KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK
LIDERI
Navigator NE IM BE[E DENOT
3
POBEDNIK
N
ZASLU@ENO UNAPREDUVAWE
QUP^O GEORGIEVSKI
[TEFAN FILE
STEV^E JAKIMOVSKI
NAOTO KAN
ikako da mu trgne atastarot povtorno izleze vrokomesarot za gradona~alnikot na Karpo{ K vo presret na gra|anite, Epro{iruvawe se ~ini I go stignaa obvinuvawata Nna premierot na ovojpat so prodol`eno vreme, ostana edinstven borec, koj deka vo lokalnata samouprava Japonija, koj vikendov za da mo`at da go fatat rokot za otkup na dvornoto mesto za edno evro za metar kvadraten
uporno gi ubeduva ~lekite na Unijata deka pro{iruvaweto e vo interes na EU
vrabotuva samo partiski lu|e, pri {to partijata ne uspea ubedlivo da go odbrani
ja formira{e tretata vlada, no nikako da go zgolemi rejtingot
IZVOZOT NA VINO VO EU
ETIKETI NA VINOTO A NALUTAT GRCIJA?!
deka Grcija go ima za{titeno zborot Makedonija. Ivanovski, a o~igledno i celata Vlada, igraat na kartata deka zemjite-~lenki na EU }e se smiluvaat kon Makedonija i nema da igraat taka kako {to im dirigira Grcija. Zamenik-ministerot tvrdi deka nadle`nite institucii se vo sekojdnevna konsultacija so Brisel za pobrzo re{avawe na problemot so izvozot na vino. “Ne o~ekuvam deka }e ima reakcii od zemjite-~lenki na EU za izvozot na makedonsko vino, {to bi rezultiralo so povlekuvawe na {i{iwa vino. No, ne mo`am so sigurnost da predvidam {to }e se slu~i. Procedurata vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i vo Ministerstvoto za zemjodelstvo e vo tek. Najdocna do 15 fevruari, vo konsultacii so Vladata, }e go precizirame na{iot kone~en stav za toa dali i koj homonim }e go koristime za da ja popolnime grafata koja se odnesuva za regionot na poteklo na makedonskoto vino”, objasnuva Ivanovski. Toj veli deka od po~etokot na godinata do Ministerstvoto nemalo informacija od nitu edna vinarnica deka ima problem so izvozot. “Celiot problem go dignavme na mnogu povisoko nivo, a toj ne e tolku golem kako {to se pretstavuva vo javnosta. Nie }e prodol`ime da rabotime
na popolnuvawe, kompletirawe i na usoglasuvawe na ostanatite listi”, potencira Ivanovski. VINARNICITE STAVAAT NOVI ETIKETI Vinarnicite, pak, s$ u{te se vo neizvesnost dali godinava }e imaat problem so izvozot na vino vo zemjite od Evropskata unija, poradi toa {to Makedonija nema registrirano geografsko poteklo na vinoto. Iako Ministerstvoto za zemjodelstvo ne o~ekuva blokadi, kako {to be{e slu~ajot vo dekemvri, so izvozot na makedonsko vino vo Slovenija, sepak, nekoi vinarnici re{ija da gi prepakuvaat {i{iwata. Najverojatno tie koristat etiketi na koi go izbegnuvaat zborot Makedonija, za da ne se soo~at so problemi pri izvozot na evropskite pazari. Prvite izvozni pratki se o~ekuva da zaminat denovive, so ogled na faktot deka prvata polovina od januari voobi~aeno e pomirna za izvozot na vino. Vinarskite vizbi ne znaat dali i so kakvi problemi }e se soo~at otkako lani del od niv se soo~ija so nekolku reakcii od maloproda`ni sinxiri i uvoznici, koi reagiraa na neregistriranoto geografsko poteklo na vinoto. Menaxerite odgovorni za izvoz vo nekoi od vinarnicite velat deka nemaat dobieno nikakvi nasoki od Minis-
terstvoto za zemjodelstvo. Ednostavno im bilo ka`ano da po~ekaat, da vidat {to }e se slu~i, a Ministerstvoto “}e gi poddr`i i }e lobira”. Zamenik-ministerot gi uveruval deka problem najverojatno }e nema, no, ako ima, toga{ “}e se gasel ognot”?! Od vinarskata vizba Tikve{ velat deka denovive treba da realiziraat dogovorena izvozna zdelka vo Germanija i ne znaat dali }e se soo~at so kakov bilo problem. Osven izvoz vo ovaa zemja, koja e najgolem uvoznik na makednsko vino me|u evropskite zemji, Tikve{ planira izvoz i vo [vajcarija, a mo`en e izvoz i vo Belgija i vo Holandija. Izvozot na makedonsko vino vo EU vredi okolu 30 milioni evra godi{no. Vinarstvoto e edna od najgolemite izvozni granki vo zemjodelstvoto. Pove}e od 85% od vinoto vo zemjava se izvezuva, od koi okolu 70% zaminuvaat na pazarite vo EU. BRISEL BARA HOMONIM NA ZBOROT “MAKEDONIJA” Potkomitetot za vino vo ramkite na Evropskata komisija za nadminuvawe na problemot so registrirawe na geografskoto poteklo na makedonskoto vino bara da se najde homonim na zborot “Makedonija”. Ovoj termin Makedonija ne mo`e da go koristi vo grafata za regioni
za poteklo na makedonskoto vino, bidej}i Grcija u{te vo 1989 godina go ima registrirano vo Registarot na Evropskata unija kako region na poteklo na svoite vina. Zaklu~okot na sostanokot, na koj prisustvuva{e zamenik- ministerot Ivanovski, be{e deka Ministerstvoto za zemjodelstvo vo naredniot period treba da predlo`i nekolku varijanti na imiwa, takanare~eni homonimi. Makedonija insistira ovaa situacija da se re{ava vo ramkite na pravnite instrumenti, soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i Protokolot za vino, odnosno upotrebata na za{titeniot geografski naziv “Makedonija” ili “makedonski” pri etiketiraweto na vinoto da se re{i so upotreba na homonim, za {to vo Unijata ve}e ima praktika. Na primer, “Trakija” e registriran region na poteklo na vino od Grcija, a Bugarija (vo koja isto taka ima region Trakija) go ima registrirano kako “Trakiska Nizina”. Makedonija sega bara sli~en na~in za re{avawe na potekloto na vinata od Makedonija. Ivanovski po vra}aweto od Brisel uveruva{e deka problemite so koi se soo~ija del od makedonskite vinarnici na pazarite vo Slovenija i Germanija se vo faza na re{avawe i nema da se povtorat. “Ima politi~ki pritisoci poradi problemot so imeto koj go imame so Grcija, no vo etiketite na vinoto imeto na dr`avata nema nikakva vrska so imeto na regionot od kade {to poteknuva vinoto. Sega vino mo`e da se izvezuva so na{ite za{titeni nazivi, no tie ostanaa na nivniot stav deka ne mo`e da se izvezuva vino kaj koe go imaat za{titeno regionot na poteklo Makedonija”, informira{e Ivanovski. Iako toj ne o~ekuva povtorni blokadi pri izvozot na vino vo EU, sepak, ne mo`e so sigurnost da se predvidi {to }e se slu~i na teren. Problemite so proda`bata na makedonskoto vino se pojavija pred nekolku meseci, koga Grcija preku svoite ambasadi vo Germanija i vo Slovenija po~na da vr{i pritisok vrz distributivnite sinxiri i uvoznicite na vino da ja soprat proda`bata na vinoto so oznaka “makedonsko” vo nivnite supermarketi.
Ne zapiraat pobedite na amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker, koj najverojatno predvreme }e go zavr{i diplomatskiot anga`man vo Makedonija za da izvr{uva nova funkcija, zamenik-pomo{nik dr`aven sekretar vo Stejt departmentot. Riker ood Skopje se seli direktn direktno vo kabinetot na ameri amerikanskiot dr`aven sekretar, sekret Hilari Klinton. Klinton Unapreduvaweto {to go Unapreduvawet dobi Riker e ssamo potvrda na profes profesionalizmot, iskustvoto i anga`manot an {to gi poseduv poseduva ovoj ~ovek, koi vo ppove} e navrati gi ppoka`a i doka`a vo Makedonija. Mak Zaminuvaweto na Riker od amerikanskata ambasada vo Skopje za zemjava e
FILIP RIKER golema zaguba, zatoa {to si odi golem i iskren prijatel na Makedonija. Pove}e od sigurno e deka Riker nema da ja zaboravi Makedonija. Pozicijata {to ja dobi vo Stejt departmentot sigurno }e go donese u{te nekolku pati vo Skopje. A, sigurno e i deka Riker nema lesno da se otka`e od misijata da ja vnese Makedonija vo NATO i vo Evropskata unija. Zatoa zaslu`uva da bide proglasen za pobednik i pobornik za idninata na Makedonija.
GUBITNIK
Z
“GOR^LIVO” VINO
Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, igra na kartata deka zemjite-~lenki na EU }e se smiluvaat kon Makedonija i nema da go blokiraat izvozot na makedonsko vino na nivnite pazari. Iako edna{ ve}e be{e blokiran poradi etiketata na koja za region na poteklo stoi zborot “Makedonija”, koj ve}e go za{titi Grcija, vo Ministerstvoto za zemjodelstvo toa ne gi zagri`uva. Prvite pratki vino godinava treba da trgnat vo narednite nekolku dena, a zamenik–ministerot Ivanovski e miren. Toj u{te vo dekemvri vo Brisel slu{na deka Makedonija grafata vo E-bahus mora ja popolni za da vr{i nepre~en izvoz na vino
PERICA IVANOVSKI I i za toa mora da najde homonim. I s$ u{te ne se re{ava ova pra{awe. Ministerstvoto za zemjodelstvo i Vladata nemaat izlezno re{enie koe nema da ja naluti Grcija, a }e go otvori patot za makedonskoto vino. Ama dodeka tie ne go sfa} aat problemot seriozno, vinarnicite ne se tolku mirni. Ako izleze na kraj deka mora da gi menuvaat etiketite i od niv da go bri{at zborot “Makedonija”, kako {to trgnaa rabotite, toga{ nema vinarite da gi proglasime za nepatrioti, tuku ministerot i zamenik-ministerot za zemjodelstvo. Tie treba da go spre~at toa.
MISLA NA DENOT LI^NOSTA [TO MO@E DA SOZDADE IDEI VREDNI ZA VNIMANIE E LI^NOST KOJA MNOGU NAU^ILA OD DRUGITE
KONOSUKE MACU[ITA JAPONSKI INDUSTRIJALIST, PRONAO\A^ NA PANASONIK