no.
KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA
TOP 15
9
13
NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI
Bugarija vo prvite godini od liberalizacijata na pazarot na nedvi`nosti privle~e popve}e od 300 milioni evra od toa {to stranci kupuvaa nedvi`nosti
JAMAJKA IMA VIZIJA ZA EKONOMIJATA
na Jamajka vo 2010 godina se iska~i Dolgot na 123,2% od BDP, a od toa 55% im pripa|a na doma}instvata. Poradi toa, agencijata Fi~ go namali rejtingot na Jamajka, a dr`avata go pretstavi planot za dlabinski ekonomskopoliti~ki reformi Vision 2030 BORO MIR^ESKI
ZEMJA ONIJA
J
STRANCITE NE SMEAT DA KUPUVAAT ZEMJODELSKO ZEMJI[TE I STRATE[KI OBJEKTI Stranskite fizi~ki i pravni lica mo`at pod isti uslovi kako i doma{nite da kupuvaat grade`no zemji{te, stopanski objekti, turisti~ki kapaciteti, stanovi, ku}i i fabriki bez prethodno da imaat registrirano firma vo zemjava. Odlukata ne va`i edinstveno za zemjodelsko zemji{te i strate{ki objekti. Najavuvaj}i ja odlukata pred ~etiri godini, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka o~ekuva pogolem devizen priliv vo grade`ni{tvoto i vo turizmot. Toga{ se najavuva{e i internetportal, na koj }e se najdat site atraktivni lokacii i objekti ,kako i napu{teni objekti, kakov {to ve}e postoi vo Hrvatska.
SLABA POBARUVA^KA, CENITE ISTI Cenata na stanovite vo Makedonija se dvi`i od 800 do 2.200 evra po metar kvadraten. Spored visokiot procent neprodadeni stanovi vo celiot region i zavr{uvaweto na golem broj proekti, vrednosta na nedvi`nostite }e se zgolemuva poradi raste~kite ceni na kiriite, koi spored ekspertite i godinava }e bidat nerealno visoki. od niv, cenite na nedvi`nostite vo Makedonija nikoga{ ne se simnale i sekoga{ se dr`at na edno isto, prili~no visoko nivo”, dodava Filipovska.
Vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka osven politi~kata sostojba i cenite, nere{enite imotnopravni odnosi gi predomisluvaat strancite da investiraat vo nedvi`nosti.
“Katastarskite problemi s$ u{te se gorliv problem i toa ne e samo kaj poedinci koi sakaat da kupat ku}a vo Makedonija, tuku toa im se slu~uva i na stranskite kompanii koi sakaat da kupat zemji{te za
da investiraat vo zemjava”, veli Jadranka Arizankovska, vi{ sovetnik vo Stopanskata komora. Liberalizacijata na pazarot na nedvi`nosti i nizata zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto predizvikaa interes kaj strancite edinstveno za kupuvawe zemji{te so cel da investiraat vo izgradba na trgovski centri i hoteli, no i vo stanbeni kom-
amajka, locirana vo zapadniot del na Karibite, zabrzano napreduva{e vo poslednite nekolku godini i prerasna vo investiciska destinacija za nekoi od vode~kite svetski kompanii. Ostrovot ja pre`ivea najgolemata kriza vo svetskata trgovija vo 30-te godini, a makroekonomskite sostojbi poleka, no sigurno se podobruvaat. Vladata na Jamajka so pomo{ na multilateralnite tela e re{ena poefikasno da gi re{ava nacionalnite predizvici i so toa da sozdade pateka za odr`liv rast i pove}e stranski investicii vo narednata decenija. Vo periodot od 1996 do 2003 godina, ostrovot se soo~i so enormen rast na dolgot, a na toa dopolnitelno vlijae{e i su{ata koja go zafati regionot, {to mu nanese ogromni {teti na zemjodelskoto proizvodstvo. Minatata godina, dolgot na Jamajka dostigna 123,2% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Od toj dolg, 55% im pripa|aat na doma}instvata. Poradi ova, dr`ava se soo~i i so namaluvawe na kreditniot rejting od agencijata Fi~, koja gi oceni dol`ni~kite hartii od vrednost na Jamajka so ocenka B. Za spas od globalnata finansiska kriza, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) odobri pomo{ za Jamajka od 1,27 milijardi dolari so cel da gi pottikne strukturnite reformi i da & pomogne na dr`avata da ja izdr`i globalnata finansiska bura, koja vlijae{e vrz glavnite izvori na prihodi. Vo 2009 godina, ekonomijata primi direkten udar od globalnata finansiska kriza koga se namalija izvozot i prilivite na kapital, vodej}i do negativen rast. Sepak, makroekonomskata politika ostana cvrsta i pokraj padot. Za Bankata na Jamajka (Bank of Jamaica), centralnata banka na zemjata, braneweto na valutata treba da ima prednost pred inflacijata i stimuliraweto na rastot na BDP. Bankata na Jamajka e posvetena na podobruvawe na nadzorot i regulacijata na bankarskiot i na pazarot na kapital. Vo mart 2009 godina, nevrateni bea 2,7% od vkupniot iznos na krediti, {to poka`a dobar
pleksi. “Izraelcite i Turcite kupuvaat zemja za da gradat. Turcite gradat stanbeni kompleksi, Izraelcite se orientirani na hotelierstvoto i toa e so cel povrat na investicijata. Toa e biznis-psihologijata na strancite koga kupuvaat zemji{te vo Makedonija. Retko nekoj da kupi zemji{te ili stan ili ku}a za podolg prestoj”, istaknuva Arizankovska.
kvalitet na portfolioto. Amerikanskite biznis-ciklusi se klu~ni za site karibski ekonomii kako klu~en pazar za izvoz. Za Jamajka, amerikanskite turisti pretstavuvaat dve tretini od vkupniot broj turisti. Prognozite poka`uvaat o`ivuvawe do letoto, pa taka, MMF o~ekuva rast na BDP od 2,4% do krajot na 2011 godina. Ohrabruva~ki e toa {to i pokraj amerikanskata recesija brojot na turistite se zgolemi za 4% minatata godina. Jamajka e strate{ka lokacija za evropskite i aziskite me|unarodni kompanii koi baraat mesto na amerikanskiot pazar, bidej}i ekonomskata supersila izleguva od golemata recesija, blagodarenie na fiskalno-monetarniot stimul vo minatata godina. Index of Economic Freedom za 2010 godina, objaven od Heritage Foundation, ja rangira{e Jamajka na 57 mesto na najslobodni pazari vo konkurencija na 179 zemji, nadminuvaj}i nekoi od zemjite-~lenki na EU, kako Portugalija, Francija, Polska, Grcija i Italija. Koga stanuva zbor za re{avawe na ekonomskite problemi, Jamajka e poznata po implementacijata na mikroreformi, so koi se ohrabruvaat pretpriemni{tvoto i stranskite direktni investicii. Mnogu sektori im se celosno dostapni na stranskite investitori, osven mediumite, `ivotnoto osiguruvawe i rudarskata industrija. Stranskite i lokalnite investitori dobivaat ist tretman, nema kontrola na kapitalot, a strancite mo`e da kupuvaat i nedvi`nosti. Vladata aktivno gi podobruva kapacitetot i transparentnosta na instituciite, a pravniot sistem go {titi ispolnuvaweto na dogovorite. Spored poslednite procenki na ekspertite, se o~ekuva ekonomijata da se stabilizira godinava. Do krajot na godinava se o~ekuva proizvodstvoto da se zgolemi za 2%, a inflacijata da dostigne maksimalni 6%. MMF predviduva nadvore{niot deficit da padne na 5% od BDP, a Vladata saka da go namali buxetskiot deficit za 50% do 2015 godina. Ovie merki se zacrtani vo prviot dolgoro~en plan za razvoj na zemjata Vision 2030 Jamaica, koj po~na vo 2008 godina.