no.
KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA
TOP 10 “EK deneska gi zavr{i pregovorite so Hrvatska, rabotata e zavr{ena. Sega zemjite od EU treba da odlu~at dali mo`e pregovorite da se smetaat za zavr{eni i da se potpi{e dogovor za prisoedinuvawe. Gledam perspektiva do krajot na godinata Evropskata komisija da po~ne pregovori za prisoedinuvawe kon EU so u{te zemji od Zapaden Balkan, na primer so Makedonija. Momentot za Makedonija nastapuva sega i o~ekuvam Atina i Skopje da go iskoristat za da postignat re{enie”, re~e File. Za vakviot optimizam na File i {to mo`e da zna~i toa za Makedonija od Sekretarijatot za evropski pra{awa vo zemjava ostanaa nedostapni za komentar. Ostanuvaat samo poslednite izjavi, koi uka`uvaat na toa deka te{ko e da se odredi koga Makedonija bi gi po~nala pregovorite so Evropskata unija, bidej}i kako {to velat od Sekretarijatot, toa najmnogu zavisi od re{avaweto na sporot za imeto, kade {to vinovnikot za odol`uvawe na sporot go gledaat samo vo oficijalna Atina.
I po vlezot prodol`uvaat reformite
Deka so odreduvaweto na datumot za vlez vo Unijata ne zavr{uva “prikaznata” potvrduvaat porakite koi gi ispra}aat vladinite pretstavnici na aktuelnite zemji-~lneki na Unijata. Za vreme na prezentiraweto na prioritetite na polskoto pretsedatelstvo ambasadorot na Polska vo Makedonija, Karol Bahura, re~e: “Pregovorite se gradinka vo odnos na toa {to sleduva potoa, po vlezot vo Unijata”. So sli~na poraka i hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, go ~estita{e, kako {to re~e toj, “istoriskiot datum” koga Evropskata komisija go odredi datumot za vlez na Hrvatska vo Unijata. “Dene{niot den go smetam za va`en den vo hrvatskata istorija, no sakam da istaknam deka na{ite napori ne smeat da zaprat ovde. So datumot za vlez vo EU reformite ne se zavr{eni. Nam ni trebaat reformite, duri i tie {to gi nadminuvaat barawata na Evropskata unija, a }e ni treba i prilagoduvawe na site novi standardi na Unijata, koi postojano se gradat i menuvaat”, re~e Josipovi}. Nasproti vakvite izjavi vo regionot, kaj nas vo Makedonija reformite bele`at stagnirawe vo poslednata godina. Kolku Vladata }e prodol`i so sproveduvaweto na reformite otkako }e se formira novata vlada e pra{awe na vreme. Ostanuvaat porakite od ekspertite i analiti~arite, no i od stranskite diplomati, deka do re{avaweto na sporot za imeto Makedonija mora da prodol`i so sproveduvawe na reformite, osobeno vo klu~nite sektori, kade {to Komsijata bele`i najmalku napredok vo posledniot Izve{taj.
NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT IVO JOSIPOVI] PRETSEDATEL NA HRVATSKA “Dene{niot den go smetam za va`en den vo hrvatskata istorija, no sakam da istaknam deka na{ite napori ne smeat da zaprat ovde. So datumot za vlez vo EU reformite ne se zavr{eni. Nam ni trebaat reformite, duri i tie {to gi nadminuvaat barawata na Evropskata unija, a }e ni treba i prilagoduvawe na site novi standardi na Unijata, koi postojano se gradat i menuvaat.”
JADRANKA KOSOR PREMIER NA HRVATSKA “Hrvatska e edinstvena po toa {to vo Evropskata unija vleguva sama, posleden takov primer be{e vlezot na Grcija vo 1982 godina, no Hrvatska e edinstvena i po toa {to e edinstvena zemja koja pregovara{e za 35 poglavja so pove}e od 400 merki i podmerki koi treba{e da bidat otvoreni i zatvoreni.”
R
UNITEDHEALTH NA STIVEN HEMSLI MU NOSI MILIONI
plata i bonusi vo vrednost od 3,3 milioni So dolari, izvr{niot direktor na osiguritelniot gigant za zdravstveno osiguruvawe vo SAD, UnitedHealth Group, Stiven Hemsli, se najde na prvoto mesto na listata so najplateni direktori spored magazinot “Forbs”
[TEFAN FILE EVROKOMESAR ZA PRO[IRUVAWE “Posebno sum sre}en {to mo`am da najavam deka Komisijata gi zavr{i pregovorite so Hrvatska. Sega zemjite-~lenki treba da ja donesat kone~nata odluka i da re{at dali pregovorite mo`e i slu`beno da bidat zatvoreni i da se potpi{e dogovorot za pristap. Uvereni sme deka toa } e se slu~i, bidej}i pregovorite gi vodevme temelno.”
@OZE MANUEL BAROSO PRETSEDATEL NA EVROPSKATA KOMISIJA “Deneska e istoriski den za Hrvatska. So ova e zavr{ena rabotata na Komisijata. Na poteg sega se zemjite-~lenki na EU.”
NANO RU@IN UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dokolku Makedonija ne go re{i sporot za imeto, mnogu verojatno e Srbija pred nas da po~ne pregovori so Unijata. Toa zna~i deka, sepak, s$ zavisi od nas, od pra{aweto za imeto, no i od reformite koi vo posledniot izve{taj bea negativno oceneti od Evropskata komisija.”
PO GRCIJA, I HRVATSKA VLEGUVA VO EU SAMA aznite scenarija za toa deka zemjite od Zapaden Balkan }e vlezat vo paket vo Evropskata unija, po primerot na poslednite nekolku pro{iruvawa na Unijata, ostanaa nerealizirani, barem koga stanuva zbor za Hrvatska. Po 1982 godina, koga Grcija samostojno & se priklu~i na Unijata, Hrvatska e u{te eden primer plus deka Brisel gi otvora svoite vrati i samo za edna zemja-~lenka. Toa zna~i, velat ekspertite, deka uslovot za vlez vo Unijata navistina e ispolnuvaweto na kriteriumite i usoglasuvaweto so zakonodavstvoto na ovaa organizacija. Osven vakviot kuriozitet, toa {to ja pravi edinstvena Hrvatska i ja izdvojuva od drugite zemji e toa {to taa e prvata zemja koja vleze vo EU otkako mora{e da pregovara za 35 poglavja, po~nuvaj}i od najte{kite, a ne po
01
13
redosled, kako {to pravea site ostanati zemji prethodno. “Hrvatska e edinstvena po toa {to vo Evropskata unija vleguva sama, posleden takov primer be{e vlezot na Grcija vo 1982 godina, no Hrvatska e edinstvena i po toa {to e edinstvena zemja koja pregovara{e za 35 poglavja so pove}e od 400 merki i podmerki koi treba{e da bidat otvoreni i zatvoreni”, re~e premierot na Hrvatska, Jadranka Kosor. Komentiraj}i {to be{e najte{ko pra{awe za koe Hrvatska mora{e da pregovara so Unijata, premierkata Kosor kratko odgovori: “Bilateralnoto pra{awe so Slovenija”, {to u{te edna{ potvrduva deka bilateralnite sporovi ostanuvaat najgorkiot problem koj zemjite koi aspiriraat za ~lenstvo mora da go re{at.
BORO MIR^ESKI
mirceski@kapital.com.mk
d deneska pa vo narednite 10 broevi “Kapital” }e vi ja pretstavi prikaznata za najplatenite 10 direktori vo svetot, lista koja ja izraboti amerikanskiot magazin “Forbs”. Na prvoto mesto na ovaa lista se najde izvr{niot direktor na amerikanskata kompanija za zdravstveno osiguruvawe UnitedHealth Group, Stiven Hemsli. Amerikancite se za~udeni od bogatstvoto koe go poseduva, a toj za sebe si ima osigurano priliv na pari od nekolku mesta. So plata i bonusi vo vrednost od 3,3 milioni dolari za 2010 godina, Hemsli e trn vo oko na golem broj analiti~ari i negovi kolegi. Toj e pretsedatel i izvr{en direktor na UnitedHealth Group i na taa pozicija e od noemvri 2006 godina. Istovremeno, od fevruari 2000 godina e ~len i na bordot na direktori. Hemsli & se pridru`il na kompanijata vo 1997 godina, kako izvr{en potpretsedatel. Stanal glaven operativen direktor vo 1998 godina, a bil imenuvan za pretsedatel vo 1999 godina. Rabotel kako pretsedatel i glaven operativen direktor od 1999 godina do noemvri 2006 godina. UnitedHealth Group e edna od najgolemite osiguritelni kompanii za zdravstveno osiguruvawe vo SAD spored prihodite, koi vo prosek & se dvi`at od 70 do 80 milijardi dolari na godi{no nivo. Na listata “500 najuspe{ni kompanii” na “For~n” sekoga{ kotira od prvoto do 25-toto mesto. Brojot na zdravstveni osigurenici vo kompanijata se procenuva na okolu 70 milioni. Interesen e podatokot deka pred po~etokot na finansiskata kriza vo SAD, vo 2007 godina, tajkunot dobil godi{na plata i bonusi vo vrednost od 13,2 milioni dolari. No, finansiskata kriza go o{teti i negoviot xeb, pa vo 2009 godina toj mora{e da se zadovoli so samo 3,2 milioni dolari godi{na plata i bonusi, za denes taa da porasne na 3,3 milioni dolari. No, amerikanskite mediumi go ocenuvaat Hemsli kako vistinski igra~ na scenata, pa tie pi{uvaat deka direktorot na UnitedHealth Group si obezbedil mese~ni primawa na mnogu na~ini. Osven redovnite mese~ni primawa, izvr{niot direktor na osiguritelniot gigant poseduva akcii
O
od kompanijata vo minimalna vrednost od 744 milioni dolari, a koristi i brojni slu`beni povolnosti. Patuva so korporativniot avion na UnitedHealth, Gulfstream Aerospace, koj ~ini 37,5 milioni dolari, a `ivee vo ku}a pokraj ezero, vo predgradieto Vajzata, Minesota, koja e proceneta na okolu 6,6 milioni dolari od strana na Hennepin County Assessor. Na vakvite luksuzi na Hemsli pred tri godini se sprotivstavija i grupa Amerikanci koi protestiraa pred negoviot imot i snimaa video koe gi prika`uva{e negovoto prekumerno bogatstvo i luksuzniot stil na `iveewe, nasproti milionite Amerikanci koi ostanuvaat bez osiguruvawe ili bankrotiraat poradi enormno visokite medicinski smetki. Hemsli e smetkovoditel po profesija. Pred da mu se priklu~i na UnitedHealth toj rabotel vo Arthur Andersen, ogromna smetkovodstvena firma, kade {to bil partner i glaven finansiski direktor. Na United Health im se priklu~il vo 1997 godina i vo 2006 godina stignal do direktor. UnitedHealth Group e edna od mnogute osiguritelni kompanii koi imaat re~isi `elezni koreni na pazarot za osiguruvawe vo re~isi sekoja amerikanska dr`ava. Amerikanskata medicinska asocijacija potvrduva deka 94% od pazarite za osiguruvawe se visokokoncentrirani vo pove}e od 300 golemi oblasti. UnitedHealth Group e eden od najgolemi osiguruva~i vo 12 dr`avi, kako Merilend, Severna Karolina, Misuri, Luizijana, Xorxija, Nebraska, Arizona, Kolorado, Ajova, Arkanzas, Vajoming i Roud Ajland. UnitedHealth Group ne retko e povrzan so somnitelni finansiski transakcii za del od politi~kata elita vo SAD, podocna pravdani kako donacii za politi~ki kampawi na politi~arite. Spored neoficijalni podatoci na magazinot “Biznis vik”, rabotnicite i sorabotnicite na osiguritelniot gigant izdvoile od sopstveniot buxet okolu milion dolari, nameneti za sponzorirawe na politi~ki kampawi za period od dve godini. Istovremeno, korporacijata potro{ila 11,2 milioni dolari za lobirawe, od koi 3,4 milioni dolari se potro{eni vo prviot kvartal od godinava. No, iako kompanijata se povrzuva so somnitelni finansirawa, toa s$ u{te ne e oficijalno doka`ano.