Balkan / Biznis / Politika
16
KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA
AGROKOR VO TRKA SO GERMANSKI ALIJANC ZA HRVATSKATA POLIKLINIKA NEMETOVA?!
GAZPROM SE OTKA@A OD IZVOZOT NA NAFTA OD CRNA GORA KON AFRIKA I AZIJA
grokor pregovara za prezemawe na najstarata hrvatska privatna zdravstvena ustanova, zagrepskata poliklinika Nemetova. Toa za nedelnikot “Nacional” go potvrdile od {vajcarskiot osiguritelen gigant Basler, koj e aktuelniot sopstvenik na poliklinikata. Na pra{awe od “Nacional” dali Agrokor }e ja kupuva Nemetova,
uskata naftena kompanija Gazprom se otka`a od izvozot na nafteni derivati preku pristani{teto vo Bar, poradi isklu~itelno skapite tro{oci za `elezni~ki prevoz na derivatite od Belgrad do Bar. Od ruskata kompanija ocenile deka crnogorskata @eleznica nema dovolno kapacitet za kontinuiran prevoz na golemi koli~ini nafteni de-
A
od Agrokor odgovorile deka samo se informirale okolu potrebnata dokumentacija za toa, no deka s$ u{te ne donele krajna odluka. SEEbiz, pak, doznava deka vo igra za prezemawe na Nemetova e i germanskiot osiguritelen gigant Alijanc. Dokolku dojde do prezemawe na Nemetova, Agrokor bi vlegol vo sektorot na privatni
zdravstveni uslugi koj i ponatamu ima potencijal za rast. Momentalno, privatniot sektor vo hrvatskiot zdravstven sistem zazema okolu 5% od pazarot i ostvaruva prihod od okolu 135 milioni evra. Ekspertite prognoziraat deka privatnoto zdravstvo vo Hrvatska vo bliska idnina mo`e da pridonesuva so 30% od vkupniot zdravstven pazar.
R
rivati od Belgrad do Bar. Gazprom gi analizira{e kapacitetite na crnogorskata @eleznica za da pobara dozvola za izvoz na nafteni derivati preku pristani{teto vo Bar, koja bi se prevezuvala preku prugata Belgrad-Bar. Od Bar, okolu 30 iljadi toni nafteni derivati treba{e da se izvezuvaat vo Afrika i Azija. Najgolem problem e bavnoto
dvi`ewe na crnogorskite tovarni vozovi od 12 kilometri na ~as, koj imaat kapacitet da vle~at zna~itelno mal broj vagoni. Toa za ruskata strana zna~i prenos na pomalo koli~estvo derivati za mnogu poskapa cena. Momentalno, Gazprom najgolem del od izvozot go vr{i od Dunav preku Romanija, a mo`no e da po~ne da izvezuva i od Hrvatska.
NI[ MAGNET ZA NOVI INVESTICII
SRPSKATA EKONOMIJA ZAKREPNUVA SO NOVI RABOTNI MESTA
Ju`nokorejskiot proizvoditel na avtokabli, Jura, otvori vtora fabrika vo Ni{ kade {to }e se vrabotat okolu 1.500 Srbi, a za toa }e dobie dr`avni subvencii vo vrednost od 10,5 milioni evra. Osven Jura, investicii vo Ni{ najavija i italijanski Dajtek, francuski Sa`em i Beneton BORO MIR^ESKI
mirceski@kapital.com.mk
rpskata Vlada na golemo go implementira grandiozniot plan za zakrepnuvawe na ekonomijata na Srbija so subvencionirawe na investiciite. Posledna vo nizata investicii koi ja preplavija slobodnata ekonomska zona Dolno Mexurovo vo Ni{ e otvoraweto na vtorata fabrika na ju`nokorejskata kompanija Jura, koja do krajot na 2011 godina }e vraboti 1.500 lu|e, a najmnogu od niv od ni{kiot region. Za ovaa investicija vredna 15 milioni evra, Jura, preku Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj dobi subvencii od buxetot na Srbija vo vrednost od 10,5 milioni evra, odnosno po 7.000 evra za sekoe novo otvoreno rabotno mesto. Po toj povod, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} istakna deka samo so novi investicii vo Srbija mo`e da se otvorat novi i kvalitetni rabotni mesta so {to }e se sozdade politi~ka i ekonomska perspektiva za gra|anite. Spored nego, sevkupniot deloven ambient mora postojano da se podobruva bidej}i toa e glavniot magnet za novi investicii. “Svetot 20 godini se razviva{e tehnolo{ki, a nie vojuvavme i bevme zaglaveni vo raspadot na porane{nata Jugoslovenska Republika. Izgubivme zna~ajna decenija koga se sozdava{e strate{ka prednost vo odnos na konkurencijata. Sega, vo vreme koga okolnostite se pote{ki otkolku porano i koga na dr`avata & nedostigaat finansiski sredstva, Srbija mora seto toa da go nadomesti”, izjavi Tadi} na otvoraweto na Jura vo Ni{. Spored nego, ovaa godina
S
ekonomijata vo Srbija naprednuva, metalurgijata nepre~eno raste, se razviva avtomobilskata industrija i se sozdavaat novi perspektivi za rast i razvoj na dr`avata vo sekoj pogled. Srpskata Vlada o~ekuva dopolnitelni investicii od Jura vo Srbija, a se {pekulira deka do oktomvri godinava, Jura }e po~ne so izgradba na treta fabrika, no ovojpat vo Leskovac. Od kancelarijata na ni{kiot gradona~alnik Milo{ Simonovi} istaknaa deka }e gi vlo`at site napori da go ubedat pretsedatelot na ju`nokorejskata kompanija da gi nudi srpskite tehnolo{ki proizvodi na svoite globalni partneri. Vicepremierot Mla|an Dinki} potvrdi deka vo najavenata treta fabrika na Jura }e se koristi borskiot bakar {to }e pridonese za dopolnitelen razvoj na metalurgijata vo Srbija. Toj
prognozira deka do krajot na godinava, samo od izvoz na avtomobilski kabli, dr`avata }e zaraboti najmalku 120 milioni evra. OD SRBIJA VO SALONITE NA HJUNDAI, KIA MOTORS I BMV Grano~alnikot na Ni{, Milo{ Simonovi}, istakna deka prviot dogovor so ju`nokorejskata kompanija Jura se potpi{a minatata godina, a dosega ve}e del od rabotnicite dobija rabota. Vedna{ do ovoj pogon vo Dolno Mexurovo se o~ekuva da se izgradi u{te eden pogon na Jura kade {to }e se vrabotat dopolnitelni 400 rabotnici. Osven Jura, investicii vo Ni{ najavija i italijanskata informati~ko-tehnolo{ka kompanija Dajtek, koja }e vraboti 400 lu|e i francuskiot proizvoditel na mobilni telefoni Sa`em, koj }e vraboti 300 lu|e. Ogromen presvrt vo bro-
JAPAN TOBACCO INTERNATIONAL ]E INVESTIRA DVA MILIONI DOLARI VO SRBIJA ompanijata Japan Tobacco International (JTI) godinava odbele`uva pet godini od uspe{nata privatizacija na Tutunskata industrija Senta i po toj povod najavuva i investicija vo Srbija vredna dva milioni dolari. Del od investiciite se odnesuvaat na nova ma{ina za meko pakuvawe, koja sve~eno po~-
K
na so upotreba v~era, na odbele`uvaweto na petgodi{ninata od raboteweto vo Srbija. Od prezemaweto na Tutunskata industrija Senta do denes, Japan Tobacco International ima investirano pove}e od 100 milioni dolari vo Srbija, gi modernizira{e fabri~kite postrojki, go pottikna proizvodstvoto na cigari i po~na izvoz vo
Makedonija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska, kako i izvoz na tutun vo zemjite na Evropskata unija. Pri prezemaweto, Tutunskata industrija Senta imala 85 vraboteni, a denes Japan Tobacco International ima pove}e od 300 rabotnici vo Senta i Belgrad, a sorabotuva i so 650 odgleduva~i na tutun i sezonski rabotnici.
jot na nevrabotenite vo Ni{ }e nastane koga so rabota } e po~ne Beneton, kade {to se o~ekuva da se vrabotat najmalku 3.000 lu|e. Vo Ni{ momentalno nevraboteni se 35.000 lu|e. Od srpskoto Ministerstvo za ekonomija i regionalen razvoj istaknaa deka investicijata od 15 milioni evra od Jura e va`na za Ni{ poradi negovata pozicioniranost i strate{koto zna~ewe za regionalniot razvoj na Srbija. Jura korporej{n se zani-
mava so proizvodstvo na elektronski komponenti za avtomobilskata industrija. Primarno proizveduva kabli za instalacija i nivnite komponenti no, proizveduva i avtomobilski sve}ici, kalemi i kabli za niv. Momentalno pokriva 60% od potrebite za avtokabli na svetskite proizvoditeli na avtomobili Hjundai i Kia Motors. Korporacijata Jura e formirana vo 1992 godina i denes poseduva sedum fabriki, eden istra`uva~ki i ~etiri distributivni centri vo Ju`na Koreja, osum fabriki vo Kina, fabrika vo Vietnam, pet fabriki vo Slova~ka, po edna vo Rusija i Tunis i dve vo Srbija. Vo april minatata godina, Jura ja kupi srpskata fabrika Zastava elektro vo Ra~a za okolu tri milioni evra i po nejzinata rekonstrukcija po~na so proizvodstvo na kabli za elektri~ni instalacii za avtomobilskata industrija. Ju`nokorejskata kompanija na po~etokot dobi nepovratni subvencii od srpskata Vlada za vrabotuvawe we na 1.000 lu|e, vo vrednost od 4.500 evra. Sepak, denes vo Jura rabotat pove}e od 1.200 200 lu|e. Interesen e podatokot deka prva kompanija ja koja po~na da se zaminava so proizvodstvo na avtomobilski lski kabli vo Srbija be{e germanskiot koncern Leoni. Minatata nedela i Leoni otvori ori fabrika na jugot na Srbija ja vo Prokupqe
kade {to se o~ekuva da se vrabotat okolu 400 lu|e. Momentalno vo Leoni rabotat okolu 1.000 Srbi, a se o~ekuva taa brojka da nadmine 1.400 do krajot na godinava. Leoni kon krajot na 2009 godina ja kupi zastarenata i re~isi zgasnata fabrika FIAZ vo Prokupqe, no po rekonstrukcijata i modernizacijata za koja potro{i okolu 13 milioni evra po~na so rabota. Leoni proizveduva avtomobilski kabli nameneti za upotreba kaj modelite na BMV. Izvozot od kablite na Leoni vo 2010 godina dostignal 5,2 milioni evra, {to e dovolen pokazatel deka vladinite proekcii od 120 milioni evra zarabotka od izvoz na kabli do krajot na 2011 godina e vozmo`na. Leoni ima fabriki vo 35 dr`avi vo svetot i vrabotuva pove}e od 51.000 lu|e. Od proda`ba na kabli za avtomobilskata industrija kompanijata na godi{no nivo vo prosek zarabotuva okolu tri milijardi evra.
BORIS TADI] PRETSEDATEL NA SRBIJA Svetot 20 godini se razviva{e tehnolo{ki, a nie vojuvavme i bevme zaglaveni vo raspadot na porane{nataa Jugoslovenska Republika. Izgubivme zna~ajna decenija koga se sozdava{e strate{ka prednost vo odnos na konkurencijata. ata. Sega, vo vreme koga okolnostite se pote{ki otkolku porano i koga na dr`avata & nedostigaat pari, Srbija rbija mora seto toa da go nadomesti.
NA HRVATSKA I SE POTREBNI NOVI ENERGETSKI PROEKTI stra`uvawe i razvoj pokraj kontinuirani investicii vo energetskiot sektor, kako i regionalnata sorabotka na dr`avite od Balkanot mo`e da pridonese za zakrepnuvawe na regionalniot energetski sektor i jaknewe na negovata konkurentnost. Ova e zaklu~okot od regionalnata konferencija za energetika koja se odr`a vo Zagreb pod
I
pokrovitelstvo na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). “Hrvatska e mala dr`ava koja relativno docna vleguva vo Evropskata unija (EU). A koga ste mali i docnite treba da poka`ete pogolema inovativnost, kreativnost i sinergija vo site oblasti, pa taka i vo energetikata”, istakna Vesna Pusi}, pretsedatelkata na Nacionalniot odbor za sledewe
na pristapnite pregovori na Hrvatska vo EU. EBRD ve}e nekolku godini aktivno bara energetski kapaciteti koi }e gi zadovolat kriteriumite za sponzorirawe na takvi proekti, no s$ u{te Vladite od dr`avite od Balkanot ne proiznele kvaliteten proekt, komentiraa od EBRD istaknuvaj}i ja izgradbata na termoelektranata [o{taw vo Slovenija.