Feqton
KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA
19
N po~etokot na izgradbata, Argentina be{e zagri`ena deka ako se pojavi konfNa likt, Brazil mo`e da ja otvori ovaa ogromna brana i da go poplavi glavniot grad na Argentina, Buenos Aires. A Argentincite imale i od {to da stravuvaat. Ezeroto {to go formira ovaa brana e dolgo pove}e od 160 kilometri i sodr`i okolu 29 milijardi toni voda! vo svetot, be{e prenaso~ena so cel del od re~noto korito da se isu{i. Spored podatocite koi mo`at da se najdat na oficijalni internet-stranici, na izgradbata na branata rabotele okolu 40.000 rabotnici. Otkako zavr{i rabotata na branata i vratite na strani~niot kanal se zat-
vorija, vo 1982 godina po~na da se gradi i rezervoarot na elektranata. Spored novinarskite podatoci, vo tekot na celiot ovoj period, silnite do`dovi i poplavi go zabrzale procesot na polnewe na rezervoarot, pa vodata dostignala viso~ina od 100 metri za na kraj da gi dopre vratite
[TO ]E SE SLU^I AKO PREKINE SO RABOTA? ako izgleda nevozmo`no, sepak, i toa se slu~uva. Pred pomalku od dve godini, poto~no na 10 noemvri 2009 godina prenosot na energija od centralata be{e celosno prekinat, najverojatno poradi burata koja o{teti tri visokonaponski dalnovodi, no branata ne be{e o{tetena. Ova predizvika masovni prekini na elektri~na energija vo Brazil i Paragvaj. Cel Paragvaj bil vo temnina 15 minuti, a Rio de @aneiro i Sao Paolo pove}e od 2 ~asa. Spored informaciite od mediumite, do prekinot na elektri~na energija do{lo vo 22:13 ~asot po lokalno vreme. Ovoj prekin najmnogu vlijael vrz jugoistokot na Brazil, ostavaj}i gi Sao Paolo, Rio de @aneiro i Espirito Santo vo potpolen mrak. Slu`benite lica zadol`eni za elektri~na energija izjavija deka do prekin na elektri~na energija do{lo i vo Rio Grande do Sul, Santa Katarina, Mato Groso do Sul, Mato
I
na proto~niot kanal. Leka poleka, stigna i 1984 godina koga vo Itaipu po~na so rabota prvata edinica za proizvodstvo. Vkupnata cena za izgradba na Itaipu iznesuvala 20 milijardi dolari, a 50% od ovaa vrednost se direktni investicii i finansiski tro{oci.
Groso, vnatre{nosta na Bahija i delovi od Pernambuko. Pove}eto oblasti dobile elektri~na energija do 00:30 ~asot.
Vo sledniot broj na “Kapi-
tal” }e doznaete za Kulite Petronas koi go “probivaat”
@RTVATA E NEIZBE@NA oga po~na izgradbata na branata, okolu 10.000 semejstva koi `iveeja pokraj rekata Parana bea raseleni. Najgolemite vodopadi po koli~ina vo svetot, vodopadite Guaira, vlegoa vo sklop na novoformiraniot rezervoar Itaipu. Brazilskata Vlada go ukina nacionalniot park Guaira Fols (vodopadite Guaira) i so dinamit gi uni{ti podvodnite grebeni kade {to se nao|aa vodopadite za da ovozmo`i posigurna navigacija, istovremeno eliminiraj}i ja mo`nosta za natamo{no vra}awe na vodopadite vo prvobitnata sostojba. Nekolku meseci pred da se napolni rezervoarot, 80 lu|e zaginaa pri urivawe na prenatrupan most koj ima{e pogled na vodopadite, odzemaj}i gi `ivotite na turistite dodeka gi gledaa vodopadite za posleden pat.
K
INTERESNI FAKTI
Koli~estvoto beton upotrebeno za izgradba na elektri~nata centrala Itaipu bi bilo dovolno da se izgradat 210 fudbalski stadioni so golemina kako taa na Marakana (Estádio do Maracanã); Koli~inata na iskopana zemja i kamewa vo Itaipu e 8,5 pati pogolema od taa pri kopaweto na La Man{, a, pak, koli~inata na beton e 15 pati pogolema; @elezoto i ~elikot koi bea upotrebeni bi bile dovolni za izgradba na 380 Ajfelovi kuli; Branata e visoka 196 metri, {to e ednakvo na 65-katnica; Dokolku Brzil koriste{e termoelektri~na centrala za da ja proizvede elektri~nata energija koja ja proizveduva Itaipu bi bilo potrebno sogoruvawe na 69.000 kubici benzin sekoj den; Cenata za izgradbata na Itaipu ja pravi edna od najskapite gradbi vo istorijata. Od 1991 godina navamu, pove}e od devet milioni posetiteli od 162 zemji {irum svetot do{le da go posetat ova “svetsko ~udo”.