po siru, beli čokoladi, plastelinu ali čem drugem, pa preberite sami!

Lila Prap PTIČI?!

Kokoši končno odkrijejo najbližje sorodnike, ptiče, in jih temeljito raziskujejo. Ptice imajo votle in lahke kosti, namesto dlak in lusk imajo perje, ni pa vse perje namenjeno letenju in ne znajo vse leteti … Nazorne ilustracije spremlja premišljena vsebina z zanimivimi dejstvi o pticah, zabavna kokošja družina pa po robovih vsake strani komentira vsebino. Najbolj modre so pripombe piščančka, ki se je komaj izvalil iz jajca …

Za učence drugega triletja Ulf Stark AMY, ARON IN DUHEC Amy in Aron sta prijatelja. Amy si želi mir na zemlji in črnega mačka, Aron pa čaka na očka, ki naj bi prišel z vlakom. Ker so poletne počitnice, veliko časa preživljata na Odpadu, kjer lahko najdeš milijon zanimivih reči. Nekega dne pa odkrijeta … čisto pravega duhca! Ko zaupanje preraste v prijateljstvo, nevidni duhec postane viden, žalost se spremeni v igrivost, izpolni pa se celo kakšna želja.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

27

LITERARNI KOTIČEK

Charles Darwin, Sabina Radeva O NASTANKU VRST O nastanku vrst, prirejena po Darwinovi knjigi z istim naslovom, je prva in zelo odmevna slikanica naravoslovke in ilustratorke Sabine Radeve. V čudovito ilustrirani slikanici z jasnimi in podrobnimi ilustracijami številnih živalskih vrst, so v preprostem jeziku posredovane osnovne teorije o naravni selekciji in evoluciji. Zelo primerno za otroke od 9. leta starosti dalje.

Za učence tretjega triletja

Damijan Šinigoj KJER VETER SPI Jamarski pripravnik Blaž in popolna začetnica Irena se na lastno pest odpravita v jamo. Pustolovščina, ki naj bi se končala z nekaj dobrimi selfiji, se kmalu sprevrže v boj za preživetje. Pogrešan pa je tudi gozdar, ki ga reševalne ekipe na terenu že iščejo … Avtor knjige je vrhunski jamar, zato so njegovi opisi jamskega okolja ter dogajanja v zvezi z iskanjem in reševanjem pogrešanih oseb izjemno prepričljivi.

Kevin Brooks iBOY Mladi Tom Harvey je ob napačnem času na napačnem kraju, saj iz visokega nadstropja stolpnice naravnost na njegovo glavo z veliko silo trešči iPhone. Ko se po sedemnajstih dneh zbudi iz kome, začne ugotavljati, da ni vse tako, kot je bilo. V njegovih možganih so ostali koščki iPhona, zaradi katerih razvije lastnosti superjunaka in se čez noč iz Toma spremeni v iBoy-a. Svoje nove sposobnosti uporabi v pomoč prijateljici Lucy in se zaplete v nevarno igro, ki se skoraj tragično konča.

Uživajte v branju!

28

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

Naši učenci 8. razreda, ki obiskujejo nemščino, si dopisujejo z vrstniki iz OŠ Jurija Vege Moravče. Tik pred velikonočnimi prazniki so svojim novim prijateljem napisali še eno pismo.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

29

STRANI ZA POLIGLOTE

30

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

Šentvid pri Stični, den 31. 3. 2021 Hallo, Lana!

Ich bin froh, wieder von dir zu hören!

Seit unserem letzten Brief ist eine Weile vergangen. In dieser Zeit haben sich jedoch einige Dinge geändert. Mein Favorit war, dass wir uns an Tische setzen und mit Klassenkameraden plaudern konnten.

Meine beste Freundin ist Enja, sie ist sehr nett, klug und zuverlässig.

Meine Lieblingsfarbe ist gelb.

Mein Lieblingsfilm ist Love on Skates und mein Lieblingsgenre sind Weihnachtsfilme.

Meine Lieblingssportlerin ist dieselbe wie deine, das ist Mikaela Shiffrin, denn genauso wie sie fahre ich gerne Ski. Was möchtest du von Beruf werden?

Was ist deine Lieblingsjahreszeit?

Was ist dein Lieblingssport?

Ich wünsche dir frohe und vor allem gesunde Osterferien!

Auf Wiedersehen, Katja

Meine Ferien (Moje počitnice) Ich fahre dieses Jahr nach Kroatien, nach Umag. Einst war ich da und es ist sehr toll. In einem Feriendorf ist immer viel los, es gibt eine Pizzeria, einen Tennisplatz, eine Turnhalle, eine Eisdiele, ein Einkaufzentrum… Das Hotel organisiert Partys und viele Aktivitäten.

Im August war ich im Gebirge. Ich machte eine Wanderung zum Viševnik. Es war gut, aber schwierig. Wir aßen einen Snack oben drauf. Die Tour war lang, aber die Aussicht war sehr schön.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

31

STRANI ZA POLIGLOTE

Dann war ich im Zoo mit meiner Oma. Ich finde das sehr interessant, aber es war sehr heiß.

Ich habe mit meiner Familie zu Hause Kartoffeln gepflückt.

Meta, 8. Klasse

Wir haben vier Ferien im Schuljahr: Herbst-, Winter-, Frühling- und Sommerferien. Die längsten sind im Sommer, in den letzten zwei Monaten.

Wir verbringen unsere Sommerferien in Italien (Venedig), Österreich (Wien) und an der kroatischen Küste. In den Winterferien fahren wir lieber nach Österreich oder in slowenischen Skigebieten. Wir feiern Silvester und Weihnachten zu Hause.

Katja, 8. Klasse

Wir fahren in die Slowakei, nach Dolny Kubin. Wir besuchen meine Tante und meinen Onkel. Wir haben viel Spaß in der Slowakei. Wir gehen klettern. Wir schwimmen in einem großen See und fahren mit einem SUP. Einige Male in der Woche reiten meine Schwester und ich in einem Nachbardorf.

Meine Tante kocht sehr gut und wir sind immer voll. Dort haben wir auch eine Cousine, die 22 Jahre alt ist. Sie heißt Tamara und ist sehr nett. Dort schlafen wir im Haus meiner Tante. Die Tante und der Onkel haben auch eine Katze und einen Garten mit einem Schachbrett und sie wohnen direkt am Fluss.

Manchmal gehen wir zusammen wandern, es macht viel Spaß.

Anika, 8. Klasse

32

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

33

STRANI ZA POLIGLOTE

RDEČA KAPICA IN VOLK Napisal Roald Dahl Prevedel Milan Dekleva

Začutil lakoto je volk ubog, pomislil na kaloričen obrok, zato odšel je trkat babici na duri.

Ko je odprla grozni kreaturi, nasmehnil se je skozi vrsto zob in dahnil: »Je dovoljen vstop?« Uboga starka je zatrepetala: »Požrl me bo,« je zakričala. Čez hip bila je v hudem zosu, pogoltnil jo je v enem kosu.

A babice bila je sama kita: kosmatež ni izgubil apetita, zatulil je: "Premalo meska, gospa bila je prava deska!"

Po kuhinji cvileč je cepetal: "Še nekaj bi si v gobec dal!"

V očeh mu je sijala zloba, ko je dodal: "Udobna soba!

Ker Rdeča kapica je mlada dama, ne sme ostati tukaj sama."

Nataknil si je starkino obleko, čeprav bi raje šopal se z zaseko, dodal še suknjo in klobuk, in, tudi to ni šlo brez muk, naredil si je pravo trajno.

Sedeč v fotelju zgledal je sijajno.

Vstopila punca je, odeta v rdeče.

Strmeč zastala, potlej pa dejala: "Babica, zakaj imaš tako velika ušesa?"

"Da te bolje slišim," volk odvrne.

34

"Babica, zakaj imaš tako velike oči?"

"Da te bolje vidim!"

Sedel je, gledal punco, se smehljal, razmišljal: "V žrelo jo bom dal. Če jo primerjam s staro damo, bo, kot bi basal se s salamo!"

Tedaj mu deklica je rekla: "Joj, babica, kako lep kožuh si oblekla."

"Napaka!" je zatulil volk, "tako ne gre!

Začudi se, kako ogromne imam zobe!

Sicer pa, reci karsibodi, prava reč, pogoltnem te zato, ker si mi všeč."

Deklič mežikne, se nasmehne mu oholo, iz spodnjih hlač potegne kolt, pištolo, nameri v glavo zoprne zverine in poka-pok! kosmatež brž pogine. Čez nekaj tednov, ko sem v gozd odšel, sem srečal Kapico, odrevenel: nič rdečega na njej, z izjemo šminke, na glavi nima bolne palačinke!

"Pozdravljen," reče mi predrzno, "pohvali, prosim, moje VOLČJE KRZNO."

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

LITTLE RED RIDING HOOD AND THE WOLF

By Roald Dahl As soon as Wolf began to feel That he would like a decent meal, He went and knocked on Grandma's door.

When Grandma opened it, she saw The sharp white teeth, the horrid grin, And Wolfie said, ``May I come in?''

Poor Grandmamma was terrified, ``He's going to eat me up!'' she cried.

And she was absolutely right.

He ate her up in one big bite.

But Grandmamma was small and tough, And Wolfie wailed, ``That's not enough!

I haven't yet begun to feel That I have had a decent meal!''

He ran around the kitchen yelping, ``I've got to have a second helping!''

Then added with a frightful leer, ``I'm therefore going to wait right here Till Little Miss Red Riding Hood Comes home from walking in the wood.''

He quickly put on Grandma's clothes, (Of course he hadn't eaten those).

He dressed himself in coat and hat.

He put on shoes, and after that He even brushed and curled his hair, Then sat himself in Grandma's chair.

In came the little girl in red.

She stopped. She stared. And then she said, ``What great big ears you have, Grandma.'' ``All the better to hear you with,'' the Wolf replied.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

``What great big eyes you have, Grandma.'' said Little Red Riding Hood. ``All the better to see you with,'' the Wolf replied.

He sat there watching her and smiled.

He thought, I'm going to eat this child.

Compared with her old Grandmamma She's going to taste like caviar.

Then Little Red Riding Hood said, ``But Grandma, what a lovely great big furry coat you have on.'' ``That's wrong!'' cried Wolf. ``Have you forgot To tell me what BIG TEETH I've got?

Ah well, no matter what you say, I'm going to eat you anyway.''

The small girl smiles. One eyelid flickers.

She whips a pistol from her knickers.

She aims it at the creature's head And bang bang bang, she shoots him dead.

A few weeks later, in the wood, I came across Miss Riding Hood.

But what a change! No cloak of red, No silly hood upon her head.

She said, ``Hello, and do please note My lovely furry wolfskin coat.''

35

STRANI ZA POLIGLOTE

36

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

STRANI ZA POLIGLOTE

Kviz je iz revije Highlights 2017, avtor Mike DeSantis Za vas pa pripravil učitelj Marcel

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

37

STRANI ZA POLIGLOTE

Dela prosti dnevi v letu 2021: Novo leto: petek, 1. 1.

Novo leto: sobota, 2. 1.

Prešernov dan: ponedeljek, 8. 2. Velika noč: nedelja, 4. 4.

Velikonočni ponedeljek: ponedeljek, 5. 4.

Dan upora proti okupatorju: torek, 27. 4.

Praznik dela: sobota, 1. 5.

Praznik dela: nedelja, 2. 5.

Binkošti: nedelja, 23. 5.

Dan držžavnosti: petek, 25. 6.

Marijino vnebovzetje: nedelja, 15. 8.

Dan reformacije: nedelja, 31. 10.

Dan spomina na mrtve: ponedeljek, 1. 11.

Božžič: sobota, 25. 2.

Dan samostojnosti in enotnosti: nedelja, 26. 12. 2020 Če bomo v letu 2021 imeli med tednom le šest dela prostih dni, jih bo v letu 2022 že osem. osem Nato bomo v letu 2023 imeli med tednom enajst, že leta 2024 pa kar 12 dela prostih dni med tednom.

Pripravili učenci medijskega središča

38

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: humor

VICI Zakaj ljudje hodijo pod lipo kadar dežuje ?

Da dobijo lipov čaj.

Po cesti gresta dve kači. Prva vpraša drugo: »Sva slučajno strupeni?« »Ne, zakaj?« »Pa … ugriznila sem se za jezik …«

Gospod, v našem hotelu se boste počutili kot doma.

Jaz bi se pa rad počutil kot gost.

Prijatelja se pogovarjata: »Ali veš, kako policaj odpre konzervo?« »Ne, kako?« »Potrka po konzervi in ukaže: Odprite,policija!«

Kaj se zgodi, če dve stolenoletnici padeta v morje?

Val 202. »Uf, kako sem besen!” potoži človek svojemu sosedu.

“Ja, kaj pa je bilo?” ga začuden vpraša sosed.

“Na glavniku se mi je odlomil en zob,” mu odgovori.

“Zaradi enega zoba boš kupoval nov glavnik,” se mu smeje sosed.

“Moram, bil je zadnji.”

Jerneja, 7. razred .

Viri: najboljši vici, https://www.otroci.org/sale

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

39

RAZVEDRILO: naj recept

ŠPARGLJEVA JUHA Sestavine – 1 čebula – 3 stroki česna – oljčno olje – 500 g zelenih špargljev – šopek peteršilja – sok pol limone – 600 ml zelenjavne jušne osnove – sol, poper – 2 rezini starega kruha – sojina smetana za kuhanje Priprava 1. Špargljem odrežemo trde konce, nato jih operemo. Stebla razrežemo na kolobarje, vršičke prihranimo. Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. Sesekljamo tudi peteršilj.

2. V loncu segrejemo žlico olja in popražimo čebulo, da postekleni. Nato dodamo česen in stebla špargljev. Minutko podušimo, nato zalijemo z jušno osnovo in dodamo peteršilj.

3. Po okusu začinimo s soljo in poprom ter kuhamo približno 15–20 minut, da se zelenjava zmehča.

4. Ta čas narežemo kruhove rezine na kocke in jih v ponvi na suho popražimo, da zlato porjavijo. Popečene kruhove kocke vzamemo iz ponve in damo na stran.

5. V ponev nalijemo žlico oljčnega olja in nanj stresemo špargljeve vršičke. Začinimo s soljo in poprom po okusu ter šparglje popražimo, da se omehčajo in potemnijo. Ko so pečeni, jih vzamemo iz ponve in damo na stran.

6. V kuhano juho prilijemo še sok pol limone, nato pa jo do gladkega pretlačimo (lahko s paličnim mešalnikom ali v zmogljivem mešalniku).

7. Juho postrežemo na krožnike ali v globoke skodelice. Po njej nakapamo rastlinsko smetano, dodamo pražene špargljeve vršičke in nekaj kock popečenega kruha. Preden postrežemo, pokapamo še z oljčnim oljem.

Recept je iz Odprte kuhinje

40

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: naj recept

BURGER S ČEMAŽEM Sestavine 500g mletega mešanega mesa 900g polnozrnatih bombic(6 kosov) 250g paradižnika 120g šalotk 25g masla 200 g starih žemelj 1 dl mleka 1 jajce 4 žlice olja 1 šopek čemaža 1 šopek drobnjaka 100 g skute 0,5 dl kisle smetane 0,5 žličke soli 0,25 žličke mletega popra Priprava 1. Žemlje narežemo na manjše kocke in jih namočimo v mleku. Šalotko olupimo in na drobno nasekljamo. Čemaž in drobnjak operemo in otresemo. Nekaj listov čemaža prihranimo, preostanek zelišč sesekljamo. Paradižnik operemo in ga narežemo na rezine.

2. V ponvi razpustimo maslo in na njem popražimo šalotko do zlatorumene barve.

Odstavimo in primešamo polovico nasekljanega čemaža in drobnjaka. V večji skledi dobro zmešamo svinjsko in goveje meso, namočen kruh, šalotko, čemaž, drobnjak in jajce. Po okusu posolimo in popramo. Iz zmesi z navlaženimi rokami izoblikujemo šest polpetov in jih postavimo na krožnik.

3. V ponvi segrejemo olje, v katerem popečemo polpete na obeh straneh do zlatorjave barve. Pečene polpete odstavimo na papirnate brisače, da se odvečna maščoba odcedi. Skuto kremasto zmešamo s kislo smetano, solimo in popramo in vanjo zamešamo preostanek nasekljanih zelišč.

4. Bombice prerežemo in napolnimo s polpeti, skuto z zelišči in rezinami paradižnika. Okrasimo s celimi listi čemaža. Burgerje pokrijemo, razporedimo na servirne krožnike in postrežemo.

Recept je iz Okusno.je

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

41

RAZVEDRILO: naj recept

JAGODNE KREMNE REZINE Sestavine za pekač 37cm x 25cm Podlaga:

400 g maslenih piškotov

200 g masla Prva plast:

1, 25 l mleka

9 žlic sladkorja

3 jagodni pudingi Druga plast:

250 ml sladke smetane

350 g maskarpone sira

200 g smetanovega kremnega

Tretja plast:

sira (Philadelphia, ABC, kremni siri

500 ml sladke smetane

različnih trgovskih znamk, …)

sladkor po okusu

5 žlic sladkorja

2 kremfix

250 do 300 g jagod

1 želatina fix

Priprava: Odtehtamo piškote in jih nalomimo v blender. Piškote zmeljemo v piškotno moko. Nato dodamo stopljeno maslo in dobro premešamo. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj presipamo piškotno maso ter jo čim bolj enakomerno razporedimo po pekaču.

Po navodilu iz vrečke skuhamo jagodni puding, s to razliko, da na 3 pudinge doziramo samo 1,25 l mleka. Vroč kuhan puding prelijemo čez piškotno podlago in pustimo, da se popolnoma ohladi.

Ko je puding ohlajen, se lotimo druge plasti. Sladko smetano stepemo samo do faze, da postane gosta krema. Nato dodamo maskarpone, smetanov kremni sir in sladkor.

Očiščene jagode v blenderju zmiksamo v jagodni pire in ga dodamo kremi. Dodamo tudi želatino fix in vse dobro premešamo. Kremo enakomerno premažemo čez ohlajen puding.

Za tretjo plast stepemo sladko smetano, ki ji dodamo sladkor po okusu in trdilec. Za bolj kompaktno smetano lahko kombiniramo tudi sladko smetano in rastlinsko sladko smetano. Premažemo čez drugo plast in pustimo v hladilniku vsaj 2 uri.

Recept je iz OblizniPrste.si

Slastne recepte je za vas pripravila Zoja iz 5. razred

42

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: modni nasveti

OJLA Če hočeš izpasti res pravi modni poznavalec ni dovolj, da se le oblečeš po zadnji modi. Veliko k temu pripomorejo tudi razni manjši in drobni modni dodatki.

Zato bom v tej številki več zapisala o njih. Upam, da ti bo branje všeč in zapisane stvari uporabne.

Različni modni dodatki pomagajo ljudem, da poživijo in dopolnijo dnevni videz.

Pri tem se razlike med spoloma iz leta v leto bolj brišejo. V današnjem času je postalo običajno, da tudi moški nosijo nakit, torbice, očala, rute … Le nekaj deset let nazaj je bila ura edini modni dodatek katerega so moški oz. fantje nosili.

ŽENSKI MODNI DODATKI 1. NAKIT - »home made« nakit Že nekaj časa je popularno izdelovanje nakita iz fimo mase ali dasmase. Gre za preprost in poceni nakit. Za izdelavo prav tega je potrebno nekaj kreativnosti in veliko časa. Na socialnih omrežjih lahko zasledimo tudi številne profile, kjer dekleta prodajajo svoj nakit narejen doma.

- »vintage« prstani Od dedka ali babice si sposodite nekaj prstanov, ki so jih nosili nekoč. Z njimi bo vaš videz izpadel zelo modno.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

43

RAZVEDRILO: modni nasveti

- ogrlice iz biserov Te vrste ogrlica zelo popestri videz in se dobro ujema tudi z drugimi vrstami ogrlic. Trenutno najbolj priljubljene so ogrlice iz biserov oz. perl modne hiše Vivien Westwood.

- ogrlice z amuleti za srečo Za vse, ki se radi oblačijo po modi in verjamejo v astrologijo so ogrlice z amuleti (kristali) zelo priporočljive. Na internetu in k knjižnici lahko poiščete lastnosti zdravilnih kristalov in amuletov ter si po res ugodni ceni priskrbite ogrlice z amuleti, ki vam najbolj ustrezajo in pomagajo.

- zlate ali srebrne preproste ure Nosil jo je moj dedek, nosila jo bom tudi jaz.

2. TORBE - vreče iz blaga s poslikavami Za pohajkovanje po mestu ali nakupovanje so vrečke iz blaga zelo priročne. So okolju prijazne, izpadejo zelo »cute« in v njih lahko spravimo zelo veliko stvari.

44

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: modni nasveti

- manjše torbice za čez ramo Majhne usnjene torbice v eni barvi so prava izbira. V njih lahko spravimo vse kar nujno potrebujemo. Enostavno se jih da po kombinirati in vedno izpopolnijo dnevni videz.

- ovitki za telefon, ki izgledajo kot torbica za čez rame

- plišaste torbe z živalskimi vzorci Gre za brezčasen trend, katerega lahko zasledimo predvsem na socialni platformi Tik Tok. So prikupne in priročne za shranjevanje.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

45

RAZVEDRILO: modni nasveti

- mini torbice

3. MASKE - pisane, z različnimi vzorci, daljše vrvice,

4. RUTE - kombiniranje s frizuro Ko imate »bad hair day« ali je zunaj vetrovno uporabite ruto za stiliranje svoje frizure. Izgledali boste glamurozno in vsak vas bo zagotovo opazil.

- trakovi za v glavo

46

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: modni nasveti

- pas Če vam hlače ne stojijo in doma nimate pasu, ki bi pasal k vašemu »outfitu« lahko namesto tega uporabite ruto.

4. POKRIVALA - bareta Izpade zelo modno in nas zaščiti pred vremenom ali slabo frizuro.

5. OČALA Marsikdo z dioptrijo očal ne mara nositi, spet drugi pa z njimi popestrijo svoj »outfit«. Letošnjo pomlad bojo v modi preprosta očala, katere

lahkoto

kombiniramo. Prav tako tudi sončna očala bojo preprosta eno barvna. Okviri bojo kvadratni in ozki.

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

47

RAZVEDRILO: modni nasveti

MOŠKI MODNI DODATKI 1. NAKIT Podobno kot pri dekletih bo v modi »vintage« nakit. Zato si pri starih starših priskrbite prstane, verižice, ure …

2. POKRIVALA - kape z ukrivljenim šiltom Pokrivala bojo v teh aprilskih dnevih zelo uporabna. Kape New Era so vredne svoje cene zaradi visoke kvalitete in modnega videza. Zato jih lahko kombinirate na športi ali glamurozen videz.

- klobučki (»bucket hat«) Tako kot kape so tudi klobuki še vedno v modi. »Bucket hat« ni možno skombinirati na vsak »outfit« vendar bost z njim izpadli modni in vsi vas bojo opazili.

48

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

RAZVEDRILO: modni nasveti

- »skating« kapa Kljub temu da ne pokrije ušes je moderna in popestri »outfit«. Primerna je za toplejše dni saj ne služi proti mrazu.

3. TORBE - usnjeni nahrbtniki Za shranjevanje šolskih stvari ali samo za pohajkovanje po mestu je nahrbtnik najboljša izbere. Usnjeni nahrbtniki so tako še bolj obstojni in izpadaj nekoliko bolj «fancy«. Trenutno ga prodajajo v Bershki in Zari za nekaj več kot 20 €.

Tako, modne smernice ste spoznali. Sedaj pa hitro v svojo omaro, v omare svojih mamic, babnic, dedkov. Zagotovo kaj uporabnega najdete.

Lep modni pozdrav Živa 😊

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI

49

Viri .

Fotografije: - šolski arhiv - ikone: Za možgančke: www.youtube.com

Poligloti. ipkitten.blogspot.com150 Pisanje: www.agencija-poti.si Moda. juegosmoda.me422 Recepti: zalec.info500 , http://www.ekooaza.si/ekoloska-hrana Aktualno: http://www.genspot.com/blog-31760/mainzelm-228-nnchen-mozicki-iz-mainza.aspx

Likovna dela: http://anine-cacke.si/ Migamo: https://www.os-grize.si/2015/07/03/sportne-aktivnosti-med-pocitnicami/

Likovna izdelka:, 3. razred

Prispevke zbrala, uredila in oblikovala: Tina Orač Gornik Lektorirala: Barbara Kostrevc

April 202 2021

FERDO

50

OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI