Obcinsko glasilo miren web version by Roberta

Poletni glasovi 2015

Pozdravljeni!

Obcine Miren - Kostanjevica v

Živele počitnice! Prva številka glasila, ki ste jo pravkar prelistali, je poletno obarvana. V njej smo vam poskušali predstaviti prihajajoče poletne dogodke v občini, nekaj modnih idej za poletje ter dogajanje v občini od marca dalje. Med drugim ste lahko prebrali tudi, kako bodo počitnice preživljali veseli najstniki, ki so pravkar končali OŠ. Ker gre za prvo glasilo po lokalnih volitvah, smo opravili intervju z bivšim županom, predstavili pa smo vam tudi vse svetnike in podžupana občine. Zamislili smo si, da bi vam redno poročali o dogajanju v občini ter občinski hiši v preteklih treh mesecih, sem pa tja pripravili kakšno povabilo na izlet po lepih kotičkih občine, z veseljem pa bi predstavili tudi vse zanimive osebe, dogodke, anekdote, jubileje in druge obletnice ter zanimivosti, na katere nas boste opozorili. Urejanje glasila sem prevzela z željo, da občanom ponudimo zanimive, sveže in »geografsko uravnotežene« informacije (za to skrbijo člani uredniškega odbora iz vseh treh volilnih enot) o delu občine in o življenju v njej. Glasilo si predstavljam kot odprt prostor za sveže ideje, zato ste k s sodelovanju vabljene prav vse generacije s svojimi predlogi, idejami, pohvalami, pa tudi kritikami, ki nam bodo služile kot osnova za delo v prihodnje. Želim vam lepe, prijetne in zabavne počitniške dni ter sproščujoče dolge poletne večere. Ne pozabite se čim večkrat zazreti v nočno nebo in naj vam zvezdni utrinki polepšajo poletne noči. Zelo bom vesela vsakega utrinka (in prijaznega predloga), ki ga lahko pošljete na glasilo.omk@siol.net.

Roberta Filipič, odgovorna urednica

Na naslovnici devetošolci OŠ Miren v šolskem letu 2014/15 Fotografija na naslovnici: Mitja Ambroželj

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

junij 2015

Župan Mauricij Humar

V teh mesecih ste mi, spoštovane občanke in občani, dali veliko predlogov in pobud; mnogi izmed vas ste me tudi obiskali, za kar se vam zahvaljujem, saj je prav prava komunikacija eden od bistvenih pogojev za uspešno delo in zadovoljstvo.

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Pred nami so poletni meseci in želim vam, da bi jih izkoristili za počitnice ter si nabrali novih moči. Tudi vsem učencem in dijakom želim lepe in vesele šolske počitnice. Vsem skupaj pa čestitam za praznik – dan državnosti.

Pred nami so najdaljši dnevi v letu in bližajo se šolske počitnice. Za nami je približno polovica koledarskega leta in nekaj več je minilo od zadnjih lokalnih volitev. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem vsem volivcem za izkazano zaupanje.

Delo občinske uprave in župana sem spremljal kot občan in kot občinski svetnik, od 4. novembra pa imam možnost delati in ustvarjati za dobrobit vseh vas, dragi občani. Ob nastopu mandata časa za uvajanje skoraj ni bilo, saj sta bili v teku dve investiciji. Kanalizacija in čistilna naprava Opatje selo je bila v zaključni fazi, centralna čistilna naprava ob Vrtojbici, skupaj s kanalizacijo v Mirnu in Orehovljah, pa je bila v polnem teku. V decembru smo z občinsko upravo začeli pripravljati osnutek proračunov za leti 2015 in 2016. Najpomembnejše pa je bilo, da smo vzpostavili dobre medsebojne odnose tako z občinsko upravo, na novo imenovanimi sveti krajevnih skupnosti in z občinskim svetom. To je osnova in pogoj, da bomo lahko dosegali zadane cilje in uresničevali želje občanov. Zadovoljen sem, da je občinski svet sprejel proračuna za leti 2015 in 2016 v februarju, kar je omogočilo, da smo lahko takoj začeli z izvajanjem investicij in programov, ki so zajeti v proračunih. Tako smo v teh mesecih izvedli razpis in izbrali izvajalca za gradnjo vrtca v Biljah, odkupili zemljišče za širitev nogometnega igrišča v Mirnu, odkupili parcelo dvorišča pri KS Opatje selo ter izvedli sodno poravnavo in se dogovorili za odkup 2/3 parcele poznane kot »prvomajski prostor« v Opatjem selu. V tem času smo pridobili tudi uporabno dovoljenje za medgeneracijski objekt v Mirnu, za Hišo opajske tradicije v Opatjem selu, za kanalizacijo in čistilno napravo v Opatjem selu, za kanalizacijo v Mirnu in Orehovljah pa smo opravili tehnični pregled in pridobili uporabna dovoljenja. Glavna nova investicija v letošnjem letu bo gradnja vrtca v Biljah, ki se je začela v teh dneh, zaključila pa naj bi se konec letošnjega leta oziroma v začetku leta 2016. V teku so izdelave projektnih dokumentacij za prizidek vrtca in jedilnice v Kostanjevici in obnovo šole v Opatjem selu za potrebe vrtca in krajanov. V bližnji prihodnosti pričakujemo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo novega dela in telovadnice Osnovne šole v Mirnu ter obnovo kulturnega doma v Kostanjevici.

Vaš župan,

Fotografija: Foto Atelje - Pavšič Zavadlav

Uradne ure Občine Miren-Kostanjevica Miren 137, 5291 MIREN tel.: 05 330 46 70 www.miren-kostanjevica.si ponedeljek in torek od 08:00 do 12:00, od 13:00 do 15:00 ure sreda od 08:00 do 12:00, od 13:00 do 16:30 ure petek od 08:00 do 12:00 ure Uradne ure župana za občanke in občane so vsako sredo od 13. do 16.30 ure. Prosimo, da se za obisk pri županu najavite v tajništvu občine na telefonski številki 05 330 46 70 ali na elektronski naslov: tajnistvo@miren-kostanjevica.si.

Občina Miren Kostanjevica ŽUPAN

Hiša opajske tradicije

Na območju občine Miren - Kostanjevica so zemeljska dela v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče zaključena. V Mirnu, Vrtočah in Orehovljah je zgrajenih okoli 10 km novih kanalizacijskih vodov. Gradbena dela na cevovodih so zaključena, uporabna dovoljenja so pridobljena. Obenem s kanalizacijo smo obnovili in zgradili (z lastnimi sredstvi) še dobre tri kilometre vodovoda. V okviru tega projekta smo zgradili tudi most čez reko Vipavo, pod katerim poteka tlačni vod. Most bo obenem služil za prehod peščev in kolesarjev. Čistilna naprava, ki je delno locirana v občini Miren - Kostanjevica, bo prilagojena majhni samočistilni sposobnosti vodotoka Vrtojbice. Poleg mehanskega in biološkega čiščenja, odstranjevanja fosfatov ter denitrifikacije odpadne vode bodo prečiščeno vodo pred izlivom dodatno očistili z membranskimi filtri (ultrafiltracija) in iz nje izločili bakterije ter viruse. Gradnja čistilne naprave napreduje v okviru zastavljenih rokov. Vrtojbica po uresničenju projekta ne bo več odtočni kanal, saj se odpadne vode iz Nove Gorice, Šempetra, Vrtojbe in drugih krajev ne bodo več neprečiščene izlivale vanjo. Na kanalizacijsko omrežje bodo hišne priključke začeli povezovati jeseni, ko bo dograjena centralna čistilna naprava začela poskusno delovati. Posledično se bo izboljšala tudi kvaliteta reke Vipave. Prebivalcem ob njenem toku bo omogočala višjo kvaliteto življenja – od lepšega videza do možnosti za ribolov in kopanje. Vrednost investicije »Kanalizacija Miren in Orehovlje« znaša 5,4 mio EUR, od tega znaša delež občine 973.000 EUR. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. ERICO, d. o. o.

Občina je spomladi zaključila investicijo v projekt Hiša opajske tradicije. Večnamenski prostori objekta so namenjeni medgeneracijskemu druženju, kulturno-umetniški in drugi prostočasni dejavnosti krajanov. V njem bodo imela prostore tudi lokalna društva (Turistično in Mladinsko društvo, Društvo kmečkih žena in druga), ki se jih bodo posluževala za svoje delovanje oz. za izvajanje društvenih aktivnosti. V pritličju je urejen prikaz tradicije kraja, tradicionalnih lokalnih obrti in zgodovine kraja, ki je namenjena turistični promociji kraja in občine. Na dvorišču je urejen zunanji prostor za prireditve. Vrednost gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je znašala 131.683,220 EUR. Za projekt smo pridobili 65.822,74 EUR nepovratnih sredstev iz ukrepa Obnova in razvoj vasi (Ukrep 322). 3. maja 2015 smo s KS Opatje selo slovesno odprli Hišo opajske tradicije. V programu sta sodelovala: MoPZ Kras Opatje selo in dramska skupina Prosvetnega društva Kras z igro Bičarska. Ob koncu prireditve je župan Mauricij Humar z podpisom pogodbe o upravljanju svečano predal hišo v uporabo KS Opatje selo. Po otvoritvi je sledil prikaz izdelave bičev, v pritličju objekta so bili na ogled eksponati opajske dediščine, v prvem nadstropju pa razstava fotografij Dominika Bizjaka – Dinka.

Tjaša Petelin Bačar Vrtec Bilje Zaradi prostorske stiske in dotrajanosti obstoječega vrtca smo v juniju pričeli z gradnjo novega vrtca v Biljah. Projekt obsega tri igralnice, razdeljevalnico za hrano skupno z osnovno šolo, osrednji prostor in druge spremljajoče prostore. V obdobju gradnje novega vrtca bo vzgojno-izobraževalno delo za dve skupini potekalo v župnišču, ena skupina pa bo gostovala v Domu krajanov Negovana Nemca. Vrednost investicije znaša 730.000 EUR.

Projekt ISO-PA (čistilna naprava Opatje selo in kanalizacija) V okviru projekta ISO-PA, Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007–2013, je v Opatjem selu zgrajena čistilna naprava za 400 enot z možnostjo razširitve za še 200 enot. Uredilo se je okrog 1,8 km kanalizacije in obnovilo 1,6 km vodovoda. 4. marca 2015 smo pridobili uporabno dovoljenje za uporabo odvoda odpadnih voda naselja Opatje selo I. in II. faza ter vodovoda in odločbo o poskusnem obratovanju za čistilno napravo Opatje selo za obdobje 6 mesecev ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa. Z upravljavcem za čistilno napravo VIK Nova Gorica, d. d., in glavnim izvajalcem čistilne naprave CID Koper smo maja opravili poskusni zagon čistilne naprave. Priključevanje občanov na čistilno napravo je v teku.

Albin Pahor

Projekt Občina po meri invalida V mesecu marcu smo pristopili k projektu Občina po meri invalida, v okviru katerega bomo bodoče občinske projekte in obstoječo ter načrtovano infrastrukturo poskušali urediti tako, da bo le-ta zadovoljevala potrebe invalidov. Izvajali bomo tudi druge projekte za zadovoljevanje specifičnih potreb invalidov. Župan je imenoval svet za invalide, sestavljen iz predstavnikov različnih humanitarnih društev, Centra za socialno delo Nova Gorica in občine, ki bodo pripravili analizo stanja ter akcijski načrt za izvedbo projektov. Prizadevali si bomo za pridobitev listine »Občina po meri invalida«. (rf)

Albin Pahor

Občinska uprava

INVESTICIJE

OBČINSKI SVET OBČINE MIREN-KOSTANJEVICA 2014-2018 Predstavljamo vam podžupana za družbene dejavnosti gospoda Stojana Cotiča iz Opatjega sela, ki je v delovanje občine aktivno vpet že več kot desetletje, saj kot občinski svetnik zastopa interese občanov že od leta 2002.

Ime in priimek: Zvonko Ferfolja Letnik rojstva: 1956 Kraj bivanja: Korita na Krasu

Gospod Cotič, kaj vas je spodbudilo k ponovni kandidaturi za občinskega svetnika? Sem optimistično naravnana oseba in menim, da je stvari vedno mogoče še izboljšati, zato vidim še vedno veliko izzivov na vseh področjih. Menim, da lahko kot svétnik in podžupan prispevam veliko predlogov in idej za pozitivne spremembe na raznih področjih v dobrobit in boljše življenje vseh občanov od najmlajših do najstarejših.

K odločitvi za kandidaturo občinskega svetnika so zagotovo v veliki meri prispevali občani. Drugi razlog pa je bila lastna želja, da sodelujem pri razvojnih načrtih občine in pri enakomerni porazdelitvi sredstev občine.

V svojem mandatu se bom zavzemal zlasti za ugodne pogoje za gospodarstvo v občini. Turizem je čedalje pomembnejša panoga, zato je potrebno izdelati ustrezno strategijo razvoja tega področja in nato to vejo gospodarstva maksimalno podpreti. Zavzemam se za izdelavo strategije turizma pri nas, ki naj temelji na ponudbi na domu. Pri tem naj še dodam, da je nujno potrebno urediti ustrezno ponudbo tudi na Cerju. Naslednja velika naloga je reševanje problema odpadnih in fekalnih izlitij v celi občini. Zavedati se namreč moramo, da živimo na območju podtalnice, ki jo te vode ogrožajo.

V tem mandatu ste bili imenovani za podžupana za družbene dejavnosti. Kako ocenjujete razvitost družbenih dejavnosti (šolstvo, vrtci, kultura, šport, sociala, društva itd.) v občini? Ocenjujem, da je področje družbenih dejavnosti v naši občini na zavidljivi ravni. Vsa področja od vrtca, šole, kulture, športa do sociale in drugih dejavnosti so zelo dobro razvita in razvejana. Posebej bi tu poudaril in pohvalil izjemno dejavna društva, ki redno organizirajo nešteto dogodkov v občini. Vsekakor pa bomo morali veliko postoriti na področju investicij oz. zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev.

Seveda to niso edini načrti za razvoj na območju naše občine. Če želimo privabiti podjetnike, da ustanovijo podjetje na naših tleh, bi morali znižati komunalni prispevek; poleg tega bi bilo potrebno ponuditi pomoč pri ureditvi potrebnih priključkov in infrastrukture za vse zainteresirane podjetnike.

Katere investicije ocenjujete kot najbolj nujne oz. kaj bi morala občina prednostno storiti na tem področju? Vsekakor je nujno, da v tem mandatu čim prej zgradimo vrtec v Biljah, dogradimo vrtec v Kostanjevici na Krasu in obnovimo vrtec v Opatjem selu. Eden večjih in izjemno nujnih projektov v tem mandatu je celovita obnova Osnovne šole Miren s telovadnico, pa tudi dolgo pričakovana nova kulturna dvorana v Mirnu. Katera ostala področja menite, da bi bilo potrebno še posebej razvijati in spodbujati, če želimo živeti v razviti in uspešni občini? Veliko truda bi bilo potrebno vložiti v turizem in gospodarstvo. To sta področji, ki ju je vredno razvijati z občutkom in razumom.

Svétnikom novega občinskega sveta Občine Miren – Kostanjevica, ki so bili izvoljeni za obdobje 2014-2018, smo postavili tri vprašanja, na katera so pisno odgovorili. Spraševali smo jih, kaj jih je vzpodbudilo h kandidaturi, za katera področja/projekte se bodo zavzemali in katere predloge imajo za uresničitev svojih ciljev na teh področjih. Za sodelovanje se nista

H kandidaturi me je spodbudila skupina krajanov, s katerimi sem imel razgovor, vendar na volitvah nisem hotel biti nosilec liste. V občinski svet sem bil izvoljen na osnovi preferenčnih glasov, kar me je prijetno presenetilo. Kot novi svetnik potrebuješ nekaj časa, da vidiš, kako delujeta občinski svet in občina sama, tako da mi je sedaj delovanje zmeraj bolj jasno. Zdaj je moja naloga, da delujem v dobrobit občanov.

Ime in priimek: Matevž Marušič Letnik rojstva: 1978 Kraj bivanja: Opatje selo

Vsekakor je najprej treba poskrbeti za najmlajše – torej za vrtec v Biljah (ki je že v fazi realiziranja), vrtec v Opatjem selu in seveda OŠ Miren. Eden izmed zelo pomembnih projektov je oziroma bo izgradnja čistilnih naprav na Krasu, kar pa je zelo obsežen in zahteven projekt. Zavedamo se, da bomo edino na tak način zaščitili eno večjih bogastev – to je pitno vodo. Prihodnost vidim tudi v turizmu, in to prav zaradi lepote naših krajev in naše bogate kulturne dediščine. K turizmu veliko pripomorejo tudi festivali, pa naj bodo enodnevni ali večdnevni. Upam, da bomo prisluhnili mladim in jim omogočili take prireditve. V veliko zadovoljstvo mi je, da bomo poskrbeli tudi za starejše z dnevnim centrom. Center naj bo čim bolj obiskan in v zadovoljstvo tako starejših kot njihovih družinskih članov oziroma skrbnikov.

odgovore ostalih vam predstavljamo v nadaljevanju.

Eno so predlogi, drugo pa je realnost, kaj se lahko naredi v okviru občine same. Glede vrtcev in OŠ Miren upamo, da bodo objavljeni razpisi, na katere bi se lahko prijavili in iztržili sredstva za izvedbo. Menim, da moramo iskati nove razpise na nivoju Evropske unije. Mladim pa dajmo priložnosti in možnosti, da se izkažejo s svojimi idejami in ustvarjalnostjo.

Podžupan

Svétnik

odločila dva svetnika in sicer Aleš Batistič iz Mirna in Tihomil Pahor iz Kostanjevice na Krasu,

Stojan Cotič

ZVONKO FERFOLJA

Svétniki

MATEVŽ MARUŠIČ

Ime in priimek: Vojko Urdih Letnik rojstva: 1952 Kraj bivanja: Kostanjevica na Krasu

Že na začetku naj povem, da je to moj tretji mandat občinskega svetnika. Dodati moram še, da sem bil že prej vseskozi družbeno aktiven tako v KS kot v raznih društvih. Torej že vsa leta hočem aktivno sodelovati v svoji okolici in dati svoj prispevek pri razvoju naše občine.

H kandidaturi sta me spodbudila, če sem zelo iskrena – optimizem in trmasto prepričanje, da lahko kot članica občinskega sveta nekaj pozitivnega prispevam za občino in ljudi v njej, za razvoj občine. Za našo občino pravijo, da je majhna, da jo geografska raznolikost ovira, da vanjo podjetništvo ne zaide, da... Razlogov (ali izgovorov) je vedno veliko in zelo enostavno je vedno le kritizirati. Vem pa, da ne more biti kritik nekdo, ki iz udobja zakulisja govori, kako se ne da nič storiti. Potrebno je nekaj narediti, šele nato si lahko kritik razmer. Kot svetnica ocenjujem, da imam to možnost, torej možnost prispevati.

Ime in priimek: Mojca Merkun Letnik rojstva: 1965 Kraj bivanja: Vrtoče

V vsaki občini je zagotovo več področij, kjer bi bilo potrebno kaj postoriti. Na občinski ravni je vsekakor potrebno dati prednost obnovi osnovne šole z novo telovadnico. Na lokalni se kaže potreba po obnovi kulturnega doma v Kostanjevici. Ne smemo pozabiti na sanacijo bivšega vojaškega centra v Kostanjevici ter iskanje novega programa, ki bi oživilo življenje v njem. Za šolo in kulturni dom se bo potrebno odločiti na občinskem svetu, katerim naložbam bomo dali prednost. Gleda vojaškega centra pa menim, da ga je potrebno najprej pridobiti v last občine, šele potem iskati zasebnega partnerja s primernim programom. Za kandidaturo sem se odločil predvsem zaradi nestrinjanja z dosedanjim vodenjem občine, kjer se je (res da omejena) finančna sredstva vlagalo predvsem v statične projekte, ki občini niso prispevali dodane vrednosti. Tisti projekti, ki so mogoče bili dobri in imajo potencial, pa niso bili povezani v smiselno celoto in danes občini predstavljajo predvsem breme. Menim namreč, da bi z bolj premišljenim, strokovno podprtim in celovitim pristopom do projektov lahko za naše občane iztržili bistveno več.

Ime in priimek: Robert Gajser Letnik rojstva: 1976 Kraj bivanja: Miren

Poudarek mojega delovanja v občinskem svetu je predvsem na »pametnem« razvoju občine s koncentracijo razpoložljivih finančnih sredstev v tiste projekte in investicije, ki bodo občini prinašala nova delovna mesta in dodatno spodbudo za razvoj obstoječih dejavnosti s področja gospodarstva, kmetijstva, kulture pa tudi turizma. Le tako bo lahko občina dolgoročno uresničevala družbene, kulturne, socialne in siceršnje potrebe občanov. Zavzemal se bom tudi za uveljavitev zadružništva in javno-zasebnega partnerstva kot alternativi pri izvajanju javnih interesov občine, pri čemer mora občina prevzeti iniciativo ter s svojo odločnostjo in jasno vizijo spodbuditi interes zasebnih investitorjev.

Področij, na katerih lahko občinski svetniki delujemo, je več. Je šolstvo, je sociala, ki v teh časih dobiva širše razsežnosti, infrastruktura, kultura … Sama bi se želela usmeriti predvsem na področje gospodarstva in turizma, kar pa ne pomeni, da me druga področja ne zanimajo. Predvsem sociala je tisto, na katero moramo biti posebej pozorni. Predlogov za uresničitev ciljev imam veliko, nekaj jih moram še preveriti. Kajti cilj mora biti tudi uresničljiv, ne le znan ali želen. Poslovne cone v naši občini nekoliko samevajo, podjetniki pa trenutno le stežka investirajo. Podjetnikom bi torej morali bolj pomagati, jim ponuditi tako ugodne pogoje, da bodo pripravljeni priti k nam in ustvarjati pri nas. Zgledov v sosed-njih in drugih občinah je veliko. Drugo področje, ki me še bolj zanima, je turizem. Zanj imamo velike možnosti, ki izhajajo iz geografske in tradicijske raznolikosti naše občine. V oblikovanju turistične ponudbe smo veliko preveč razpršeni, da bi bili učinkoviti. Veliko je društev, ki prostovoljno delajo na tem področju. Že pogled v mesečni napovednik dogodkov pove, koliko jih je in kaj vse se pri nas dogaja. Vendar pa ta razdrobljenost, nepovezanost ne prinaša širše prepoznavnosti in dodane vrednosti. Združevanje društev v okrilju ali zavoda ali druge pravno formalne oblike bi pomenila tudi večje možnosti financiranja, širšega nastopanja, promoviranja itd. Seveda zadeve niso enostavne, a potrebno je poskusiti. Jaz vem, da je mogoče.

Ime in priimek: Jelka Majcen Letnik rojstva: 1971 Kraj bivanja: Miren

H kandidaturi so me spodbudili predvsem starši otrok, katerih otroci obiskujejo vrtce in matično šolo v Mirnu, seveda tudi prijatelji in sorodniki. Menim, da ni dovolj se samo pritoževati, pač pa je potrebno tudi kaj storiti.

Ugotavljam, da so nujno potrebni nova matična šola, telovadnica, igrišče, tekaška steza ter urejen in varen dostop do šole. Že več let je stanje katastrofalno.

Prvi cilj je sprejem razvojnega programa občine. Ta dokument mora presegati medkrajevne delitve in biti tudi politično usklajen, tako da bo osnova občinski upravi in občinskemu svetu pri sprejemanju odločitev skozi več mandatov. Iz takega dokumenta mora izhajati, da je trajnostni turizem tista gospodarska panoga, ki ima ob pravilnem usmerjanju mult Konkretno se bom zavzemal za to, da se v sodelovanju z občino Šempeter - Vrtojba na lokaciji ob obvoznici v Miren zgradi regionalni poligon varne vožnje s progo za gokart in motokros, ki bo zaradi svoje privlačnosti v okolico pritegnil različne poslovne subjekte ter tako neposredno kot tudi posredno zagotovila nova delovna mesta.

Na področju okolja in kmetijstva bo potrebno v prihodnje pripraviti strategijo, kako obvarovati domove in druge površine pred morebitnimi poplavami. Predlagam izdelavo študije o postavitvi zadrževalnika vode reke Vipave v zgornjem ali srednjem toku, to je pri Batujah. Ustvariti moramo prijazne pogoje, ki bodo privabili nove podjetnike, zaživeti mora industrijska cona. Poskrbeti moramo, da se ohranijo kmetije, razvija kmečki turizem in preostali turizem.

Zavzel se bom tudi za to, da se na primerni lokaciji med Mirenskim gradom in reko Vipavo zgradi turistično središče z manjšim kampom in vse bolj priljubljenimi turističnimi nastanitvenimi kapacitetami »hiške na drevesu«. Med kampom in parkom Cerje (ki mu je še potrebno dobiti vsebino) naj se zgradi označene pešpoti, downhill progo in adrenalinski park. Reko Vipavo in njeno obrežje se uredi na način, da bo zagotavljala različne vodne in obvodne dejavnosti. likativne učinke na celotno gospodarstvo občine. Soglasno je potrebno ugotoviti, da z drobljenjem omejenih finančnih sredstev na celotno področje občine ne dosegamo pričakovanih rezultatov. Zato bi bilo potrebno sredstva koncentrirati na eno lokacijo, ki bi bila smiselno povezana v celoto z obstoječimi kapacitetami na obrobju, ter takšno strukturo skozi leta nadgrajevati iz sredine navzven.

Ob tej priložnosti pozivam občane, naj se obračajo na svetnike s svojimi predlogi, težavami. Na ta način bodo pripomogli k uresničitvi predlogov in reševanju težav, ki jih imajo.

Svétniki

VOJKO URDIH

Svétniki

ROBERT GAJSER

MOJCA MERKUN

Svétniki

JELKA MAJCEN

Ime in priimek: Roman Tomšič Letnik rojstva: 1952 Kraj bivanja: Miren

Jeseni 2014 se mi je zaključil mandat predsednika Krajevne skupnosti Miren. Še vedno sem verjel, da bi se v našem kraju in v celotni naši občini dalo na marsikaterem področju še veliko postoriti in izboljšati. Mislim, da je to glavni razlog, da sem se tudi odločil za kandidaturo za občinskega svetnika.

Biti izvoljen je zame nov izziv v javnem delovanju, ki traja od osnovnošolskih dni. Tedaj, leta 1972, smo začeli v Orehovljah prirejati Praznik špargljev. Vključeno je bilo staro in mlado, saj je bilo potrebno prireditev pripraviti na travniku pri gostilni, po domače Pri Ančki. Nato pa več let Na stezi. Leta 1987 smo ustanovili Balinarski klub, ki je v začetku 90-ih let pričel z izgradnjo Športnega centra Java. Prav ta cilj je postavil pred skupino balinarjev in drugih vaščanov nov zagon, pridobili smo enkratno lokacijo za šport in druženje. Leta 1997 sem na povabilo člana vodstva NK Adria prevzel predsedniško mesto tega kluba in vztrajal 10 let. Tam smo, tudi z vložki Občine in sponzorjev, začeli obnavljati in na novo graditi prepotrebno športno infrastrukturo. Leta 2010 je zaživela Krajevne skupnost Orehovlje. Postal sem član sveta in se pobliže seznanil z delovanjem lokalne samouprave. Pred lanskimi lokalnimi volitvami sem se tako odločil za kandidaturo za v svet KS Orehovlje in za občinski svet. Želim preveriti, v kakšni meri je mogoče uresničevati potrebe Orehovelj, Bilj in drugih naselij naše občine v smislu slogana »Pošteno, strokovno, z iskrenimi odnosi«.

Ime in priimek: Bogomir Nemec Letnik rojstva: 1959 Kraj bivanja: Orehovlje

Kot prednostna področja vidim predvsem ureditev parka v središču Mirna, izgradnjo kulturnega doma, ki ga po mojem mnenju Miren zares potrebuje. Soglašam s prenovo osnovne šole, saj menim, da naši otroci potrebujejo novo telovadnico, prenovljene učilnice, pa tudi športne površine, na katerih bi se lahko športno udejstvovali. Pomembno se mi zdi tudi čimprejšnje dokončanje sanacije spodnjega dela Mirna. Tu izpostavljam predvsem zgraditev pločnikov v smeri proti Italiji. Izredno pomembna se mi pa zdi tudi promocija turizma. V samem parku bi bilo potrebno predvsem izkoristiti tok reke Vipave. Potrebno je prilagoditi njen tok ter se tako do neke mere izogniti povodnji. Ravno tako bi se lahko v parku oblikovalo prireditveni prostor. Da bi se te projekte čim prej uresničilo, se je potrebno bolj ažurno in učinkoviteje prijavljati na evropske razpise. Obnova šole v Mirnu se vleče v nedogled; menim, da bi postopek hitreje stekel ravno s pridobitvijo evropskih sredstev . Podobnega mnenja sem tudi kar se tiče izgraditve kulturnega doma v Mirnu, saj Mirenci nimamo primernega prostora in smo zato prikrajšani za veliko prireditev.

Moja kandidatura je vezana na obljubo, ki sem jo dal zame pomembni osebi. Bolj za hec kot zares sem ji obljubil, da pristanem na kandidaturo, če že ne bo našel druge osebe za listo. Očitno mi je bilo to tudi namenjeno, saj sem se prišel v občinski svet s pomočjo preferenčnih glasov. Priznati pa moram, da me je vlekla tudi radovednost in seveda tudi želja po dokazovanju, da lahko kaj dobrega in predvsem nekaj novega – svežega doprinesem k razvoju občine in domačih Bilj.

Ime in priimek: Sebastjan Mozetič Letnik rojstva: 1973 Kraj bivanja: Bilje

Kot človek, ki prihaja iz učiteljskih vrst, sta moji glavni skrbi šola in vrtec. Vrtec v Biljah je dotrajan in sem vesel, da je projekt za postavitev novega že v teku. Matična šola v Mirnu nujno potrebuje novo telovadnico in seveda nove in modernejše prostore za poučevanje in prostore za zadrževanje učiteljev ter za njihovo pripravo kvalitetnejšega pouka. Po kratkem »obisku« učilnic in kabinetov sem bil presenečen, da učitelji s tako predanostjo in veseljem opravljajo svoje poslanstvo. Kot Biljenc pa se bom tudi zavzemal, da se bodo problemi, ki se tičejo Bilj, reševali in ne samo »pometali pod preprogo«.

Prepričan sem, da so na prvem mestu potrebe vseh občanov. Skozi predloge Odbora za družbene dejavnosti in Odbora za okolje in prostor bom podprl ali predlagal poleg teh projektov še druge potrebe Orehovelj in Bilj. Najbolj pereč problem po končani izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Orehovljah in Mirnu je rušenje in izgradnja večjega dela šole in telovadnice v Mirnu skupaj z zunanjimi igrišči. Podprl bi postavitev kulturnega doma v Mirnu, če bi se »ponujal« pretežni del sofinanciranja iz Evrope ali državnega proračuna. Občina mora nenehno ustvarjati pogoje za naseljevanje, širjenje krajev in pogoje, ki privabljajo gospodarske družbe, da se ustalijo v naši občini. Zavzemam se, da v Orehovljah pridobimo pločnike in postane vas vzorno urejena. V najkrajšem možnem času bi se morala pričeti izgradnja mrliške vežice. V doglednem obdobju pa bo potrebno odpraviti še dve boleči točki cestne infrastrukture. V Biljah podpiram zlasti protipoplavne ukrepe, gradnjo novega vrtca in racionalno rešitev problema »stare frnaže«. Na Krasu mora občina urediti oba vrtca, nadaljevati z izgradnjo čistilnih naprav v strnjenih naseljih, najprej v Kostanjevici. Ob tem je potrebno še reševanje drugih potreb vasi in društev. Prepričan sem, da bomo župan, občinski svet in občinska uprava uspešni, če bo sodelovanje tvorno, odkrito, če bomo znali prisluhniti vsak vsakemu. Na ta način bodo naši ljudje in kraji največ pridobili.

Iz re ži ku po n

Glede vrtca v Biljah je že vse v teku in mislim, da so predstavljeni plani dobri. Matična šola v Mirnu pa je malce kompleksnejši primer. Predlagal bi vsekakor temeljito analizo stanja in pogovor z učiteljskim zborom, da bi zvedeli za njihove želje oz. njihov način dela. Nato pa bi bil dobrodošel ogled kakšne moderne osnovne šole primerljive velikosti. Odločitev je potrebno sprejeti po temeljitem premisleku in ob upoštevanju finančnih možnosti. Treba je vedeti, da je šola odskočna deska naših otrok v svet.

Svétniki

ROMAN TOMŠIČ

Svétniki

SEBASTJAN MOZETIČ

BOGOMIR NEMEC

V politiko sem vstopil, ker sem želel s svojim delom in izkušnjami doprinesti k razvoju naše ožje in širše skupnosti. Okolju, ki me je zgradilo, sem resnično hotel nekaj vrniti. Ko se stvari lotim, jih rad tudi zaključim, sklenem ta krog. Zaključek mora vsebovati vidne in za širšo skupnost pozitivne rezultate – to je cilj, ki ga zasledujem. Prav zato sem v ponovni in obenem svoji zadnji kandidaturi videl simbolično sklenitev tega kroga: pred dvajsetimi leti smo nekaj pomembnega začeli in v tem mandatu bomo veliko teh pomembnih ciljev tudi realizirali. Vse investicije, ki smo si jih zastavili v obdobju 2014–2018, mi tudi osebno veliko pomenijo, ker so nekaj dobrega in pomembnega za vse ljudi, ki živimo tukaj.

Ime in priimek: Branko Orel Letnik rojstva: 1947 Kraj bivanja: Bilje

Zavzemal se bom za vsa področja, ki se dotikajo mladih in starejših – to je od kulturnih, izobraževalnih do športnih društev in socialnih programov. Pomembna sta medgeneracijska solidarnost in sodelovanje. Starejšim želimo omogočiti čim daljše obdobje aktivne starosti v smislu zagotavljanja izvajanja različnih aktivnosti, ki bogatijo vsakdan. Omogočiti jim želimo tudi varno starost v smislu ohranjanja in širjenja dostopnosti različnih oblik socialnih storitev, zlasti v za vsakega posameznika izjemno občutljivem obdobju »odvisnosti od drugih«, ko vsi prej ali slej potrebujemo različne oblike pomoči: bodisi pomoč in oskrbo na domu ali namestitev v urejenih, prijaznih in varnih domovih. Poseben pomen dajem našim mladim s tem, da zagotovimo prave pogoje v vrtcih in šoli. Želim si, da se naši otroci in vnuki v predšolskem in šolskem obdobju počutijo lepo in varno. To sta osnovna pogoja za dobro učenje in kakovostno pridobivanje izobrazbe že na osnovnem nivoju, ki je pomembna faza oblikovanja osebnosti otrok. Dopustiti jim moramo željo do učenja in osebnega razvijanja, kajti edino to je prihodnost. Tudi podjetništvo potrebuje boljše pogoje. Zato se bom zavzemal, da v občini ustanovimo strateški svet iz vrst obrtnikov in podjetnikov. Skupaj bomo oblikovali naloge in cilje za učinkovitejše podjetništvo v naši okolici. Prepričan sem, da bomo z večjim sodelovanjem izoblikovali prave pogoje za razvoj in uspešno gospodarstvo občine. V turizmu in kmetijstvu imamo še rezerve. Turistom je treba ponuditi zanimive vsebine, kot so naša zgodovina, tradicija, identiteta. Muzej opekarstva oz. ureditev tradicije opekarstva je prav gotovo takšna vsebina, ki bo pomembno doprinesla k razvoju turizma. Nanjo je vezana tudi lokalna ponudba (prenočišča, hrana). Podobno velja za kmetijstvo. Dogovoriti moramo skupno strategijo.

Študiram politologijo, zato je bilo zame samo vprašanje časa, kdaj se bom resneje podala v politiko. Že pred štirimi leti sem se počasi začela vključevati, lansko leto pa sem se pridružila ekipi Primoža Nemca in z njim pristopila k lokalni politiki. Želeli smo si svež veter, nove obraze in nove ideje, kar smo tudi pokazali z izbranimi kandidati. Na žalost se ni izšlo po naših načrtih, vendar smo veseli, da so me ljudje izvolili in tako pokazali, da podpirajo naše ideje, energijo mladih – novih obrazov. Želeli smo si več drznosti in vključevanja različnih starostnih skupin. Mislim, da je bila odločitev za kandidaturo pametna poteza, saj se z lokalno politiko v praksi, obenem pa tudi državno, tako lahko najbližje spoznam in pričnem z malimi koraki za velike cilje. Cilje vseh nas.

Ime in priimek: Jasna Stanič Letnik rojstva: 1989 Kraj bivanja: Bilje

S svojim delom se bom zavzemala predvsem za projekte oz. področja, ki se navezujejo na mlade, družino in šolstvo. Glede na to, da sem v občinskem svetu najmlajša, da sem študentka in mlada mamica, mislim, da so moje prioritete utemeljene, saj najbolj razumem potrebe mladine, ki nima primernih prostorov za druženje, primernih prostorov za vzgojo naših in vaših potomcev. Konkretni predlogi so bili predstavljeni že v programu, ki smo ga sestavili kot ekipa. Vesela sem,da smo že na začetku pričeli z uresničevanjem (nekaterih) ciljev in smo izglasovali dvig pomoči ob rojstvu otroka. Pohvalno je, da se bo na pomlad pričelo z gradnjo še kako potrebnega vrtca v Biljah. Zavzemala se bom tudi za čimprejšnjo prenovo OŠ Miren, razrešitev nastale situacije vrtca v Opatjem selu in za druge perspektivne projekte za razvoj naše občine. Vsekakor me je h kandidaturi vodila predvsem želja po spremembah in razvoju v naši občini. Spodbuda je prišla tudi s strani krajanov, ki so očitno ocenili, da sem pravi človek za to in me s preferenčnimi glasovi tudi podprli, za kar se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem. Skozi prostovoljno delo v Krajevni skupnosti Bilje in naši Občini Miren - Kostanjevica so me namreč imeli priložnost spoznati kot človeka, ki se je pripravljen zavzeti za prebivalce naše občine. Veliko mi pomeni, da lahko sleherni občan s ponosom pove, da je občan naše občine. S svojimi izkušnjami, znanjem in močno voljo verjamem, da lahko k temu pripomorem.

Ime in priimek: Ingrid Praznik Letnik rojstva: 1970 Kraj bivanja: Bilje

Šola v Biljah je obnovljena, čaka nas še izgradnja novega vrtca. Razmisliti moramo še o ohranjanju opekarske tradicije v Biljah. Predlagam, da se ohrani opekarniški dimnik, obnovi prostore bivše upravne zgradbe Goriških opekarn ( v gornjem nadstropju za društva KS Bilje), uredi muzej opekarstva (v spodnjem delu stavbe) in pred stavbo prireditveni prostor. Spremeniti pa se mora način vodenja občine, kjer bo več sodelovanja s krajevnimi skupnostmi ter več sodelovanja in obveščenosti v občinskem svetu. Trdno sem prepričan, da smo že na pravi poti.

Vsa področja so pomembna, zato ne bi posebej izpostavljala nobenega. Želim si, da bi bila vsa področja, za katera je pristojna občina, deležna enakovrednih spodbud za razvoj ter da bi bila zagotovljena učinkovita izvedba in nadzor vseh projektov, ki bodo sledili. Za uspešno rast občine je potreben enakomeren razvoj vseh področij. Zavzemala in podpirala bom vse projekte, ki bodo naši občini doprinesli dodano vrednost in s tem omogočili občanom boljšo kvaliteto življenja. Ljudje moramo med seboj sodelovati. Trudim se in še naprej se bom trudila, da bi se ljudje –krajani, občani, sosedje... bolj povezovali in si medsebojno pomagali. Veliko sem med ljudmi, rada jim prisluhnem in pomagam. To me kot človeka bogati. Dostopna sem za vse njihove ideje, pobude, pohvale, kritike, graje … Zelo pomemben je dober tim in timsko delo. Tudi od tega je odvisna uspešnost izvedenih projektov. Želim si, da bomo svetniki delovali po načelu medsebojnega sodelovanja za uspešen razvoj in napredek celotne občine, da bomo delovali povezovalno in razvojno ter da bomo zagotavljali spodbudno okolje za vse občanke in občane.

Mlada ekipa v stari vaški gostilni s poudarkom na lokalnih in kraških jedeh s sezonskim pridihom, z veliko izbiro domačih sladic.

Svétniki

Roberta Filipič

Svétniki

BRANKO OREL

JASNA STANIČ

Svétniki

INGRID PRAZNIK

Na klepetu z bivšim županom

Novicke iz nasih vrtcev v

Kdo ne pozna večno nasmejanega bivšega župana Zlatka Martina Marušiča, ki je občino vodil od prvih korakov do novembra 2014? Po koncu zadnjega mandata je v polni meri postal upokojenec. Nas pa je zanimalo, kaj počne v prostem času ter kakšne spomine ima na svojih 20 let županovanja.

Letovanje na Medvedjem Brdu

V tednu po veliki noči se nas je 33 otrok in 5 vzgojiteljic odpeljalo na Medvedje Brdo. Tam smo preživeli štiri čudovite dni, v katerih smo spoznavali kmetijo, Palčkovo deželo, medvedov brlog, travnik in živali na njem. Učili smo se tudi preživetja v naravi. Sami smo zakurili ogenj, na katerem smo si spekli jabolka in kruh. Preizkusili smo se v plezanju po plezalni steni. Zvečer smo odšli na sprehod z lučkami in opazovali zvezdnato nebo. Teden smo zaključili s sodelovanjem v teku otrok na 100 m, ki ga organizira Olimpijski komite Slovenije. Domov smo se vrnili nasmejani in polni nepozabnih doživetij in izkušenj.

Gospod Marušič, zadnjih dvajset let ste bili na razpolago občanom in širši skupnosti 7 dni na teden 24 ur na dan. Se je tempo v zadnjega pol leta kaj umiril?

Vsekakor se je življenje precej umirilo. Sedaj imam veliko več časa za osebne zadeve in se lahko bolj posvetim ljudem okrog sebe. Zjutraj v miru pojem zajtrk, nato pogledam dnevne novice na TV (ne obremenjujem se s preveč resnimi temami), za sprostitev TV Golica, pa tudi 24ur.com ter pregledam e-pošto. Čez dan se posvetim opravilom doma oz. na vrtu, večeri pa so namenjeni srečanjem s prijatelji, večkrat se tudi dobimo na klepetu v domači gostilni. Z ženo se pogosto sprehajava po novški, doberdobski in opajski gmajni (v sezoni sva nabirala brščike) ter odkrivava nove poti. Vsi smo občudovali vašo kondicijo, vedno ste bili zdravi, nasmejani – prijelo se vas je ime »ljudski« župan. Prisotni ste bili domala na vseh prireditvah. Od kod ste črpali energijo?

Energijo sem črpal pri ljudeh, vedno sem se dobro počutil med njimi. Sodelovanje na prireditvah mi je bilo vedno v veselje, govor sem običajno sestavil že med vožnjo. Tudi mladim sem vedno svetoval, da se moraš naučiti sprostiti se in uživati v družbi ljudi. Občino ste vodili od nastanka dalje polnih 20 let. Ko sedaj s polletno distanco gledate na obdobje za sabo, na katere dosežke občine ste najbolj ponosni?

S ponosom gledam na vseh 20 let delovanja občine. Odvilo se je ogromno dogodkov, projektov ter drugih aktivnosti na vseh področjih, za kar je bilo potrebnega izjemno veliko usklajevanja. Poudaril bi odlično sodelovanje, ki smo ga razvili med goriškimi in severnoprimorskimi župani ter župani Sovodenj in Doberdoba.

Metka Istenič

S starši v gledališču

Kulturna vzgoja se začenja že v zibelki, ko se nad otrokom ziblje vabljiva igrača, ko otroku mama poje prelepo uspavanko...in potem se nadaljuje v vrtcu. Vse življenje se učimo. V vrtcu se zavedamo, kako pomembno je že v najzgodnejšem otrokovem razvoju spodbujati kalčke lepih doživetij, globokih čustvovanj, razkošne domišljije, spontanega izražanja ter izvirnega ustvarjanja. Uvajanje otrok v spoznavanje umetnosti in institucij, kjer lahko spozna umetnost, je naša posebna naloga. Z obiskom v gledališču v petek, 27. marca 2014, ob 18.00 uri smo spoznali gledališko predstavo Modro pišče, ki nam je sporočila, da biti drugačen ni slabo. Naučili smo se pravega obnašanja v gledališču, saj smo se zgledovali po naših starših. Ko bomo večji, pa bomo spoznali tudi, kaj delajo tonski in odrski mojstri, maskerji, scenografi … Strokovne delavke vrtcev smo še posebej ponosne na naše starše in vesele smo, da smo skupaj uresničevali potrebe po kulturi. Gledališče je obiskalo 227 otrok in staršev iz vrtcev Osnovne šole Miren. Skupaj nas je bilo v gledališču kar okrog 240 ljudi.

Majda Škarabot

ROKAVIČKA

Razmišljate, da bi svoje bogate spomine zapisali?

Sodeloval sem pri zborniku o 50 let KS Opatje selo, saj sem bil 20 let tudi sam predsednik KS. Med drugim smo zbirali zanimive dogodke in jih zapisali. Vaše bogate izkušnje in znanja bi lahko še naprej koristno uporabili pri delu v skupnosti. Ste se že odzvali kakšnemu povabilu?

Od marca letos sem predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev severne Primorske, ki povezuje 31 društev, za obdobje 2015 do 2019 pa sem imenovan tudi za člana upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije. Kaj bi še želeli sporočiti našim bralcem?

Vedno je treba gledati pozitivno in videti cilj pred seboj. Tudi sam se pri svojem županovanju nisem ustrašil nobene naloge. Vedno sem iskal pot za rešitev, četudi so se pojavili problemi. Zelo so pomembni tudi pozitivni odnosi do ljudi in med ljudmi. Prav zato želim vsem dosti optimizma, zdravja ter negovanja prijateljskih vezi. Prijateljstvo in družabnost sta zelo pomembna in ju je vredno negovati. Hvala za pogovor in prijetne poletne dni vam želim.

Roberta Filipič

Otroci in strokovni delavki oddelka Metulji v vrtcu Miren smo se v okviru projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah prijavili na natečaj, ki ga je organiziralo podjetje Golea. Skupaj smo zasnovali načrt, kako priti do želenega cilja – to je lutk iz odpadnih materialov, s katerimi bi nastopali pred sovrstniki v vrtcu in starši oddelka Metulji. Dogovorili in načrtovali smo tako, da je imel vsak otrok pomembno vlogo skozi celoten projekt. Nekateri so bili animatorji lutk, drugi glasbeniki, vsi skupaj pa ustvarjalci. Pri ustvarjanju smo uporabili različne pristope in pri tem bili izvirni in ustvarjalni. Vsi otroci so se v dejavnosti vključevali z idejami, med seboj so sodelovali, se dopolnjevali in nastale so prečudovite lutke, scena in kostumi. Vložili smo kar veliko časa, truda ter vztrajnosti. Po nastopu pred vrstniki vrtca Miren in starši smo prejeli veliko pohval. Z nestrpnostjo smo pričakovali tudi zaključek projekta junija v Novi Gorici. Z našo »Rokavičko« smo se na Bevkovem trgu predstavili širši publiki in drugim soudeležencem v tem projektu.

Jana Žorž in Irena Srebot

novice iz šole

EKOLOŠKI ODPADKI

Prireditev ob odkritju spominske plošče pri Šelu v Vrtočah

Na sončen petkov popoldne 13. 3. 2015 smo se nekateri šolarji OŠ Miren ter soobčani zbrali pred hišo gospoda Jelka Kuzmina v Vrtočah, da bi odkrili spominsko-opozorilno tablico z oznako izjemne poplavne vode v letu 2010. Učenci naše šole smo pod vodstvom učiteljice Marte Pavlin pripravili kulturni program. Učenci so prebirali zgodbice o vodi, v katerih so bili vključeni pregovori na to temo. Na primer: Če Furlanka dvigne krilo, pomeni, da bo naslednji dan sončno vreme. V naravi se ta dvig krila vidi tako, da je zvečer na zahodu nebo rdeče obarvano. Posebnost prireditve je bila, da je potekala pred hišo Jelka Kuzmina. Hiša stoji nedaleč od jeza na reki Vipavi. Najprej je ravnateljica naše šole Danijela Kosovelj povedala, da smo na šoli izdali koledar s predstavljenimi zgodbicami in opremljenega s fotografijami vodnjakov, kot so jih posneli učenci. Koledar je eden od izdelkov iz mednarodnega projekta Oživimo vodnjake. Podrobnejšo umestitev Vipave in njene dobrobiti ter možnosti za nadaljnji razvoj je podal Branko Pavlin – sicer domačin in predstavnik iz Zveze geografov Slovenije. Nadaljevala sta Mitja Bircelj, sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, in Peter Frantar, hidrolog na Agenciji RS za okolje (ARSO). Ob odsotnosti župana je obiskovalce pozdravil tudi podžupan občine Miren-Kostanjevica - gospod Branko Orel. Tamara Harej je prireditev popestrila tako, da je na harmoniko odigrala dve slovenski pesmi. Trak na tablici je slavnostno prerezal podžupan Branko Orel. Koščke traku pa so za spomin prejeli prav vsi govorniki.

Patrik Harej, 8. b ZELIŠČNI VRT

Učenci OŠ Miren smo se z učiteljem Tomažem Krivcem dogovorili, da bomo v šoli gojili zelišča. Najprej je bil potreben material: lesene deske, zaščita za les, zemlja, okrasno kamenje … Za tem smo učenci izbirnih predmetov turistična vzgoja in življenje človeka na Zemlji deske premazali z zaščito. Nato smo jih s pomočjo hišnikov sestavili tako, da smo oblikovali kocke ter jih napolnili z zemljo. Na informativni deski na hodniku je visel seznam zelišč, ki smo jih nameravali zasaditi. V tednu dni smo zbrali vsa potrebna zelišča ter jih s knjižničarko Elviro Brumat Medvešček posadili. Presenetljivo je, da so se vsa zelišča prijela. Zdaj, ko so tudi zrasla, nameravamo iz njih narediti frtaljo.

V vsaki hiši ali stanovanju se najde kakšen odslužen elektronski aparat. Ti nato pridno lovijo prah, saj večina ljudi ne ve, kam bi z njimi. Ali pa si enostavno ne vzamejo časa, da bi takšne odpadke odložili na okolju prijazen način. Preko akcije E-odpadke ločuj in okolje varuj se nam je ponudila izjemna priložnost, ki je pomagala, da smo se znebili nepotrebnih aparatov, obenem pa ponujala nagrado. Tako smo učenci in učiteljice Podružnične šole Kostanjevica, njihovi starši in sorodniki ter drugi vaščani zavihali rokave in začeli čiščenje garaž, podstrešij, shramb… Vsi smo akcijo vzeli zelo resno in dan za dnem prinašali najrazličnejše e-odpadke. Učenci so poskrbeli, da so bili vsi ustrezno razvrščeni v zaboju. Vsak dan smo po koncu pouka prešteli nove pridobitve ter število sporočili učitelju Tomažu Krivcu, ki je bil glavni organizator zbiralne akcije na OŠ Miren. Na našem zbirnem mestu, na našem šolskem dvorišču je najmanjši e-odpadek bila baterija, največji pa fotokopirni stroj. Večje e-odpadke so straši odnesli naravnost v zbirni center. Organizacija in resnost pri akciji sta bila odlična. In to se je seveda tudi obrestovalo, saj je bila OŠ Miren najuspešnejša šola na Goriškem. Vodja zbiralne akcije na PŠ Kostanjevica Teja

Žerovec

OŠ Miren je zmagala v akciji ZEOS –»E-ODPADKE LOČUJEM IN OKOLJE VARUJEM«. v Prislužili so si koncert Tinkare Kovač, v torek, 9. 6. 2015, ob 10. uri, pred OŠ Miren.

! o m ita

cest

sprejem najboljših učencev

Župan Mauricij Humar je dne 11.6.2015 na občini sprejel devet učencev OŠ Miren, ki so v svojem devetletnem šolanju dosegli najboljše rezultate. Vsa leta so bili odlično ocenjeni, obenem pa so dosegli zavidljive rezultate na različnih tekmovanjih ter pri drugih obšolskih dejavnostih. Najboljši devetošolci v šolskem letu 2014/15 so: Neli Bizjak, Ines Frančeškin, Kristina Govek, Matej Stanič, Nikita Vodopivec, Matej Faganeli, Lara Marušič, Nika Marušič in Tina Mozetič. Zahvalili smo se jim s knjižnim darilom, obenem pa smo se zahvalili razrednikoma 9.a. (Egon Wanek Perschl) in 9.b (Zlata Rijavec), ki sta otroke spodbujala zadnja 4 leta šolanja, ter mentorici matematike gospe Nevenki Colja, katere učenka Tina Mozetič je dosegla Zlato Vegovo priznanje, lani pa je bila med najboljšimi matematiki v vsej državi (3. Mesto na državnem tekmovanju v kategoriji 8. Razreda). (rf)

Nika Veronika Beltram, 8. b

JUHUHU, POcITNICE SO TU! Šolarji se odpravljajo na zaslužene počitnice, mi pa smo devetošolce nekaj dni pred zaključkom šolskega leta povprašali, kaj je bilo najlepše v šoli, česa se bodo najbolj z veseljem spominjali in kaj bodo počeli med počitnicami. Najbolj mi je bil všeč disco s končnega izleta. V disco-tu smo bili mi in druge šole. Škoda, ker smo bili samo do 22. ure, saj je moral šofer domov. Cela ekskurzija po slovenski obali je bila v redu. Žal mi je, ker ne bomo več vsi skupaj, ampak je v redu, ker gre dosti sošolk z mano na Splošno gimnazijo v Ajdovščino: Nikita, Kristina, Tara, Nika, Aneta, Tina, Špela, Megi … Polona, 9.a Dobro je bilo, ker sem imela veliko prijateljev, pa tudi 3 prijateljice. Pa pri zgodovini je bilo dobro, ker smo se dosti smejali. Všeč so mi bili učitelji, ki so bili zabavni, obenem pa strogi, tako da smo se lahko veliko naučili. Zdaj grem na gozdarsko v Postojno in se veselim, ker bom spoznala nove fante. Ines, 9.a Letos so mi bile najbolj všeč sošolke in ko smo šli na končnem izletu v bazen in sem videl sošolke v kopalkah. Pa še ekskurzija v Ljubljano in na Bled - s »tabuljši« učiteljem. Sem vesel, ker je konec šole in sem končal brez popravnih, ampak bom pogrešal sošolke. Anej, po domače »Julko«, 9.b

V šoli v Mirnu mi je bilo najbolj všeč, ko smo z Erikom (mojim najboljšim prijateljem) zafrkavali Klemna, da je Vojščica majhna. Ja, to je blo ful smešno! Zdaj grem na Tehniško gimnazijo. Bom pogrešal sošolce, ampak se tudi veselim. Tilen, 9.a V šoli mi je bilo vse ok. Zdaj bom užival doma, spal in šel na morje. Pogrešal bom sošolce, ampak obenem bom spoznal nove ljudi, česar se veselim. Uroš, 9.a Najboljša je bila zabava s puncami. Na končnem izletu v disco-tu in po hodnikih v šoli. Žal mi je, ker se s prijateljicami ne bom več videl. Si bomo pa kaj pisali. Anonimen, 9.a Počitnice bodo super, saj se ne bo treba več učiti. Dobivala se bom s prijatelji, šla na morje, šla k noni, kolesarila, se rolala. Špela, 7.a Letos je bilo najboljše, ker je prišla na šolo še sestrična. Letos sem spoznala dosti novih prijateljic, v sedmem razredu je bilo boljše kot v šestem. Poleti grem na morje, veselim pa se tudi obiska prijateljev Nizozemcev, ki imajo 3 otroke in s katerimi se poleti igramo in govorimo angleško. Karolina, 7.r. (rf)

Na OŠ Miren mi bodo ostali zelo lepi spomini. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se razumeli kot razred, tudi učitelji so bili fajn. Veselim se, da sem zaključila eno lepo poglavje v življenju in z veseljem stopam novemu okolju naproti, kjer bom lahko spoznala nove ljudi in kjer vem, da me čakajo novi izzivi. Poleti bom spala, gledala TV, šla na morje, pa tudi na treninge namiznega tenisa. Tina, 9.b Najbolj dobro smo se meli, ko smo delali »štroncate«. Kakšne? Vseh sort…. Matej, 9.b

Najboljše je bilo, ko smo delali z Romeotom po pouku. Za likovni. Risali in podobno. Pa zgodovina je b’la tudi fajn. Zdaj grem na veterino v Ljubljano. Veselim se, da bom videl svet. Matija, 9.b Pri geografiji je bilo najboljše, smo se najbolj smejali, ker je bil fajn učitelj. Isto je bilo pri zgodovini. Ma v šoli je bilo vse ok. Zdej bom delala vse drugo, samo učila se ne bom več. Bom šla na morje, žurat … Sara, 9. a

Poleg Oratorija v sklopu Družinskega centra Mirenski Grad poteka vrsta drugih dejavnosti, ki jih bomo predstavili v naslednji števili glasila. Več informacij na:

www.mirenski-grad.si

MAVRICA POLETNIH DOGODKOV PRI NAS 20

PRIREDITVE, KONCERTI...

5. Ustvarjate besedila in glasbo. Kdaj in kako ustvarjate? Gre za lastna doživetja ali fikcijo? Proces ustvarjanja je zelo različen. Včasih pride kdo od nas na vaje z idejo, ki jo s skupnimi močmi poskušamo kar najbolje razviti (po navadi neuspešno, haha). Včasih pa prispejo skladbe na vaje že dokončane. Besedila piševa Kristjan in Luka ter se drug drugega dopolnjujeva in popravljava. Inspiracija za besedila pride prav od povsod: iz dna steklenice pa do ženskih src. 6. Kje igrate oz.nastopate? Nastopamo večinoma na Primorskem, letos pa imamo koncerte tudi v Ljubljani.

1. No Agenda - mlada glasbena skupina iz Bilj. Kdo je izbral ime skupine in kaj z imenom sporočate? Ime predstavlja naš odnos do glasbe, saj nimamo nobenih skritih motivov, razen nagnjenosti k ustvarjanju svoje glasbe ter se pri tem čim bolj zabavati. 2. Koliko časa ste že aktivni? Začetki segajo v leto 2011, v trenutni postavitvi pa smo dobro leto

7. Leta 2014 ste na tržišče plasirali vaš prvi CD z naslovom Hearts On Sale. Kakšni so vaši občutki ob tem dogodku? Kako ste s tem razveselili vaše oboževalce in kje se lahko kupi vaš CD? Prvi album je vedno nekaj posebnega, ker je pač prvi. Posnet je bil iz promocijskih razlogov, saj je za neuveljavljen bend zelo težko priti do koncertov. Snemanje albuma je veliko pripomoglo k boljši prepoznavnosti. Kar se oboževalcev tiče, se jim zahvaljujem, da so kupili cd in nas s tem podprli v našem ustvarjanju. Kdor pa zgoščenke še nima, je na voljo pri kateremkoli članu benda.

3. Koliko članov je v vaši skupini? Prosim, če nam jo predstavite. Skupino No Agenda sestavljamo štirje mušketirji: Kristjan Arčon iz Bilj na basu in vokalu, Luka Flander kitara in vokal, Tine Strnad kitari in back vokal ter Patrik Bašelj na bobnih. Vsak v skupini ima svojo vlogo. Kristjan je po navadi tisti, ki je vedno živčen. Luka je mu stalno kaj dopoveduje, Patrik po navadi gladi spore med njima, Tine pa je medtem v svetu kitarskih solov. 4. Kašno zvrst glasbe igrate? Že od samega začetka se gibljemo v pop/punk vodah. Kaj bo prihodnost prinesla, je zaenkrat še tudi nam neznano.

8.Decembra 2014 ste se udeležili tekmovanja bendov Špil liga v Ljubljani. Kaj vas je spodbudilo, da ste se udeležili tekmovanja? Kakšni so bila vaša pričakovanja in kakšni dosežki? Na Špil ligo smo se prijavili predvsem zato, da smo lahko igrali tudi izven domače regije. Tekmovanja so vedno dober vir samopromocije ter kritik (pozitivnih ali pa negativnih), kjer vsak vidi, kaj in kje se mora izpopolniti, da bo postal boljši. Ob prijavi na tekmovanje nismo imeli posebnih pričakovanj. Je pa res, da si vsak želi zmage, tako da je to veliko pripomoglo k motivaciji. Nastop nas je popeljal v finale, ki se bo odvijal junija. Ko se uvrstiš naprej, je vedno dober občutek, saj dobiš tisto potrditev, po kateri hrepeniš – tj. da napredujemo, dobri smo. 9. Ste na katero od pesmi še posebej ponosni? Mislim, da ima vsak svojo najljubšo pesem. Navsezadnje igramo samo skladbe, ki so nam všeč.

10. Ob vsaki novi skladbi vas verjetno zanimajo tudi mnenja in kritike drugih. Koga takrat povprašate za mnenje? V resnici smo sami sebi najhujši kritiki. Če smo mi zadovoljni s tem, kar smo naredili, potem skoraj ni pomembno, kaj drugi mislijo.

11. Imate vzornika? Imamo, kar se tudi čuti na prvem albumu, kjer se kaže vpliv skupin Green Day in Blink 182. 12. Kakšne so ovire, s katerimi se srečujete na vaši glasbeni poti? V ospredju je predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. Težko se je usklajevati med sabo, saj prihajamo iz različnih koncev Primorske. Marsikdaj je potrebno kaj žrtvovati, da lahko pride do vaj. 13. Kdaj bo naslednji singel? Najverjetneje letos poleti (če bomo dovolj pridni :D). 14. Kje vas lahko slišimo čez poletje? 21. junija imamo finalni koncert na Špil ligi v Ljubljani, to je pa zaenkrat tudi vse. Če pa bo kaj novega, nas lahko spremljate na naši facebook strani: https://www.facebook.com/Noagenda 15. Navsezadnje, povejte eno skupno misel našim bralcem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali ta intervju. Hkrati pa vas vabimo, da se udeležite naših koncertov v prihodnosti. Pa ne pozabite kaj popiti, ker potem dosti boljše zvenimo, HVALA! :)

Ingrid Praznik

Več o skupini: https://www.facebook.com/TheTKap

Gregor - Vojščica (trobenta, back vocal), Tadej - Vojščica (bobni, back vocal), Andraž - Temnica (klaviature, bas kitara, back vocal), Vid Vrtojba - (lead vocal), Peter - Banjščice (solo kitara), Jure - Vitovlje (ritem kitara, back vocal) so člani glasbene skupina The T’ Kap. Kot pravijo so bend, katerega imena marsikdo ne zna izgovoriti. Za tako so se odločili, ker se imena skupin velikokrat začnejo z besedo ‘the’, po drugi strani pa so hoteli imet slovensko ime, saj igrajo predvsem domačo rock glasbo. Nastal je mednarodni hibrid, ki po domače pomeni da te kap (v še bolj domači izgovorjavi).

Pred desetimi leti, dne 18.6.2005, se je v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu z odprtjem razstave akvarelov slikarja Andreja Kosiča iz Rupe zgodila tudi prva prireditev »Naši mladi talenti«. Ta se je nadaljevala vse do desete izvedbe, dne 11.6.2015, na kateri je nastopilo kar dvaintrideset učencev. Skupaj z mentorji so nam pripravili čudovit glasbeni večer. Nastopajoči učenci se izobražujejo na treh glasbenih šolah, s katerimi že vsa leta KD Stanko Vuk tesno sodeluje: GŠ Nova Gorica, SCGV Emil Komel in GŠ Sežana. Nastopajoče in vse prisotne je nagovoril častni pokrovitelj prireditve župan Mauricij Humar, ki je hkrati čestital učencem, ki so dosegli rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih (Pavla Vezjak, Jure Pahor, Rok Klančič, Neža Marussi, Anastazija Marija Košuta, Ivana Marussi, Tamara Harej) in jim podelil pohvale. Županu sta se z govorom pridružila še ravnatelj GŠ Nova Gorica Sandi Vrabec in ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino. Ob tem jubileju lahko rečemo, da so bili prav otroci tisti, ki so nam skupaj z učitelji in starši pomagali stkati prijateljske vezi in nas povezali z glasbenimi šolami. V vseh teh letih je nastalo deset čudovitih slik, ki so jim vsebino in barve dali otroci, ki so nastopali kot instrumentalisti ali pa kot pevci v zboru. Ponosni smo, da jih kar precej izmed njih nadaljuje šolanje na srednjih glasbenih šolah in Akademiji za glasbo. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem prejšnjim in sedanjim vodstvom ter delavcem vseh šol za sodelovanje z našim društvom ter prejšnjemu županu Zlatku Martinu Marušiču za vsa leta pokroviteljstva.

Za Kulturno društvo Stanko Vuk: Mojca Dolinšek Fotografije: Sonja Cijan

Skupina igra predvsem glasbo za žur, saj je nastala z vizijo, da igra v poznih nočnih urah in zabava ljudi, ki radi pojejo in plešejo. Ker so poslušalci bili navdušeni nad njimi že od prvega koncerta (nekateri se jih sicer ne spomnejo, a vedo, da je ‘blo doro’), se jim je priključilo še nekaj novih članov in jih je trenutno približno 5 (kakšen gor al dol). Vsem, ki imate radi dobro glasbo ali pa se radi imate fajn, bi priporočal obisk vsaj enega od njihovih koncertov. Igrajo vse od pivskih, filozofskih, pa kdaj tudi kakšen romantični komad (sicer bolj redko). V zadnjem času je nastalo tudi nekaj težkega avtorskega dela.

Martin Švagelj

Mladi talenti na 10. slavnostni prireditvi na Mirenskem gradu

Družinski kolesarski izlet po rwoš’tah

Kam na nedeljski izlet? Krajev in možnosti je veliko. Tokrat ostanemo doma, saj bomo prekolesarili nižinski del Občine Miren - Kostanjevica, in to večinoma ob reki Vipavi. Rdeča nit izleta bodo jezovi – rwoš’te. V nadaljevanju je predstavljena trasa izleta. Izhodišče izleta je na parkirnem prostoru pri pokopališču v Mirnu. Pot nas vodi po asfaltnih in makadamskih cestiščih ter po kolovozih po Mirnu, Orehovljah in Biljah. Sprva nas pot pelje na Brjih, nato okoli nasadov bivše zadruge v Delih. Vipavo prečkamo po novem mostu, sledi vožnja skozi Staro mesto in okrog njiv ob Vipavi. Vzpnemo se do Japnišč in se spustimo do Grabca. Tu si ogledamo prvo rwoš’to oz. njene ostanke. Turo nadaljujemo (kdor želi, lahko zapelje še na Mirenski grad) skozi Štant, mimo osnovne šole in medgeneracijskega centra do orehovskega mosta, pred katerim zavijemo levo do druge rwoš’te – orehovske rwošte. Po postanku in možni osvežitvi se vrnemo do mosta in peljemo dalje v Orehovlje, mimo Jave ter se ustavimo za postanek pri tretji rwošti, ta je pri Šelu (“Šjili”). Makadamska cesta med njivami nas vodi v Bilje in kmalu za tem še do zadnje rwoš’te na našem izletu. (Če je vodostaj reke Vipave nizek, jo lahko prečkamo in nadaljujemo pot do Jerabišča, skozi Vrtoče do Mirena). Odpravimo se dalje do središča Bilj. Pri cerkvi zavijemo na stransko pot do Biljenskih gričev, kjer vozimo po obrobju le-teh. Biljenski krog se zaključi pri Podružnični šoli Bilje. Od tukaj se proti Mirnu oziroma startu izleta lahko odpravimo po različnih poteh. Najbolj enostavno se je peljati po glavni državni cesti do cilj/izhodišča poti. Lahko pa se odločimo za vožnjo ob robu biljensko - orehovskih njiv do Orehovelj in dalje proti izhodiščnemu mestu.

Start/cilj: pri mirenskem pokopališču Dolžina: 20 km Višinskih metrov vzpona: 90 m Podlaga cestišča: 55 % asfalt, 25 % makadam, 20 % kolovoz Tehnično-fizična zahtevnost: zelo lahko Primerno za gorska in treking kolesa Trajanje vožnje brez postankov: zelo počasi ura 45 minut ; počasi 1 ura 30 minut ; hitreje 1 ura 15 minut

Napotki: Varnostna čelada je vedno priporočljiva! Pred odhodom preverimo tehnično brezhibnost kolesa (pritrjenost koles in krmila, pritisk v gumah – ne pretrde, delovanje zavor…). S seboj vzamemo vodo, tlačilko (pumpo), rezervno zračnico, prigrizek ali denar za postanek v gostilni (kmečkem turizmu, piceriji, na sladoledu …). Spoštujmo naravo in seveda UŽIVAJMO! Zahtevnejši kolesarji, predvsem gorski, se lahko preizkusite tudi v tehnično in fizično zahtevnejših vzponih ter spustih po poteh v okolici Mirenskega gradu, v Biljenskih gričih in drugod ob reki Vipavi. In seveda se lahko “dvignete” na Kras, kjer se odpira še pestrejša izbira raznih izpeljank poti.

Borut Klančič

Kateri izdelek pa je tebi najbolj pri srcu? Težko bi izbrala zares najljubšega. Vsak nov dodatek, ki ga izdelam, mi postane všeč in bi ga najraje obdržala kar zase. Vsekakor pa morajo za moj okus prevladovati živahnejši odtenki.

Kje pa lahko ljubitelji živih in domiselnih idej tvoje izdelke vidijo oz. kupijo?

Moje dodatke za popestritev garderobe lahko zainteresirani najdejo na različnih koncih Slovenije po raznih trgovinicah, občasno na ART festivalih ter preko facebook strani Nakit in dodatki Monique. Izdelki so tudi prejeli pozitivno mnenje s strani strokovne komisije za oceno domače in umetnostne obrti.

Roberta Filipičč

NAKIT IN DODATKI MONIQUE Monika Uršič, mlada ustvarjalka iz Mirna, ustvarja pod blagovno znamko Monique. Že od nekdaj je zaljubljena v barve, kar izraža tudi pri svojem nakitu in dodatkih. Sicer diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok jemlje svoj hobi zelo resno. Med njenimi stvaritvami najdemo broške, uhane, prstane, ogrlice, pasove, zapestnice, dodatke za lase in ure. Vedno znova preizkuša različne barvne kombinacije in s tem poskuša ustvariti nekaj čisto novega, odbitega, posebnega ter prefinjenega. Monika, tvoj nakit je vesel, pozitiven, izjemno barvit in estetsko dovršen. Ravno pravšnji za dolge poletne dneve in večere, ki so pred nami. Od kje tvoj navdih za ustvarjanje? V oblikovanje nakita me je gnala velika želja po ustvarjanju in oblikovanju, predvsem pa nositi nekaj drugačnega in posebnega. Odločila sem se, da pri izdelovanju modnih dodatkov nikakor ne bom suhoparna in dolgočasna, ampak zanimiva in vedno aktualna. Različne materiale in tehnike kombiniram med seboj, obenem pa želim, da ostaja moj nakit praktičen in lahek, zato večinoma izbiram naravne, a hkrati bogate materiale. Še tako običajen kos oblačila z dodatkom tvojega nakita postane unikat. Tako je. Pri mojem nakitu in dodatkih je to tudi zaželeno in najbolje, saj je drugače lahko hitro preveč vsega. Manj je več. In prav je, da izstopajo drugačni in posebni detajli, ki nas začarajo že ob hitrem pogledu.

Opazila sem, da tudi kopalke okrasiš. Nastanejo unikatne »Monique kopalke«. Hm...:) ja, tudi to sem že počela. Nekoliko bolj preprostim kopalkam sem dodala dodatke Monique, ki se jih lahko seveda tudi zmoči. Nastale so čisto nove, posebne in unikatne kopalke. Sodeluješ tudi na modnih revijah? Ja, sodelovala oz. organizirala sem že tudi modne revije. Čeprav to vzame ogromno časa, usklajevanja s celotno ekipo in predpriprav, sem pri tem vedno uživala. Sodelovala sem z dvema mladina oblikovalkama oblačil (Karmen Koren in Lea Paljk). Barviti in unikatni dodatki Monique so elegantna oblačila še poudarili. Po vsakem takem dogodku sem s predstavitvijo novih kolekcij, glasbo in še čim vedno zelo zadovoljna in ponosna, da nam je uspelo. Zasledila sem, da svoje znanje deliš tudi na delavnicah. Res je. Tudi delavnice so mi pri srcu. Glavni cilj mojih delavnic je ljudem pokazati, da naše unikatno in ročno delo ni tako enostavno, da je v delo potrebno vložiti kar precej časa, truda, različnih spretnosti in »živčkov«. Pri tem so seveda pomembni tudi zadovoljstvo ob umetniškem delu, učenje in sprostitev. Vsak, ki okusi tako ustvarjanje, moje unikate gotovo veliko bolj ceni.

KONTAKT: Monika Uršič E-pošta: nakit.monique.unique@gmail.com FB stran: Nakit in dodatki Monique

www.monique.si

Fototgrafija: Matej Pinoza

Fotografija: Nace Novak

MTB KRAS KROS Rekreativna prireditev 3. MTB KRAS KROS je v našo občino na sončno marčevsko nedeljo letos privabila kar 352 kolesarjev, ki so uživali v gorsko-kolesarskih vzponih in spustih po kamnitih poteh čudovite kraške pokrajine. Glavni organizator te množične prireditve (v slovenskem merilu rekordne po številu udeležencev) je društvo, Ales.Ca Racing iz Mirna oz. njegov član, idejni vodja Borut Klančič iz Mirna, ki je bil še pred tremi leti novopečeni gorski kolesar. Odgovoren si bil, da vseh 352 kolesarjev prevozi 40 km po gozdnih prometnicah brez večjih poškodb. Predvsem pa je morala logistika delovati brezhibno – od dovoljenj, merjenja časa, prehrane, okrepčevalnic, medalj in nagrad, parkirišč za avtodome itd. Verjetno je bila napetost dan pred 15. marcem kar velika, kajne?

Borut, v šele tretji izvedbi si uspel z društvom, ki se je prvenstveno ukvarjalo z avto-moto športom, izpeljati eno večjih gorsko kolesarskih prireditev v Sloveniji. Presegla je tako vaša pričakovanja kakor pričakovanja udeležencev. Od kod sploh ideja?

Prireditev sem si zamislil prvenstveno zaradi preživetja društva, saj je moralo društvo marca računovodskemu servisu poravnati stroške izdelave bilance stanja, sredstev pa ni imelo. Z avto-moto športom večje prireditve ne bi uspeli izvesti, zato sem se kot novopečeni kolesar ob opazovanju lepot Krasa odločil, da bi aduti, ki jih ponuja naša občina, vsekakor bili zanimivi tudi za ostale ljubitelje tega športa. Slikovitost pokrajine, ugodna klima, bližina Italije, suh in razgiban kraški teren, čudoviti razgledi in ugoden termin za izvedbo prireditve (začetek sezone, obenem pa v obsegu 200 km v istem terminu ni nobene druge podobne prireditve) so bili dovolj dobri argumenti, da s pomočjo ustrezne promocije osnujemo uspešno prireditev. Kakšni so tvoji spomini na prvo izvedbo prireditve pred tremi leti?

V letu 2013 je bila organizacija prvega MTB KRAS KROS za nas, nekaj članov društva, vsekakor prevelik organizacijski zalogaj. Prireditve se je udeležilo 85 kolesarjev, težave pa smo imeli predvsem pri označevanju proge in pravilnem usmerjanju kolesarjev. Kljub napakam, na katerih smo se sicer veliko naučili, so bili kolesarji navdušeni nad progo in ob ustrezni promociji smo imeli lani že 220 kolesarjev, letos pa rekordnih 352.

Fotografija: Mateja Pelikan

Ja, seveda sem čutil odgovornost prav do vsakega udeleženca, pa tudi do vseh ostalih, ki so sodelovali in društvu pomagali. Tukaj gre iskrena zahvala društvu Deš fleš iz Vrtojbe, članom Turističnega društva Cerje, ki so skrbeli za redarsko službo, ter članom društva Ales.Ca Racing iz Mirna. Sam sem opravil zadnjo kontrolo proge, in sicer sem vstal ob 3. uri zjutraj. Preveril sem celotno progo, ali je vse prav označeno … Ob 6. uri so namreč že začeli prihajati prvi kolesarji z avtodomi, ob 10. uri pa je bil štart. Dober glas seže v deveto vas. Verjamem, da so največjo promocijo delali prav navdušeni kolesarji. Kaj pa sicer, kje ste še oglaševali letošnjo prireditev?

Res je, najbolj so MTB KRAS KROS, ki je postal že kar blagovna znamka, promovirali prav nastopajoči, ki so bili navdušeni nad traso in organizacijo. Seveda so bili zelo koristni tudi gorsko-kolesarski forumi, facebook in druga družbena omrežja. Letake pa smo razdelili tudi v večini športnih trgovin tako v Sloveniji kot v bližnji Furlaniji.

Fotografija: Tomaž Povodnik

Verjetno že razmišljaš o drugem letu. Kakšna je vizija za naprej?

Prireditev bo še nekaj časa ostala rekreativna prireditev družabnega značaja, čeprav dobivam že predloge in pobude, da jo vključimo med tekmovalne prireditve, kot dirko državnega prvenstva itd. Želim si, da bi se število udeležencev še povečalo, vendar je zmogljivost prireditvenega prostora do max. 500 udeležencev. Vsekakor želimo, da bi se pri organizaciji čim bolj vključili lokalni ponudniki (gostinci, vinarji, ponudniki prenočišč) ter občina, s katero sicer že dobro sodelujemo. Ideja je, da bi drugo leto izvedli tudi tekaško prireditev KRAS KROS TRAIL RUN. Takšna prireditev je vsekakor tudi dobra promocija občine.

Vsekakor KRAS KROS zelo prispeva tako k promociji kakor k turistični prepoznavnosti občine. Večina udeležencev (75 % je bilo letos Italijanov) je starih med 40 in 60 let, s seboj pa na prireditev večkrat pripeljejo cele družine. Te po prireditvi večkrat obiščejo lokalne ponudnike, pa tudi kasneje se vračajo v naše kraje. V prihodnje si na prireditvi želim še več sodelovanja in skupne promocije lokalnih ponudnikov. Želim si, da bi se nam pridružilo še več lokalnih podjetnikov, da bi skupaj ustvarjali splošno dobro v skupnosti.

Roberta Filipič

14.tradicionalni praznik Špargljev

V nedeljo, 17. maja, se je praznik nadaljeval s kulturnim programom, kjer sta navzoče pozdravila župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in predsednik KS Orehovlje Bogomir Nemec. V kulturnem programu so sodelovali Osnovna šola Bilje, Vrtec Bilje, Športni klub twirling iz Deskel, Športno društvo Aikido in plesna skupina Element. Seveda je največ pozornosti pritegnila povorka devetih vozov, ki so predstavljali etnološke posebnosti naših krajev in seveda špargljev. To

Letošnji tradicionalni 14. praznik špargljev je potekal od 15. do 17. maja na prireditvenem prostoru v parku Java v Orehovljah. Čeprav je bila 15. maja „poscana Zofka“, smo prireditelji imeli srečo z vremenom. Kot vedno je praznik organiziralo Turistično športno društvo Orehovlje, tokrat z izdatnejšo finančno in organizacijsko pomočjo Občine Miren -Kostanjevica in Krajevno skupnostjo Orehovlje.

je bil samo uvod v prelepo sončno popoldne. Frtalja iz špargljev se je pekla kot po tekočem traku in komaj dohajala specialitet željne obiskovalce. Tudi okisani šparglji z jajci so hitro izginjali. V šotoru so obiskovalce razvajale žene iz Društva žena Miren Orehovlje s špargljevo juho, domačim kruhom in za sladokusce še z njihovimi slaščicami, ki se jim težko upreš. Na stojnici so prodajali domače šparglje iz kmetije Mozetič iz Bilj in kmetije Ušaj Mitja & Virgili iz naših Orehovelj.

Praznik je prvič potekal tri dni, zato je bilo potrebno veliko organizacijske spretnosti in finančnega rizika. Pod šotorom so v petek začeli s kulinariko, in sicer z degustacijo špargljevih jedi. Svoje jedi so predstavili Gostilna s prenočišči Kogoj iz Bilj, Gostilna Bric iz Mirna, Izletniška kmetija Faganeli iz Mirna, Okrepčevalnica Adria prav tako iz Mirna, Gostilna Makorič iz Orehovelj, Gostilna Štirna iz Opatjega sela in Gostilna Tabor iz Vojščice. Predstavitev špargljevih jedi je bila na res zelo visokem nivoju. Obiskovalci so bili nad ponudbo izredno navdušeni, saj so ob prijetnem druženju lahko okušali različne jedi iz špargljev: šparglje v kombinaciji s črnim rižem, polento, v lazanji, v golažu, v narastku, roladi, z ječmenom in še bi lahko naštevali. Za sladokusce niso manjkale niti sladice. Okušali so lahko sladoled, puding, šparglje z jagodami in svojevrstno sladico, ki jo je pripravil posebni gost dogodka – Valerio Lutman, znani zmagovalec resničnostnega TV šova Gostilna išče šefa.

2015

Ponudili smo tudi bogat srečelov in „cikanje pršuta“. Kolesi žal nista ostali v Orehovljah, zato pa se je Orehovki nasmehnila sreča v „cikanju“ pršuta. Da pa se zaužite kalorije naslednji dan ne bi preveč poznale, je poskrbela glasbena skupina Zvita feltna, ki je pridno vrtela obiskovalce po plesišču.

Poleg hrane se je seveda prilegel tudi kozarec dobrega vina, ki so ga ponujali Vinogradništvo Marušič iz Vojščice, Kujtna domačija iz Temnice in klet Vinakras iz Sežane.

Zadovoljstvo in pohvale obiskovalcev so kar deževale. Večer smo zaključili z dalmatinsko klapo Šufit. Neverjetni tenorji, baritoni in basi ter ostali glasovi so odmevali na nepozabni sceni daleč v noč in oblakom niso pustili, da bi pokvarili nepozaben večer. Čeprav utrujeni, smo ob koncu večera z zadovoljstvom zrli v z nasmeškom odhajajoče zadovoljne obiskovalce. Ker se je noč prevesila že v naslednji dan, smo bili z mislimi že pri športnih igrah med krajevnimi skupnostmi, ki so potekale v soboto, 16. maja. Tekmovali smo v nogometu, škuljah, odbojki na mivki in vleki vrvi. V nogometu je slavila ekipa iz Mirna, v odbojki ekipa iz Opatjega sela, v škuljah ekipa iz Bilj, v vleki „štrika“ pa domača ekipa iz Orehovelj. Najžlahtnejši pokal za skupno zmago pa je ostal v Orehovljah. Sobotni večer je bil namenjen mlajši populaciji. Nastopila je namreč skupina Rok’n’Band. Zažigali so s svojimi uspešnicami in niso nikogar pustili ravnodušnega. Ni bilo mladenke ali mladca, ki ne bi vsaj z enim delom telesa sledil ritmom glasbe iz 60 let. Žal so take noči prekratke, a kaj, ko se je bilo potrebno pripraviti na naslednji osrednji dogodek.

Dan se je prevesil v noč in kakor vsaka lepa stvar – minil prehitro. Žal smo morali po končani prireditvi še vse počisti, kar pa nam ni bilo težko, kajti za nami so bili trije uspešni in nepozabni dnevi. Zavedamo se, da je vsak naslednji praznik špargljev potrebno še nadgraditi, zato nas naslednje leto čaka še težje delo. Zahvaljujem se Občini Miren - Kostanjevica, KS Orehovlje, vsem gostincem, vinarjem, Društvu žena Miren Orehovlje, nastopajočim in vsem, ki ste prispevali za srečelov, ki ste prišli na prireditev, pridelovalcem špargljev. Posebna zahvala gre tistim iz Turističnega športnega društva Orehovlje, ki so se tri dni potili, garali in skrbeli, da nam je bilo lepo. Posebno priznanje namenjam predsednici društva Mateji Rupnik, ki si je upala nadeti breme tako zahtevne prireditve.

Za Turistično športno društvo: Jože Bezjak

Fotografije: Tomaž Povodnik

Nogometno društvo Adria prejemnik Bloudkove plakete

Smreka za skupno dobro Postavitev mlaja na predvečer praznika dela je zagotovo eden izmed najbolje ohranjenih običajev na Slovenskem. Tako v preteklosti kot danes je mlaj narejen iz debla smreke, breze ali bora, ki je ovito z bršljanom. Smrekov mlaj ima navadno v vrhu zgornje veje smreke in zastavo, pod smrekovino pa na deblo pritrjen venec spleten iz zelenja. Slovenske vasi so včasih med seboj tekmovale, katera bo imela lepši in višji mlaj, vaški fantje pa so jih stražili celo noč. Prva postavitev mlaja v Biljah sega v leto 1982. Na pobudo Benjamina Kogoja in Bogdana Nemca je bil prvi mlaj borov, ki so ga pripeljali s pobočja pod Mirenskim gradom. Naslednji dve leti je Bilje krasil kar 16 metrov visok borov mlaj izpod Mirenskega grada. Od leta 1985 dalje pa Biljenci mlaj pripeljejo iz Trnovskega gozda. Alfred Gruden, doma iz Nemcev, je prvo leto Biljencem podaril smreko, v dolino pa so jo pripeljali s traktorjem. Vse se je dogajalo pod budnim očesom Benjamina Kogoja. Kasneje je družinsko tradicijo prevzel sin Nikolaj Kogoj, danes pa očetu že pomaga sin Luka. Tako se tradicija postavitve mlaja uspešno prenaša iz roda v rod. Poleg tradicionalnega mlaja Biljenci postavijo tudi otroški mlaj. Prireditev vsako leto privabi veliko otrok, ki z veseljem pomagajo pri dvigovanju otroškega mlaja. Letos je KS Bilje organizirala delavnice za otroke, na katerih so izdelovali pomanjšane mlaje iz lesenih paličic, žice in krep papirja. »Zakaj bi naravi samo jemali, dajmo ji tudi kaj podariti,« se je glasila misel Nikolaja Kogoja. To je človek, ki živi z zemljo in naravo in ki verjame, da so ustvarjanje skupnega dobrega, druženje v naravi in skrb za prihodnje rodove kljub vse bolj potrošniški družbi še vedno mogoči. Leta 2011 je prostovoljno nabavil 100 mladih smrek v drevesnici pri Postojni in jih še z nekaj prijatelji posadil v kotanjo na Trnovem. Od leta 2012 dalje v sodelovanju s KS Bilje vsako leto kupi 100 smrek, ki jih s sovaščani posadijo na Trnovem. Začetno kotanjo so v treh letih pogozdili in nosi ime Bilje1. Letos so zasadili v novo kotanjo, ki jo je določil gozdar Zavoda za gozdove. To je bila tista, ki je delno utrpela škodo zaradi lanskega žledoloma. Namen dvigovanja mlaja in pogozdovanja ni le tradicija, ki le-

V mirenskem nogometnem društvu je v sezoni 2014/15 zavel nov veter. V lanskem septembru je bil za predsednika izvoljen Erik Kovic, ki se je z veliko vnemo lotil dela. K zagnanemu sodelovanju je spodbudil nov upravni odbor, izvoljen na občnem zboru društva junija lani. Tako je bilo organiziranih več prostovoljnih delovnih akcij, v okviru katerih so odborniki in prijatelji društva urejali okolico igrišča in opravili določena dela v še nedokončanem delu klubskih prostorov. Prav tako je odmevna poživitev dela nogometne šole Ciciban Adria pod organizacijskim vodstvom odbornika Valterja Povšiča in trenerja Tea Gimplja. Osrednji dogodek sezone je bil nedvomno prejem Bloudkove plakete po izboru Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Letošnja podelitev je bila jubilejna, 50. po vrsti, kar je slovesnosti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani dalo še poseben čar. Podelitev, ki je potekala 11. februarja 2015, so si lahko ogledali gledalci po vsej Sloveniji, saj je nacionalna televizija pripravila neposreden prenos. Visoko priznanje za mirensko društvo je predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, legendarni telovadec Miroslav Cerar, izročil odborniku društva Petru Budinu v spremstvu predsednika društva Erika Kovica. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je mirensko društvo šele tretje nogometno društvo, ki je prejelo Bloudkovo plaketo.

tos potekala že 34. leto. Je predvsem druženje krajanov, ki jih povezujejo prijateljstvo, dobra volja, predvsem pa pozitiven odnos do narave. Vsako leto se pridruži več krajanov, na kar smo v KS Bilje še posebej ponosni. Letos se je pogozdovanju poleg 30 odraslih prostovoljcev pridružilo že lepo število otrok in mladine. S tem dejanjem pokažemo resnično povezanost z gozdom. Dogodek je tudi priložnost za poučevanje mladih o pomenu gozda in gozdarstva ter o tem, kako ima gozd poleg proizvodne vloge celo vrsto ekoloških in socialnih vlog, od katerih ima korist celotna družba.

»Vsaka smreka, ki je bila danes posajena, je naš trud poplačala z enkratnimi občutki, da smo storili nekaj dobrega za slovenski gozd, za našo naravo in predvsem za skupno dobro vseh nas!« (Nikolaj Kogoj)

Ingrid Praznik

Bloudkovo plaketo je Nogometno društvo Adria Miren pridobilo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega nogometa. Predlagatelj priznanja je bila Športna zveza Nova Gorica. V obrazložitvi priznanja

Sprejem predstavnikov ND Adria na občini je bil najprej naveden zgodovinski vidik z dejstvom, da je društvo eno najstarejših nogometnih društev na Primorskem. V tem zgodovinskem okviru izstopa leto 1947, ko so se združila društva iz Mirna, Bilj in Šempetra v enotno društvo in tako postavila temelje sedanjemu prvoligašu in štirikratnemu državnemu prvaku Gorici. Iz bližnje preteklosti, sezone 2009/10, pa izhaja največji uspeh društva, in sicer 1. mesto članske ekipe v 3. slovenski nogometni ligi zahod. Ob omembi sodelovanja s slovenskimi društvi v Italiji sta dragocena zadnja stavka obrazložitve, ki ju navajamo: “Delo v klubu se razvija, vsako leto je bolj obsežno in zahtevno, pri tem pa še vedno sloni na amaterskem in prostovoljnem delu. Zato so v društvu še toliko bolj veseli, ko od navijačev in sokrajanov slišijo pohvalo, da ima društvo dušo.” Prejem Bloudkove plakete je v mirensko nogometno javnost prinesel veselje in zadovoljstvo. Hkrati pomeni veliko spodbudo za naprej. Tako se že v bližnji prihodnosti v društvu nadejajo izgradnje pomožnega igrišča.

Peter Budin

Dnevni center za starejše v Mirnu V Mirnu bo v novi stavbi poleg občine septembra 2015 zaživel Center za starejše. Delovanje centra bo prevzel Dom upokojencev Nova Gorica, sodelovali pa bodo tudi Občina Miren - Kostanjevica, občinska društva upokojencev, druga društva in organizacije ter prostovoljci. Center vzpostavljamo z namenom, da omogočimo podaljšanje bivanja starejših v lastnih domovih in zmanjšamo potrebo po institucionalnem varstvu. Vsebine bi želeli prilagoditi potrebam starejših in njihovih svojcev, zato smo v sodelovanju z občinskimi društvi upokojencev opravili pogovore s starejšimi v Mirnu, Biljah in Kostanjevici na Krasu ter ciljno anketiranje na terenu, s čimer smo preverjali njihove potrebe. Z direktorjem Doma upokojencev Nova Gorica gospodom Bojanom Stantetom smo se pogovarjali o tem, kakšne so predvidene vsebine centra.

Gospod Stante, kako ste si zamislili delovanje Centra za starejše, kakšne vsebine bodo na voljo ter kdaj bo odprt?

V centru se bodo odvijale različne dejavnosti, poudarek pa bo na pomoči starejšim in njihovim družinam. V centru se ne bo izvajala klasična oblika dnevnega varstva. Posamezniku bo omogočeno toliko samostojnosti, kot je le mogoče, in toliko nege ter pomoči, kot je potrebno. Uporabniki se bodo v aktivnosti v centru vključevali glede na svoje želje, interese, navade in sposobnosti. Center naj bi bil odprt od 7.00 do predvidoma 17. ure, seveda pa bo možno predavanja, delavnice in druge oblike aktivnosti izvajati tudi v popoldanskem in večernem času. Organiziran bo po načelu »onestop-shop«, saj bodo na voljo različne storitve na eni lokaciji. Uporabnikom oziroma njihovim svojcem tako ne bo potrebno obiskovati ponudnikov storitev, saj bodo te po najnujnejših potrebah nudene v centru.

Gre torej za nek inovativen model, ki ga razvijate glede na trend v svetu.

Menim, da so problemi in stiske starostnikov ter njihovih svojcev zakrite za zidovi njihovih domov. Mi pa smo tisti, ki se jim moramo približati in ponuditi tisto, kar zares potrebujejo.

Kaj pa vključevanje oseb s težavami zaradi demence?

Prav te osebe bodo pomembna ciljna skupina v centru, saj jih je potrebno spodbujati, da ostanejo čim bolj neodvisni ter da nadaljujejo z opravljanjem vsakodnevnih opravil in aktivnosti, seveda skladno z njihovimi ohranjenimi sposobnostmi. Prav tako bomo izvajali brezplačne neformalne izobraževalne programe za svojce oseb z demenco: delavnice, predavanja, tečaje ipd. Ravno svojci so namreč tisti, ki so ob pojavu takega stanja še najbolj prizadeti. Bolniki z demenco imajo radi živali, rastline, otroke, zaradi česar bomo v program vključili tudi »Tačke pomagačke«, delo na vrtu in medgeneracijske aktivnosti.

Kako se bo mogoče vključiti? Ali je možno, da se starejši pridružijo aktivnostim tudi le za uro ali dve oz. le za nekaj dni na teden?

Svojci oseb, ki ne morejo več samostojno skrbeti zase, so zaradi lastnih vsakodnevnih obveznosti velikokrat preobremenjeni. Starejša oseba potrebuje vsakodnevno nego in skrb, ki pa ju zaradi delovnih in drugih obveznosti svojci ne morejo nuditi. Center bo prispeval pomemben korak k razbremenitvi svojcev. Obiskovanje centra bo prilagojeno potrebam starejšim: najsi bo to vsakodnevno, le nekaj dni na teden ali pa če bi si starejši oz. njihovi svojci želeli le nekaj ur spremembe, druženja ali razbremenitve.

Na koga se lahko zainteresirani obrnejo in kakšna je predvidena cena storitve?

Vsekakor se lahko za več informacij obrnejo na Dom upokojencev ali na občino (kontakti spodaj). Da bi se posamezniki laže vključili v dejavnosti, jim bomo nudili informacije o celotnem delovanju. Cena bo oblikovana v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

Kdo bo v centru poleg strokovne oskrbe še skrbel za dobro počutje obiskovalcev?

Res vljudno vabimo vse prostovoljce in ostale zainteresirane posameznike, ki bi starostnikom želeli popestriti dnevna dogajanja v Centru z različnimi aktivnostmi. Dogovarjamo se že z društvi in drugimi organizacijami, zelo pa so dobrodošli vsi predlogi in pobude, tudi pomoč pri prevozih in podobno.

Roberta Filipičč

Povabilo za doniranje pohištva v Center za starejše Vljudno ste vabljeni, da prispevate staro, še uporabno masivno pohištvo (kredence, omare, skrinje itd.), dekorativne predmete iz vsakdanjega življenja ter stare fotografije, ki jih bomo uporabili za opremo v Centru za starejše. S temi predmeti bi želeli center opremiti kot domač in prijazen prostor tako za uporabnike kakor obiskovalce. Kontaktna oseba v zvezi s pohištvom, ki bi ga želeli donirati, je

g. Božo Humar iz Orehovelj, GSM: 040 398 454.

Bodo vsebine centra zanimive tudi za uporabnike, ki si želijo le aktivno preživljanje prostega časa?

Center za starejše bo fleksibilna skupnost, ki se bo v največji možni meri prilagajala potrebam občanov. Vsekakor se bo v okviru dejavnosti odvijalo veliko vsebin aktivnega druženja in preživljanja prostega časa v kombinaciji z medgeracijskim sodelovanjem. Namen centra je tudi krepitev socialnih stikov in povečanje stopnje socializacije, obenem pa vključevanje starejših v aktivno dnevno varstvo.

Kontaktni osebi glede delovanja Centra za starejše: Bojan Stante, Dom upokojencev Nova Gorica, direktor, tel: 05 339 41 00, e-mail: bojan.stante@dung.si, Roberta Filipič, Občina Miren-Kostanjevica, družbene dej. tel: 05 330 46 77, e-mail: roberta.filipic@miren-kostanjevica.si.

Primeri pohištva so na fotografijah.

Razstave domačih ustvarjalcev na občini

katarina spacal in majda harej

V stavbi občine v Mirnu smo v lanskem letu ustvarjalcem domače in umetnostne obrti ponudili na razpolago razstavne vitrine. Odziva smo bili zelo veseli, saj smo v tem času gostili že štiri razstave. Tudi v prihodnje se nadejamo dobrega odziva in pozivamo vse, ki ustvarjajo in bi bili pripravljeni razstavljati, da se zglasijo pri nas.

V začetku letošnjega leta sta skupno razstavo pripravili Katarina Spacal iz Kostanjevice na Krasu, ki je na ogled postavila unikatno ročno tkanje in Majda Harej iz Vojščice s kvačkanimi izdelki in izdelki, izdelanimi z drugimi tehnikami.

Božidar Batistič Na prvi razstavi je svoje izdelke razstavljal Božidar Batistič iz Bilj. Kot se za Biljenca pritiče, ustvarja različne »zgodbe« iz gline.

NORMA ARČON in MAJDA SIMČIČ Izpod pridnih rok Norme Arčon iz Bilj in Majde Simčič iz Kostanjevice na Krasu prihajajo čudoviti izdelki. Obe razstavljavki uporabljata različne tehnike ustvarjanja.

sonja cijan Sonja Cijan iz Mirna nas je skozi božično-novoletni čas popeljala z okraski, ki jih ustvarja z različnimi tehnikami in materiali.

Maja Skok Možinač

Razstave

DOMAČI USTVARJALCI NA OBČINI

TEBI POJEM, MAMA

CILJANJE PIRHOV CILJANJE PIRHOV

MATERINSKI DAN

TEBI POJEM, MAMA

V soboto, 28. marca, je Društvo Glas v Domu krajanov Negovana Nemca v Biljah priredilo koncert z naslovom Tebi pojem, mama. Koncert so oblikovali Otroški pevski zbor Glas, Mladinski pevski zbor Glas ter otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo. V dvorani je zadonelo ubrano otroško in mladinsko zborovsko petje pod vodstvom Ingrid Praznik ob spremljavi kitare (Robi Rolih) in klavirja (Matjaž Černic), zaslišal se je glas harmonike (Matej Laznik), tube(Alen Humar), kitare (Žak Pregelj, Jan Žniderčič in Svit Menard) in klavirja (Tanita Pregelj). S pesmijo in glasbo smo se našim mamam zahvalili za ves njihov trud, ljubezen in skrb, ki nam jo podarjajo iz dneva v dan.

Ingrid Praznik Fotografija: Andrej Humar

Mama, tvoje roke so kot rahel vetrič čez polje, tvoj objem je kot toplo sonce, ki nikoli ne ugasne, tvoj glas je kot najlepša pesem, ki povzdigne nas v nebo, tvoj poljub je poln obljub, upanja in želja. Hvala ti za vse, kar storila si zame, v mojem srcu za vedno si ti, ko ob meni si ali pa te ni, vem, da vsak za takšno mamo hrepeni.

Tudi na letošnjo Veliko noč smo v Mirnu organizirali ks miren tradicionalno ciljanje pirhov, že 37. po vrsti. Lepo sončno vreme je na Kampo privabilo številne obiskovalce, od teh se jih je kar 150 pomerilo v ciljanju pirhov. Kot ponavadi sta prva meta pripadla županu občine Miren – Kostanjevica, Mauriciju Humarju in predsedniku KS Miren, Matjažu Mozetiču. Najboljše vzdušje so pripravili navijači osnovnošolske mladine, saj se je navijalo kot na velikih tekmovanjih. Med mladino je najbolje ciljal Rok Klančič. Tudi število tekmovalk v ženski konkurenci se iz leta v leto povečuje. Ni kaj, nagrade so res privlačne… Letos je bila najboljša Teja Erzetič. Najtežja naloga pa je čakala moške, saj so ciljali z najdaljše razdalje, a to jim ni vzelo poguma. Najboljši je bil Denis Marušič. Še eno lepo tekmovanje je za nami. Ponosni in hvaležni smo, da nam s pomočjo KS Miren in TD Miren uspe organizirati tako prijetno in odmevno prireditev. Še bolj pa, da se običaj ciljanja pirhov ohranja iz roda v rod, saj smo med nas pritegnili tudi najmlajše, ki nam pridno pomagajo pri organizaciji. Tako se nam za ohranitev tega običaja, ki je vpisan v register žive kulturne dediščine, ni treba bati. Sonja Cijan

41 KS MIREN

MATERINSKI DAN v opatjem selu

Marec je mesec, ko nas misli največkrat zanesejo k mamam oziroma ženskam nasploh. Tudi na Krasu je tako. V Opatjem selu se ženskega dela populacije spomnimo vsako leto, in sicer na ta način, da izmenično pripravljamo proslavi ob dnevu žena oziroma ob materinskem dnevu. Opajski otroci so se cel marec pripravljali na letošnjo prireditev. 28. marca so pokazali vse, kar so zanje pripravili. Proslavo so organizirali Krajevna skupnost Opatje selo, Prosvetno društvo “KRAS” in Društvo žensk Žbrinca. Program prireditve so oblikovali mladi člani dramske skupine prosvetnega društva, inštrumentalisti, opajski vrtenčki, deklice Otroškega pevskega zbora “KRAS” pod vodstvom Mojce Ivanc ter Mladinski pevski zbor “KRAS”, ki ga je vodil Pavel Pahor. Svoj drugi javni nastop pa so izvedle tudi članice lani ustanovljenega Ženskega pevskega zbora “KRAS”, ki jih vodi Aleksander Zavadlav. Vsaka obiskovalka prireditve je na koncu prejela še spominček na lep večer, ki so ga oblikovali otroci na posebni delavnici pod okriljem Društva žensk Žbrinca. PD Kras Opatje selo

V KS Miren smo leto 2015 začeli z organizacijo sestanka z vsemi delujočimi društvi v kraju Miren. Posodobili smo spletno stran KS Miren tako, da smo dodali stran, ki poroča o delu sveta krajevne skupnosti. V marcu smo objavili javni natečaj za oblikovanje grba (znaka) in zastave krajevne skupnosti Miren. S civilno zaščito smo pripravili zelo odmevno akcijo o uporabi defibrilatorja. Ob veliki noči pa smo na prireditvi “Ciljanje pirhov” najmlajše udeležence ciljanja obdarili z magnetki z motivom 150 let starega vodnjaka -– pča, ki stoji nasproti mirenske cerkve sv. Jurija. Krožišče ob stavbi krajevne skupnosti smo na novo uredili in zasadili lipo, simbol slovenstva. Obenem smo opravili več srečanj s predstavniki policije in županom. Ves čas smo aktivni tudi pri ureditvi kraja na bolje: ureditev cest, krožišča, pokopališča, postavitev hitrostnih ovir na nekaterih delih cest, postavitev prometne signalizacije za omejitev hitrosti skozi naselje ... Še veliko dela nas čaka in zato si vsi člani sveta krajevne skupnosti Miren želimo, da bi bili krajani z delom zadovoljni, da bi premišljeno podali tudi kritike na naše delo in nas s tem spodbudili k še bolj kreativnemu in dobremu delu, tako kot pravita slovenska reperja: TOLE GRE OD LJUDI ZA LJUDI – NE GLEDE NA TO KJE SI, KAJ SI, KDO SI. TOLE GRE OD LJUDI ZA LJUDI – ZA VSE LJUDI. Več informacij o delovanju KS Miren, projektih ureditve parka, sprehajalnih poti, namestitvi otroških igral ter drugih načrtih KS za kakovostnejše bivanje v svojem kraju pa v naslednji številki občinskega glasila. Matjaž Mozetič, predsednik KS Miren

velikonočna delavnica

BILJENSKI ŠTRUKLJI VELIKONOČNa DELAVNICa

Velika noč je priložnost, da v dneh pred tem praznikom še dodatno okrepimo svojo ustvarjalno žilico. Praznik velike noči namreč ni le praznik druženja in pojedin, pač pa tudi ustvarjanja. Tega se zavedamo tudi v Društvu žena Bilje, zato smo v sredo, 25. 3. 2015 organizirali velikonočno delavnico. V razigranem vzdušju so udeleženci (otroci, njihovi starši, none, nonoti ...) spoznali različne tehnike barvanja jajčk na malce neobičajen način. Izdelovali smo tudi košarice iz papirja ter kokoške in zajčke iz plastičnih žličk. Izdelke so udeleženci odnesli domov in tako okrasili svoje domove. Izkazalo se je, da vse več ljudi rado ustvarja in se uči novih spretnosti. Idej, zamisli in izkušenj je veliko, zato se prav gotovo vidimo tudi naslednje leto.

ŽBRINCA Društvo žensk Žbrinca Opatje selo

je na sončno aprilsko soboto gostilo skupino učencev in učiteljev z OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane. KS V okviru obveznih učnih vsebin so si učenci ogledali spomenik na Cerju in se sprehodili po delčku Poti miru. Društvo žensk Žbrinca je za mlade popotnike pripravilo prisrčen sprejem na domačiji pri Županovih na Lokvici. Na borjaču se je najprej zaslišala Opajska himna in nekaj starih ljudskih pesmi. V pristnem opajskem narečju so gostje lahko slišali in videli, kaj je to žbrinca, kaj borat, kako se uporablja cepec …. Naša mlada članica Tjaša je skozi pravljico mlade goste poučila, kaj je ajda, od kod prihaja in za kaj se jo uporablja. Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo in pokušino različnih ajdovih jedi. Gostje so se tako lahko posladkali in okrepčali z jedmi, ki so jih zanje pripravile pridne roke članic društva Žbrinca.

KOSTANJEVICA

Erika Ferfolja Vidič

Tanja Podgornik Fotografija: Tanja Podgornik

Tudi v Kostanjevici smo aktivni

Delavnica Izdelava biljenskih štrukljev

V marcu je Društvo žena Bilje pripravilo dobro obiskano delavnico izdelave biljenskih štrukljev. Posebnost teh štrukljev je, da se jih na koncu ocvre v olju. Pripravo okusnih blazinic sta nam zaupali Norma Arčon in Tatjana Komel. Da se tradicija v izdelovanju biljenskih štrukljev uspešno prenaša tudi na mlajše generacije, je z občudovanja vredno mojstrsko natančnostjo pri njihovi izdelavi pokazala Lucija Šuligoj. Norma in Tatjana sta nam zaupali recept: testo za biljenske štruklje se pripravi na podoben način kot za potico. V sladki orehov nadev se doda rum, rozine in mandlje. Kvašeno teste se razvalja na pol centimetra debelo. Po njem se razporedi orehov nadev. Testo se prepogne, oblikujejo se blazinice, ki se jih ocvre v olju. Ko je krožnik z dišečimi blazinicami, posutimi s sladkorjem v prahu, začel krožiti po biljenski mali dvorani, smo obiskovalci hitro pozabili na vzdržnost in (morebitno) dieto ter se prepustili sladkim užitkom. Melita Bubek Fotografija: Melita Bubek

Krajani skrbimo, da se ves čas dogaja kaj zanimivega. Na lepo pomladno nedeljo konec marca smo dočakali že tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu. To je priložnost, ko lahko na oder stopijo tudi odlični domači talenti. Tako so se tudi letos predstavili otroci iz vrtca, šole, domači pevski zbor, hip-hop plesalke in seveda domači talenti, ki igrajo različne inštrumente, plešejo in pojejo. Čisto na koncu so mame ob svojem prazniku dobile še rožice s simboličnimi mislimi. Približeval se je tudi dan našega planeta Zemlje, to je 22. april. Odločili smo se, da malce olepšamo naše okolje. V aprilu in maju smo urejali okolico naših domov in 9. maja izvedli čistilno akcijo. Velja poudariti in pohvaliti tudi naše fante, ki so, tako kot vsako leto, konec aprila na Kržadi postavili mlaj. Na žalost nam je konec maja malce ponagajalo vreme in preprečilo organizacijo pohoda in druženja s športnimi igrami ob dnevu mladosti. Najverjetneje bomo načrtovano izpeljali jeseni. Konec maja smo v Kostanjevici pripravili še gasilsko tekmovanje. V poletnih mesecih naše športno društvo Fajti hrib načrtuje že tradicionalno organizacijo nogometnega turnirja, ki je vsako leto dobro obiskan. Tudi po poletju ne bomo počivali. Krajani že pridno načrtujemo dejavnosti za jesen. (rs)

NAJSTAREJŠI PČ V MIRNU

ŠKULJA KAGHO

Najstarejši pč v Mirnu

Pči ali knjižno vodnjaki so obvezni členi vsake vasi, ki so nekoč omogočali samooskrbo z vodo. Zato so bili dragoceni. Sredi Mirna stoji pč, na katerem je izklesana častitljiva letnica 1865. Nahaja se nasproti župnijske cerkve svetega Jurija, obdajajo pa ga spomeniško zaščitene hiše s hišnimi številkami Miren 105–111. Mirenci znajo ceniti dobro pitno vodo, ki še danes lahko priteče iz tega vodnjaka. Kulturno društvo Stanko Vuk Miren – Orehovlje je ob 150-letnici pča v nedeljo, dne 26.4.2015, pred vodnjakom pripravilo kulturno prireditev in krajše druženje vaščanov. Nastopili so vokalna skupina Chorus 97, učenci OŠ Miren in Župnijski pevski zbor Miren. Slavnostna govornika sta bila dva: župan Mauricij Humar in Peter Budin. Župan je spregovoril o pomembnosti vodnjaka za samooskrbo z vodo. Peter Budin je predstavil strokovno mnenje, ki ga je leta 1995 sestavil Marko Vuk. KS Miren je ob okrogli obletnici izdelala magnetek, na katerem je fotografija tega najstarejšega vodnjaka. Dogodek se je nadaljeval z druženjem vaščanov ob vodnjaku. Marsikdo od starejših je pripomnil, da se še dobro spominja tistih dni, ko so s šelami (vrči) hodili po vodo. Marsikdaj je bilo prav zabavno: tu so ženske poklepetale, zvečer so se zbirali fantje in možje, čez dan dekleta skrivoma pogledovala za fanti... Ah, kje so tisti časi! Še danes pa se ob vodnjaku srečujejo osnovnošolci, ko čakajo na verouk ali mašo. Druženje se nadaljuje, le da na drugačen način, kot je bilo nekoč. Življenje se spreminja, pč ostaja na svojem mestu in nemo opazuje drsenje časa. Marta Pavlin Fotografija: Tomaž Povodnik

novo igrišče na grivah OTVORITEV NOVEGA IGRIŠČA na grivah

V soboto, 30.5.2015 je bila na Grivah v Mirnu otvoritev novih igrišč za košarko in odbojko na mivki. Veliko število krajanov, ki so se dogodka udeležili, je bilo navdušeno nad igrišči, ki so velika pridobitev za ta kraj. Turnir v košarki in metanju trojk ter metanje prostih metov s strani župana Mauricija Humarja, predsednika KS Miren Matjaža Mozetiča, župnika gospoda Ceja, predsednika ŠD Grive Izidorja Batiča in gospoda Budina so bili uvod v večer, ki so ga ŠD Grive in njegovi člani naredili prijetnega in zabavnega. Vse čestitke ŠD Grive za novo pridobitev v Mirnu! Zdrav duh, v zdravem telesu!

50 let KS miren

Vesna B. Blažič

45 50 let KS Miren

ŠKULJA KAGHO

Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal je rek, ki ga večina pozna že iz otroštva. Tudi člani društva Škulja-Kagho iz Bilj ga poznamo, zato smo se odločili, da si bomo sami uredili igrišče, kjer bomo lahko trenirali ter prirejali manjše turnirje v poletni sezoni. S prostovoljnim delom članov smo ob dvorani Negovana Nemca na opuščenem igrišču za odbojko na mivki uredili površino, kjer bomo lahko poleti trenirali. Opremili smo jo tudi z razsvetljavo. Večino opravil, potrebnih za ureditev igralne površine, smo opravili člani društva z izdatno pomočjo biljenskih obrtnikov. Javno se zahvaljujemo Borisu Čuku, Kristjanu Simčiču in Nikolaju Kogoju za zemeljska dela, Robertu Cankarju za strokovno pomoč pri postavitvi razsvetljave ter KS Bilje, ki je sofinancirala ureditev in odstopila prostor. Vrednost del pri ureditvi igrišča je znašala okrog 2500 €. Otvoritev igrišča s priložnostnim turnirjem se je odvijala 25. aprila v poznih popoldanskih urah. Ob tej priložnosti smo člani društva predstavili znak društva, škuljanje in igro kagho. Sledila je tudi pogostitev. Otvoritve se je udeležilo približno petdeset ljudi. Roko na srce – pričakovali smo večjo udeležbo, a vseeno je bil naš trud poplačan s pozitivnim odzivom vseh prisotnih in z zanimanjem najmlajših obiskovalcev za igro. Naš naslednji izziv je organizacija turnirja v prihajajočem poletju, ko se bo v Biljah odvijala dobrodelna nogometna tekma. Prav vse prisrčno vabimo na ogled turnirja in nikoli se ne ve – lahko da bo koga zamikalo, da... Zoran Bizjak Fotografija: Alfred Primožič

V KS Miren smo naš mandat 2014–2018 začeli zelo uspešno. Poleg slavnostne seje sveta krajevne skupnosti, s katero smo počastili zlati jubilej – 50 let KS Miren, se je v šotoru poleg medgeneracijskega centra odvijal tudi kulturni del programa, ki ga je organiziralo KD Stanko Vuk in učenci Osnovne šole Miren. Slavnostni govorec ob tem dogodku je bil domačin, svetovno priznan industrijski oblikovalec, umetnik Oskar Kogoj. Prvačka pleh muzika in glasbeni gost Miran Rudan pa sta vsem prisotnim popestrila večer z izbranim glasbenim programom. Dogajanje ob praznovanju so s svojimi kulinaričnimi dobrotami obogatili prav vsi mirenski gostinci. Krajani so na praznovanje prišli v velikem številu in bili zelo zadovoljni, tako s programom kot s ponudbo. Ob tej priložnosti je KS Miren izdala zgibanko, ki zajema vse znamenitosti kraja: od muzeja Spomni se name ob meji, pokopališča, skulpture na vhodnem krožišču, Čevljarskega muzeja, cerkve sv. Jurija v središču kraja, reke Vipave, galerije Oskar Kogoj, Nature Design, mirenskih vodnjakov pa do nogometnega igrišča in Mirenskega gradu. Praznik krajevne skupnosti Miren bo postal tradicionalen. Trudili se bomo tudi z novimi vsebinami dogodka in tako krajane vedno znova presenetiti z željo, da se praznika svoje krajevne skupnosti udeležijo in sami pripomorejo k prepoznavnosti kraja in njegovi promociji skozi dogajanje. S svojo prisotnostjo na takih prireditvah krajani tudi izkažejo zahvalo vsem tistim, ki se trudijo, delajo in ustvarjajo dogodke z enim samim ciljem – imeti radi svoj kraj in ljudi spodbujati k druženju. Vesna B. Blažič, KS Miren

UTRIP SRCA V MAJSKEM VEČERU

Ljubiteljstvo in prostovoljstvo imata v svetu čedalje večji delež in s tem tudi vpliv na družbeno dogajanje. In tudi na naših tleh je tako. V Sloveniji je potekal teden ljubiteljske kulture od 15. do 24. maja 2015. Častni pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije – Borut Pahor, kar kaže na veliko priznanje vsem udeležencem ljubiteljske kulture. Osrednja prireditev v naši občini v tem tednu je bila 22. 5. na Mirenskem gradu. Slavnostni govornik je bil župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar. V svojem nagovoru je spomnil, da imamo v občini veliko število društev. Najbrž ni večje vasi v občini, ki ne bi imela kulturnega društva. Ti pripravljajo pestre kulturne dogodke: od krajših spominskih slovesnosti, oživljanja vaške tradicije, potopisnih predavanj do obsežnih prireditev, ki bi bile v čast tudi večjim občinam. In občani se z veseljem udeležujejo prav vseh. Prireditev na Gradu je bila preplet petja in recitacij na temo ljubezni. Prav ljubezen je tista, ki prinaša v človeško življenje vse odtenke čustev. Droben trepet, veliko hrepenenje, obup, žalost, neskončno upanje, občutek ljubljenosti, sprejetosti. Pevski zbor Chorus ‘97 je pod vodstvom Laure Winkler Klanjšček občuteno pel ljubezenske pesmi slovenskih avtorjev besedil, kot so Gregorčič, Aškerc, Kosovel, Minatti. Tudi uglasbili so jih Slovenci, na primer Radovan Gobec, Viktor Mihelčič, Ambrož Čopi. Tokrat sta se prepletali glasba in slovenska lirika –oboje na temo ljubezni. Pa niso bile samo znane pesmi, kot je Minattijeva Nekoga moraš imeti rad. Elvira Brumat Medvešček je govorjeni del izvezla s pesmimi, ki segajo od Prešerna do ženske poezije z Lili Novy in sodobnih pesnikov, kot sta Pavček in Strniša. Besedila so interpretirali člani Kulturnega društva Stanko Vuk Miren – Orehovlje (Mojca Dolinšek, Ksenja Cotič, David Olivo, Lea Petejan, Ines Perdec). Prireditev je vodila Tanja Arčon.

Marta Pavlin

Ljubezen je sreča

Ljubezen je sreča Ljubezen je božanje po licih, ki žarijo ti močno, to je roka, ki ti pomaga, da oprimeš se je ti. Ljubezen pride in gre, ko zbudiš se, poboža te, mislim, da je kot reke tok ali mavrični obok. Ko noč zagrne svetel dan, takrat mi misel odplava stran. Ljubezen v vseh nas žari in sreča se povsod rodi. Mirjam Marušič in Lea Furlan, 4. razred Miren

Navodilo za pošiljanje prispevkov za Glasilo Občine Miren-Kostanjevica: - Članki naj bodo kratki in jedrnati, max. 1000 znakov brez presledkov - Tekst naj bo v formatu »microsoft office word« s končnico .doc - Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300dpi ali več) in sicer poslane ločene od teksta (kot priponka) - Tekst in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Prispevke za jesensko število nam lahko pošljete do 25.8.2015 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net

Cenik oglasnega prostora v Glasilu Občine Miren-Kostanjevica: Velikost Okvirne dimenzije Cena 1 stolpec, pol strani teksta 56 x 133 mm 40,00 EUR 2 stolpca, tretjina strani teksta 116,5 x 89 mm 50,00 EUR 2 stolpca, pol strani teksta 116,5 x 133 mm 70,00 EUR 2 stolpca, cela stran teksta 166,5 x 266 mm 135,00 EUR 1/3 strani pokončno 74 x 297 mm 90,00 EUR 1/3 strani ležeče 210 x 104 mm 90,00 EUR 1/2 strani 210 x 148,5 mm 135,00 EUR Cela stran A4 210 x 297 mm 250,00 EUR Oblikovanje oglasa: • Oblikovanje ni všteto v ceno. • Oglas mora biti strokovno in tehnično pravilno oblikovan. • Besedilo oglasa naj bo v krivuljah, fotografije pa v visoki resoluciji (najmanj 300 DPI). • Oddan mora biti v formatu PDF ali TIFF. • Oglas se pošlje na naslov uredništva: glasilo.omk@siol.net. • Rok za oddajo oglasa oz. datum objave oglasa v glasilu se dogovori z urednikom. Za več informacij: Roberta Filipič, urednica, 031 355 815

GLASILO OBČINE MIREN-KOSTANJEVICA Izdajatelj: Občina Miren-Kostanjevica E-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Roberta Filipič Uredniški odbor: Mitja Ambroželj, Mojca Merkun, Ingrid Praznik, Martin Švagelj Lektoriranje: Marta Pavlin Oblikovanje in prelom: Amigra - Mitja Ambroželj s.p. Naklada: 2.000 izvodov Tisk: Grafika Soča Junij 2015 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

Fotografije: Tadej Petejan

Razno

INFORMACIJE

TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE