KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA
Kompanii / Pazari / Finansii
9
PREGLED VESTI
SAEM ZA FINANSII VO SKOPJE
BRENDOVITE OD ADRIATIK REGIONOT VO SEDI[TETO NA EU
IMA ALTERNATIVI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISOT S Mre`ata na biznis-angeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot SOWA JOVANOVA
s.jovanova@kapital.com.mk
oga firmite se soo~uvaat so nedostig od sredstva za razvoj na biznisot, a bankite se zna~itelno pretpazlivi pri finansiraweto na nivnite proekti, se javuva potreba od alternativni na~ini na finansirawe. Tokmu ova e temata na dvodnevniot regionalen finansiski saem, {to od v~era se odr`uva vo Skopje. Mre`ata na biznis-angeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot. Tie v~era se promoviraa na saemot, na koj prisustvuvaa i pretpriema~i od Jugoisto~na Evropa, potencijalni investitori i drugi koi debatiraa za konkretni mo`nosti za finansirawe i {irewe na biznisot vo regionot. Doma} ini na nastanot se Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), Regionalnata inicijativa za konkurentnost i Partneri za finansiska stabilnost. X oz e f L e sard, dir ektor na kancelarijata na USAID za ekonomski razvoj, potencira{e deka samo preku Proektot za konkurentnost na USAID vo izminatite dve godini 120 firmi dobile pristap do finansii, so {to ja zgolemile svojata
K
konkurentnost. Od neodamna vo Makedonija se formira{e Mre`a na biznis-angeli. Investitoriteangeli }e obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii. Pretpriema~ite preku vakva mre`a na biznis-angeli }e dobijat kontakti so pogolem broj potencijalni investitori, no i mo`nost da go odberat najpovolniot od niv. Za potencijalnite investitori pak, se ovozmo`uva izbor od {irokiot spektar na interesni proekti, selektirani od stru~na ekspertiza. Mre`ata na biznis-angeli dava mo`nost i za zaedni~ki vlo`uvawa vo nekoja ideja koga nitu eden investitor sam za sebe ne saka da go prezeme celiot rizik na start ap biznisot. Vo Srbija vakva mre`a uspe{no funkcionira.
“Treba mnogu da rabotime na edukacijata na pretpriema~ite. Lu|eto ne se svesni deka postojat takvi oblici na kapital kade {to investitorot po investicijata vleguva vo vlo`uva~kata struktura, zna~i stanuva sopstvenik. Zna~i, ne e vo pra{awe pasiven investitor kako banka, kade {to kako start ap ne mo`ete da dobiete bankarski kredit, vi baraat hipotekarna garancija. Se baraat firmi koi imaat ne{to inovativno vo sebe”, izjavi Aleksandar ^abrilo, Mre`a na biznisangeli od Srbija. Mirna Marovi}, pretsedatel na hrvatskata *Venture Capital Industry CVCA, re~e deka sega e najdobro vreme da se debatira dali mo`nostite za investirawe vo Jugoisto~na Evropa se son {to se uriva ili potencijal. “Vo na{iot region, blago
ka`ano, imame zemji vo razvoj i zatoa, sigurna sum deka investiraweto preku rizi~en kapital i ne e tolku poznato na ovie prostori. Ako ovde pretpriema~ite razmisluvaat za mo`nosti za investirawe, a bankarskoto finansirawe im e preskapo, toa {to mo`e da se napravi e da se posaka strate{ki partner. Toa e izvor na srednoro~no i dolgoro~no finansirawe, koj }e pridonese za visok rast i razvoj na potencijalot na kompaniite. Imaj}i gi predvid rizicite i pridobivkite, firmata pred da investira ve}e ima postaveno strategija, a ako na toa partnerstvo se gleda kako brak od korist, kade {to ima strogo definirani uslovi, toga{ jasno e deka po tri do sedum godini se doa|a do razvod od koj i dvete strani se zadovolni”, dodade Marovi}. Tina Mendelson od USAID PFS veli deka sega e najdobro vreme da se donesat regionalni investitori od Zapadna i Isto~na Evropa, no i od sosednite zemji, so cel vmre`uvawe so doma{nite pretpriema~i, kako od Makedonija, taka i od drugi firmi od Jugoisto~na Evropa. “Sega e mo`nosta kompaniite da gi pretstavat svoite biznis-planovi i da dobijat nadvore{no finansirawe. Site znaeme deka nadvore{noto finansirawe e kriti~no za pove}eto od biznisite, za vrabotuvawata i za celokupniot prosperitet vo ovoj region”, dodade Mendelson.
VICE[APMIONИ PO KVALITETOT NA TRGOVSKITE USLUGI
MAKEDONCITE ZNAAT DA PRODAVAAT VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
akedonija e na vtoro mesto vo regionot po kvalitet na trgovskite uslugi, a makedonskite trgovci, vo sporedba so drugite vo regionot, najmnogu gi poznavaat proizvodite {to gi nudat i potrebite na potro{uva~ite. Najnovoto istra`uvawe na agencijata za misteri {oping Heraklea poka`uva deka tajnite kupuva~i, koi posetile 960 objekti, se izjasnile deka prodava~ite vo Makedonija najnogu znaat da gi lociraat potrebite na kupuva~ite i da gi pretstavat proizvodite. Slovenija, koja se nao|a na vrvot na listata na zemji so najdobri trgovski uslugi, se istaknuva po qubezniot odnos na prodava~ite i nudeweto dopolnitelni proizvodi i uslugi. Vedna{ zad Slovenija i Makedonija, na listata e Hrvatska, a Bosna i Hercegovina po tret pat go zazema poslednoto mesto. Vo sporedba so istra`uvaweto od 2009 godina,
M
KVALITET NA USLUGI PO DEJNOSTI Makedonija 2011 Avtosaloni 94.44% Banki 70.67% Benzinski pumpi 61.11% 75.42% Maloproda`ba Supermarketi 48.72% 75.00% Telekomunikacii Turizam i ugostitelstvo 77.69%
Makedonija 2009 88.73% 54.55% 67.39% 73.81% 46.59% 69.23% 73.33%
Izvor SWOT Research
vo Makedonija i vo Hrvatska blago e zgolemen kvalitetot na uslugite vo avtosalonite, maloproda`nite mesta i supermarketite, dodeka drasti~no zgolemen kvalitet vo ovie dejnosti e zabele`an vo Slovenija i vo Srbija. Vo Crna Gora, BiH i vo Bugarija e namaleno nivoto na kvalitet vo ovoj del. Spored Heraklea, kozmeti~arite i frizerite vo regionot se izdvojuvaat kako najdobri vo uslu`nite dejnosti, sleduvaat avtosalonite, a na posledno mesto se supermarketite. Istra`uvaweto poka`a deka na trgovcite najlesno im e qubezno da gi pre~ekaat i ispratat klientite, a najte{ko da ponudat dopolnitelni proizvodi. Duri 82,29% od prodava~ite gi pozdravile svoite klienti, no samo 40% od niv im ponudile
ne{to plus od toa {to go baraat. Od SWOT Research Makedonija velat deka kontinuiranata posvetenost na unapreduvawe na kvalitetot na uslugata vlijae na zgolemuvawe na kvalitetot na uslugite. “Kompaniite stanuvaat svesni deka kvalitetot na uslugata e s$ pova`en element koj }e gi razlikuva od konkurencijata. Zatoa i s$ pove}e se stava fokus na ovoj segment i se posvetuva vnimanie na unapreduvawe na uslugata. Standardite poleka se podigaat i firmite koi sakaat da bidat lideri vo svoite industrii mora da go prepoznaat ovoj trend i da gi adaptiraat svoite delovni strategii, stavaj}i fokus na uslugata”, veli Katerina Kotlareska, izvr{en menaxer vo SWOT Research.
KATERINA KOTLARESKA IZVR[EN MENAXER VO SWOT RESEARCH
Kompaniite stanuvaat svesni deka kvalitetot na uslugata e s$ pova`en element koj }e gi razlikuva od konkurencijata. Zatoa i s$ pove}e se stava fokus na ovoj segment i se posvetuva vnimanie na unapreduvaweto na uslugata. Standardite poleka se podigaat i firmite koi sakaat da bidat lideri vo svoite industrii moraat da go prepoznaat ovoj trend i da gi adaptiraat svoite delovni strategii, stavaj}i fokus na uslugata.
uperbrends Adriatik na 1. juni godinava gi otvori vratite na pretstavni{tvoto vo Brisel, sedi{teto na EU, za direktno da gi promovira brendovite od regionot Adriatik. “Brendovite vo regionot Adriatik mora da gi pro{irat granicite na svoeto dejstvuvawe – da se osvoi srceto i pari~nikot na doma{nite kupuva~i pove}e ne e dovolno. Otvoraweto na granicite i pazarnite barieri pretstavuva golema {ansa, no i obvrska. Da se kvalifikuva na vrvno sportsko natprevaruvawe ne e dovolno. Vo biznisot }e pre`iveat samo brendovite koi osvojuvaat medali – evra, dolari i jeni na svoite kupuva~i. Sozdavaweto intenzivni i edinstveni kontakti so pretstavnicite na evropskite regii mo`e da pretstavuva brz pat kon novi potro{uva~i, koi se klu~ni za opstojuvawe na pazarot”, veli Borut Zemqi~, Superbrends, direktor na regionot Adriatik. Od Superbrends velat deka deka Brisel pretstavuva optimalna to~ka za kontakt so pretstavnicite na vode~kite regioni vo Evropa koi odli~no go poznavaat biznisot vo ramkite na svoite regioni i mo`at vo mnogu kratko vreme, so golema preciznost i so preporaka, da gi naso~at sopstvenicite na brendovite na vistinskata adresa kon idniot deloven partner.
MAKEDONSKA KAMENICA I BELICA OD BUGARIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA PARTNERSTVO p{tinite Makedonska Kamenica od Republika Makedonija i Belica (]ustendilsko) od Republika Bugarija potpi{aa dogovor za partnerstvo za realizacija na proekti {to se finansiraat od fondovite na Evropskata unija za prekugrani~na sorabotka. Op{tinata Makedonska Kamenica aplicira{e so pove}e proekti, a zasega se odobreni proektot za izgradba na dom na kulturata i za oprema na kujnata vo detskata gradinka, koja vo naredniot period }e se koristi i kako narodna kujna za lica od kategorijata na socijalno zagrozeni. Na partnerskata op{tina Belica isto taka & se odobreni dva proekti: prviot za opremuvawe na trpezarija za 100 lica korisnici na socijalna pomo{ i vtoriot za rekonstrukcija na crkvata, koja e od istorisko zna~ewe za Belica i po{irokata okolina. “So dobienite sredstva od prvata tran{a, vo iznos od 20.000 evra, }e ja podgotvime investicisko-tehni~kata dokumentacija za realizacija na dvata proekti, a vo naredniot period do fondovite na EU za prekugrani~na sorabotka so na{ite partneri od Belica }e nastapuvame i so drugi proekti”, veli Darko Mitevski, gradona~alnik na Makedonska Kamenica.
O
RASTAT CENITE NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI a 15,7% porasnaa cenite na zemjodelskite proizvodi vo maj godinava sporedeno so istiot period lani. Vo maj godinava indeksot na cenite na tekovno potro{enite sredstva vo zemjodelstvoto porasna za 16%, sporedeno so maj minatata godina, dodeka pak, indeksot na cenite na parite nameneti za investicii vo zemjodelstvoto bele`i rast od samo 1% za period od edna godina. Vo delot autput vo maj 2011 godina, vo sporedba so maj 2010 godina, cenite na rastitelnoto proizvodstvo porasnaa 27,3%, a cenite na dobito~noto proizvodstvo za period od edna godina porasnale 9%. Rast od duri 195% ima kaj cenite na domatite. Cenite na `itata i orizot pak, porasnaa 44% vo maj godinava sporedeno so minatogodi{niot maj. Kaj dobito~noto proizvodstvo pak, cenite na proizvodite od `ivotinsko poteklo porasnaa 14,4%, a cenite na dobitokot za kolewe porasnaa 3,1% vo maj godinava sporedeno so istiot period lani.
Z
HOLAN\ANI I BELGIJCI ]E U@IVAAT VO MAKEDONSKITE UBAVINI ri makedonski gradovi }e bidat del od sedumdnevnata tura koja Balkanskata alijansa na hotelieri }e po~ne da ja organizira za holandskite i belgiskite turisti. Paket-aran`manot, za koj s$ u{te pregovaraat balkanskite hotelieri, treba da gi opfati Makedonija, Bugarija, Srbija i Kosovo. Pretsedatelot na Hotelskata asocijacija na Makedonija (HOTAM), Don~o Taneski, veli deka na ovoj na~in }e go razvivaat turizmot ne samo letnite meseci, tuku vo tekot na celata godina. “Turistite od Holandija i Belgija }e imaat mo`nost da go zapoznaat Ohrid, vinskiot region vo Kavadarci i vodopadite i prirodnite ubavini vo blizina na Strumica. Ova e odli~na mo`nost za razvoj na turizmot”, veli Taneski. Toj dodava deka cenata na paketot s$ u{te ne e formirana i deka planiraat celokupnata programa da ja realiziraat ve}e od narednata godina. Denovive vo Bugarija,balkanskite hotelieri se dogovorile so obedineti sili da go iskoristat zaedni~koto minato vo polza na turizmot, namesto, kako {to velat, da vojuvaat.
T