KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK
Balkan / Biznis / Politika
17
OPTIMIZAM BEZ GRANICI VO HRVATSKATA VLADA
KOSOR ]E OTVORA 150.000 RABOTNI MESTA So 149 milioni evra buxetski pari, Hrvatska }e ja namaluva nevrabotenosta. So ovie pari treba da se vrabotat 150.000 lu|e. ]e se stopira izdavaweto rabotni dozvoli za stranci, a prednost }e imaat hrvatskite gra|ani ELENA JOVANOVSKA remierot na Hrvatska, Jadranka Kosor, najavi deka godinava mo`e da vrabotat duri 150.000 lu|e, vo ramkite na Nacionalniot plan za pottiknuvawe na vrabotuvawa za 2011 i 2012 godina. Za ova, Vladata planira da odvoi 149 milioni evra, pari koi pokraj od buxetot, }e gi obezbedat i od Evropskata unija preku IPA programata za razvoj na ~ove~ki potencijal. Kosor ne precizira dali planira da otvori novi ili stanuva zbor samo za sezonski, privremeni rabotni mesta. Taa najavuva deka pokraj `eni i mladi lu|e, }e se vrabotuvaat i postari lu|e. Hrvatskata Vlada predviduva da go namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite na pazarot na trudot, kako i da po~ne da gradi novi administrativni kapaciteti. Kosor planira deka vrabotenosta }e se zgolemuva soglasno rastot na klu~nite sektori vo dr`avata. Vo Planot za pottiknuvawe na vrabotenosta pi{uva deka dr`avata planira so 60,1 milioni evra da gi obnovuva urnatite stanbeni zgradi od vojnata, so {to }e se vklu~at lu|e koi }e u~estvuvaat vo izveduvaweto na javnite raboti. Za kreditirawe na turizmot i poddr{ka za raz-
P
Brojkata od 350.000 nevraboteni vo Hrvatska e zas-tra{uva~ka, zatoa {to spored site pokazateli taa u{te nekoe vreme nema da se namaluva. No, se ~ini deka Vladata e odlu~na vo namerata barem na nekoi da im najde rabota. Kosor izjavi deka odbila 811 barawa za rabotni dozvoli za stranci i pobara preispituvawe na celiot sistem za nivno izdavawe. "Pokraj ve}e odobrenite 80, stignaa 70 novi barawa za vrabotuvawa na stranci na pozicii sto~ar, ov~ar i zemjodelec. Vo isto vreme, vo Zavodot za vrabotuvawe se evidentirani 74.940 lu|e ovoj moment, koi, spored svoite kvalifikacii, bi mo`ele da se vrabotat na ovie mesta“, izjavi Kosor. Taa navede primer na eden stopanstvenik koj se `alel deka ne mo`el da najde 150 lu|e za ~uvawe ovci. Na konkursot mu se javile samo 16, a na krajot od niv ostanale samo {est.
CELITE NA NACIONALNIOT PLAN ZA POTTIKNUVAWE NA VRABOTUVAWA
da se zgolemi vrabotuvaweto na `eni, mladi, no i postari lu|e da se re{i problemot so dolgotrajnata nevrabotenost da se namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite na pazarot na trud dobro da se upravuva so kompaniite da se izgradat novi administrativni kapaciteti vojot na ostrovite Vladata predvidela da potro{i 27 milioni evra. Hrvatskiot zavod za vrabotuvawe, pak, }e dobie 23 milioni evra. Za pottiknuvawe na malite i srednite pretprijatija, kako i za pottiknuvawe na zanaetite }e se odvojat 21,5 milioni evra. So sproveduvaweto na ovie programi, Kosor o~ekuva deka }e se javi potreba od vrabotuvawe na dopolnitelen kadar. Samo za vrabotuvawe na branitelite, Vladata vo Hrvatska }e odvoi 20,2 milioni evra. Premierot donese i vkupna
godi{na kvota na rabotni dozvoli za stranci, koja ostanuva ista kako minatogodi{nata, 5.300 dozvoli. "Samo }e se prodol`uvaat starite dozvoli, nema da se izdavaat novi“, izjavi ministerot za ekonomija, \uro Popija~. Kosor najavi revizija na sistemot za rabotni dozvoli, odnosno na barawata za vrabotuvawe stranci. "Odbiv 811 novi barawa za rabota na stranci, zatoa {to e potrebno da se preispita kolku ovie barawa se opravdani“, izjavi taa.
CRNA GORA PRIVLEKLA 692 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII
rna Gora minatata godina privlekla 692 milioni evra stranski direktni investicii, soop{ti Agencijata za promocija na stranski investicii. Procenkite za godinava govorat deka ovaa godina Crna Gora mo`e da o~ekuva od 660 do 730 milioni evra investicii. “Neodamna usvoenata strategija za regionalen razvoj, dokolku dobie kvalitetna poddr{ka od
C
resornite ministerstva i op{tinite, bi mo`ela da pretstavuva eden od temelite za promocija na proekti na CrnaGora”, oceni direktorot na crnogorskata Agencija za promocija na stranski investicii. Od Agencijata potsetija deka vo Crna Gora rabotat investitori od 88 zemji i deka ne e dominantna niedna zemja, no deka vo odnos na investiraniot
kapital vodat Italija, Norve{ka, Avstrija, Rusija, Ungarija i Velika Britanija.
NASKORO PRODA@BA NA 50% OD DELTA MAKSI retsedatelot na srpskata kompanija Delta maksi, Miroslav Mi{kovi}, izjavi deka naskoro }e bide prodaden 50% od kapitalot na trgovskiot sinxir Delta maksi. Na proslavata od dvaesetgodi{ninata od raboteweto na Delta izjavi deka strate{ki biznis na ovaa kompanija }e bide agrarot, koj e “srpska nafta”.
P
Mi{kovi} izjavi deka Delta e na pat za eden mesec da postigne dogovor so poznata evropska kompanija, no ne go navede imeto. Mi{kovi} dodade deka Delta }e prodol`i da investira vo razvoj na biznisot so nedvi`nosti, kade {to planiraat da investiraat 400 milioni evra do 2015 godina. Delta maksi planira otvorawe na 75 novi objekti
ZA MLADITE ROMANCI POMO[ DO 10.000 EVRA ZA OTVORAWE FIRMA omanskata Vlada odlu~i finansiski da gi pomogne mladite pretpriema~i do 35 godini so iznos do 10.000 evra, prenese televizijata Realitatea. Uredbata na Vladata predviduva mladite koi planiraat da otvorat malo pretrijatie da dobijat od dr`avata 50% od potrebnite sredstva, no ne pove
R
dinava se najaveni restrukturirawa na nekoi firmi, novi ste~ai i preseluvawe na logisti~kite centri na me|unarodni korporacii, jasno e deka novite vrabotuvawa se samo politi~ki vetuvawa, decidni se ekspertite. Spored ekonomskiot analiti~ar Damir Novotni, za otvorawe na 40 rabotni mesta vo prerabotuva~kata industrija treba da se vlo`at milion dolari, a isto tolku treba da se investira za da se otvorat 10 rabotni mesta vo grade`niot sektor. Od druga strana, Vladata na Hrvatska dolgo najavuva deka }e go namali brojot na vrabotenite vo javniot sektor, no, bidej}i nekoi institucii spomenuvaat deka im trebaat novi vrabotuvawa, analiti~arite ne veruvaat deka }e se ispolnat ovie vetuvawa. Poradi ova, najverojatno }e trpi privatniot sektor, koj, spored nekoi procenki, godinava }e zagubi 10.000 rabotni mesta. Ekonomskiot institut neodamna objavi deka naprolet doma }e zaminat 350.000 Hrvati. Hrvatskata narodna banka vo svoite prognozi predviduva porast na nevrabo-
I HRVATITE MO@AT DA ^UVAAT OVCI!
}e od 10.000 evra. Nacionalniot fond za dodeluvawe krediti i pomo{ }e im odobruva nepovratni sredstva na pretpriema~i {to sakaat da otvorat malo ili sredno pretprijatie, a maksimalnata vrednost na odobrenata suma za kredit }e bide 80.000 evra. Mladite pretpriema~i se obvrzani
- 22 vo Srbija, 17 vo Bugarija, 9 vo Crna Gora, 14 vo Bosna i Hercegovina i 13 vo Albanija.
da imaat najmalku dvajca vraboteni, da investiraat 50% od godi{niot profit, a dobivaat i fiskalni olesnuvawa. Premierot Emil Bok izjavi deka novata programa }e im pomogne na mladite pretpriema~i, {to e zna~ajno vo ovoj moment, koga samo eden od pet mladi Romanci uspeva da najde rabota.
Taa na slikovit na~in predupredi deka se bara uvoz na rabotna sila za rabotni mesta na koi mo`at da se vrabotat hrvatski gra|ani. NOVITE VRABOTUVAWA SE SAMO POLITI^KI VETUVAWA Potpretsedatelot na Vladata, Petar ^obankovi}, re~e deka planot ne smee da ostane samo na hartija. No, analiti~arite se skepti~ni. Ako se zeme predvid deka za tri godini duri 160.000 lu|e ostanale bez rabota vo Hrvatska i deka za goK
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
tenosta vo 2011 godina. Ekspertite koi gi analiziraat zemjite so sli~en problem tvrdat deka nevrabotenosta se re{ava so decenii, a ne vo nekolku godini, u{te pomalku za edna godina. Vo uslovi koga dr`avata ne ja namaluva nevrabotenosta, postoi zakana da se otvorat novi problemi, kako {to e zgolemeniot odliv na kvalitetna rabotna sila nadvor od granicite na zemjata.
O
G
L
A
S