Zimski glasovi Občine Miren - Kostanjevica 2017 by Roberta

xxxx xxxx

i k s m i Z glasovi 2017 glasilo Občine Miren - Kostanjevica

www.miren-kostanjevica.si

december 2017

Pridobili listino Občina po meri invalidov

Predstavljamo Steklarstvo Nemec

Pogovor z Milovanom Valičem o lepem

KAZALO

KAZALO Tudi letos podelili vrsto občinskih priznanj

Občina Miren - Kostanjevica pobratena z Občino Nazarje

Podpiramo domače gospodarstvo 6 Pridobili smo listino »Občina po meri invalidov« Prireditev Moja občina 2017 Mladi in razvoj turizma na turistični kmetiji

8 10

Sprejem prostovoljcev pri županu 11

Izrazimo svoja pričakovanja, želje, potrebe Pa smo prispeli do prazničnih dni. Tistih, ki si jih otroci močno želijo predvsem zaradi pričakovanih daril. Tokrat beseda ne bo tekla o (pretirani) potrošnji pri nakupovanju hrane in daril. Niti o dragih silvestrskih večerjah. Za to se bo še vedno odločil vsak po globini svojega žepa in glede na svoje vrednote. Tokrat se bom ozrla na tisti del človekovega bivanja, ki ne stane denarja, zahteva pa našo pozornost, sočutje, posameznikov čas. Ta del je nujen v vsaki družbi, od njega smo dnevno odvisni. Pa mu posvečamo dovolj pozornost? Ga negujemo? Gre za medsebojne odnose. Vanje ne vstopamo le v službi, ampak tudi doma, na dopustu, na sprehodu – skratka povsod. Pravijo, da je kvaliteta življenja odvisna prav od kvalitete medsebojnih odnosov. Če so ti dobri, se počutimo izpolnjene, srečne, zadovoljne. Medsebojni odnosi omogočajo, da izmenjujemo menja, izrazimo občutke, zadovoljujemo potrebo po bližini, varnosti ... Zato si želimo spoštljive, tople in ljubeče odnose.

Kjer je pesem doma, tam je veselje

Državne oblike se spreminjajo, domovina pa ostane

Ključ do uspeha je predanost delu

Morda je novo leto pravi čas, da naredimo križ čez stare in nestrpne odnose. Kako to storiti? Boštjan Trtnik, družinski terapevt, pravi, naj se prenehamo truditi spreminjati druge, kajti spremenimo lahko samo sebe. Naj bo naša komunikacija z okolico jasna, enopomenska, da jo bo naslovnik popolnoma razumel. Izrazimo svoja pričakovanja, želje, potrebe, povejmo prošnje, vendar pustimo drugemu, da se odloči po lastni vesti. Učimo se sprejemanja različnosti in spoštovanja svobode drugega. Kljub vsemu je v medsebojnem odnosu treba postaviti meje, da se drugi zaveda, kaj je za nas dobro, sprejemljivo in kaj ne. Zaključuje s staro resnico: Do drugega se obnašajmo tako, kot bi želeli, da se on obnaša do nas.

Povabimo sonce v vrtec

Trtnik še poudarja, da je dragoceno, če znamo pogledati s srcem in ne le skozi prizmo čustev in razuma. Svetuje tudi, da prebudimo sočutje v nas.

Varno v prometu

Teden otroka v Vrtcu Miren

Razstava slikanic slovenskih avtorjev

Tudi v Zimskih glasovih se odražajo pozitivni odnosi, ki jih gojimo v naši skupnosti. Upokojenci iz občine se povezujejo, skupno praznujejo, hodijo na izlete, organizirajo razne aktivnosti (telovadba, ples, učenje tujega jezika ...). Šolarji pridno raziskujejo, razmišljajo, se ozirajo na preteklost in načrtujejo prihodnje dejavnosti. V vrtcu tkejo prijateljstva, se vključujejo v skupinske igre. Društva pripravljajo za občane pohode, predavanja, vesela druženja. To je samo nekaj dejavnosti, kjer se lahko »trenira« odgovorne in vedno boljše medsebojne odnose.

Voda – od mita do arhitekture

Vsem bralkam in bralcem želim v letu 2018 tople in prijazne medsebojne odnose. Prepričana sem, da bo tako svet lepši za posameznika in vse okrog njega.

Marta Pavlin, urednica

Kako ohraniti naše ljubljenčke srečne v času zabav, petard in ognjemetov

Milovan Valič – Milo

Vokalna skupina Chorus '97 praznuje 26

Obnovljena kapelica pri Štantu

Mnogi so na prireditvi pokazali, kaj znajo

Opajski večeri pod zvezdami

Zimski glasovi DECEMBER 2017

naj se v teh prazničnih božičnih dneh čas upočasni. Preživite ga v polno – v družbi družine in prijateljev, aktivno – na sprehodih ter občudovanju zimske idile, in kulturno – na skupnih srečanjih in prireditvah. Čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

SREČNO 2018 vam želim vaš župan in občinska uprava.

Razstava platen Andreja Kosiča na Cerju

Drage občanke in občani,

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e–naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan in Roberta Filipič Lektoriranje: Marta Pavlin

Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o. Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča December 2017 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Fotografija na naslovnici: Bojan Zuljan

KAZALO

Spoštovani,

KAZALO

malo je takšnih občin, kot je naša in malo je takšnih ljudi, kot ste vi, drage občanke in občani. Tokrat to poudarjam v svojem uvodniku s tehtnim razlogom. Namreč nič se v naši sredini ne bi moglo spremeniti na bolje brez vaše volje, požrtvovalnosti, prizadevnosti in nesebične podpore ter želje pomagati drug drugemu, sebi in skupnosti. Ko sem pred tremi leti nastopil mandat župana, sem se zavedal, da je naša konkurenčna prednost v ljudeh. In da bom kot prvi med enakimi največ dosegel s povezovanjem, z odprtostjo in s sodelovanjem. Zato se vam na tem mestu iskreno zahvaljujem za podano roko – vsem občankam, društvom, krajevnim skupnostim in občinskemu svetu ter sodelavcem v občinski upravi.

Prvi samostojni koncert MPZ KRAS Opatje selo

Izdelajmo snežaka

Bojan Zuljan iz Bilj – ustvarjalec z naslovnice

Ustvarjalna Hiša dobre volje

Kako rokujemo z defibrilatorjem 35 Dvanajst koristnih nasvetov za vse, ki negujete osebe z demenco

Pasti sodobne tehnologije – vzgojni izzivi za starše

Zdravo tudi v času praznikov

Reševalni pes in njegov vodnik

V okviru obeleževanja 100. obletnice soške fronte smo na Cerju počastili spomin na prihodnost posebne vrste. Slikarska mojstrovina Rudija Španzla Ples življenja in smrti bo po zaslugi velikih podpornikov umetnosti tako odslej del naše bogate kulturne in zgodovinske dediščine. Lepo je bilo biti obdan s takšno množico ljudi, ki smo se ob tej priložnosti zbrali na Cerju in ki cenimo kulturo kot del širšega nacionalnega ponosa in slovenske samobiti. Prav slednje nas je dodatno utrdilo v prizadevanjih z Goriškim muzejem po skorajšnji stalni zbirki na Cerju. In prav zgodovina iz časov soške vojne vihre je s posebnimi vezmi po svoje prepletla našo občino z Nazarjami. Več kot tisoč naših občanov se je pred sto leti zateklo v Nazarje, kjer so bili prijazno sprejeti. Danes smo kot občina tudi uradno pobrateni z Nazarjami, za kar sem si kot župan močno prizadeval. Tako na najvišji ravni krepimo vezi, ki smo jih ohranjali vsa ta leta preko osebnih stikov, kulturnih društev ter turističnih aktivnosti.

Zakaj je dobro servisirati smuči in smučarske deske

Bron na svetovnem prvenstvu

Izlet družin na Korado

Delovanje KO Rdeči križ Bilje

Krožni pohod Jamlje–Sela na Krasu–Jamlje

Prav tako me veseli, da smo z začrtano skupno vizijo in strategijo Občine Miren - Kostanjevica na pravi poti. Turizem se v naši sredini aktivo razvija, krepi se turistična ponudba, vse več je novih gostov in obiskovalcev. A odprti nismo le zanje, največ moči smo v teh mesecih usmerili v zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za razvoj in zagon gospodarskih pobud. Upajmo, da bomo gospodarske cone kmalu uspešno komunalno opremili.

In memoriam: Majda Simčič

Bolniki psoriatiki na Cerju

Poznamo (staro) Gorico?

Dragi občanke in občani,

Zanimiva Bela krajina

ozrimo se na minulo leto s premislekom in željo, da si čestitamo za opravljeno delo in vse tiste majhne dnevne uspehe, ki jih sicer ne izpostavljamo. Bodite ponosni na doseženo, pa vendar glejte naprej, načrtujte nove izzive, rastite počasi in vztrajno – to je nekaj, kar nas osebno bogati in razvija kot družbo, ki zna videti dlje.

16. pohod Opatje selo–Cerje

Kaj vse je zaznamovalo naše občinsko dogajanje v zadnjih nekaj mesecih? Po skoraj treh letih močnih prizadevanj smo le uresničili zavezo, da bomo v naši sredini skrbeli za tiste najbolj ranljive in pomoči potrebne občane. Pridobili smo listino Občina po meri invalidov. V dvorani Negovana Nemca v Biljah, kjer smo prejeli listino s strani Zveze delovnih invalidov Slovenije, je bilo iz prve roke čutiti, kako pomembna je socialna vključenost na vseh nivojih našega bivanja. Ne gre le za odpravljanje fizičnih ovir, čeprav smo na tem področju že uvedli številne spremembe, bolj gre za odpravljanje miselnih ovir, pregrad in predsodkov. In to slednje je stokrat težje – je proces, ki zahteva naš čas in pozornost.

Mauricij Humar, vaš župan

Raziskovali smo bavarske gradove 48 Kozolec toplar, jamborska cesta in Predjamski grad

Jesenski pozdrav

Sveti Martin v Kostanjevici

Seljanska noč čarovnic

Naslednja številka glasila izide konec marca 2018 Prispevke za pomladno številko glasila nam lahko pošljete do 15. februarja 2018 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridružuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

Obiskali deželo šipona in rizlinga 51

Zimski glasovi DECEMBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

Tudi letos podelili vrsto občinskih priznanj Priznanja Občine Miren - Kostanjevica zaslužnim občanom so dokaz, da se v naši občini ceni tiste, ki naši skupnosti na kakršen koli način doprinesejo dodano vrednost. Njihovo delo je ljudem tako rekoč na očeh, a kot da se jih bojimo nagraditi. Prav s tega stališča so občinska priznanja tako pomembna. Svečana podelitev je tudi letos potekala v okviru slavnostne seje Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica v Pomniku braniteljem slovenske zemlje, in sicer v dvorani z modrim nebom in ozvezdjem. Pa saj so bili prejemniki zvezde večera! V Jesenskih glasovih smo nagrajence podrobneje predstavili. S svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom so v naši okolici pustili neizbrisljiv pečat. In povečali ugled občine. Naj ponovimo, kdo so ti prejemniki. Pavel Petejan je posthumno postal častni občan Občine Miren - Kostanjevica. Listino je prevzela njegova žena Antonija Petejan. Priznanja Občine so bila podeljena Društvu žena Miren - Orehovlje, Eriku Kovicu in Jamarskemu klubu Temnica. Prejemniki priznanj so dobili v dar Slovensko srce svetovno priznanega industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja iz Mirna. Plaketo Občine Miren - Kostanjevica se podeli za življenjsko delo oz. za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja za dela, s katerimi se pomembno prispeva k razvoju in ugledu občine. Prejeli sta ju Gordana Vičič in Boža Silva Marega. V dar sta dobili pozlačeno Slovensko srce oblikovalca Oskarja Kogoja. Umetnik

Letošnji občinski nagrajenci 4

Zimski glasovi DECEMBER 2017

pravi, da je slovensko srce tradicionalna etnografska oblika, ki zajema verovanje v lepoto in dobroto človeškega srca. Obenem pa srce ponazarja spoj človeka in Boga. Dogajanje je domiselno povezovala Roberta Filipič iz občinske uprave. Glasbeno kuliso je z žarom in velikim odobravanjem publike nudila pevska skupina Jazzva. Občinskim nagrajencem za leto 2017 iskreno čestitamo.

Prav na tej slavnostni seji občinskega sveta sta župana Občin Miren Kostanjevica in Nazarje podpisala dokument o pobratenju občin.

Marta Pavlin Foto: Jakob Marušič

IZ OBČINSKE UPRAVE

Občina Miren - Kostanjevica pobratena z Občino Nazarje Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik sta na jesenskih slavnostnih sejah občinskih svetov podpisala Listino o pobratenju občin. Najprej sta listino podpisala v Nazarjah, oktobra pa še na slavnostni seji občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica na Cerju. Listina o pobratenju temelji na skupnih zgodovinskih dejstvih in odličnem prijateljskem sodelovanju, ki ga želita občini nadgraditi na vseh področjih javnega delovanja. Med Občino Miren - Kostanjevica in Občino Nazarje so se zaradi skupne zgodovine oblikovale posebne vezi. Zaradi soške fronte so se januarja 1915 begunci iz Mirna, Orehovelj, Peči, Rupe, Vrtojbe in Bilj umaknili v Nazarje. Tja naj bi odšlo od 1200 do 2000 ljudi, ki so se na svoje domove vrnili šele leta 1920. Družine so večinoma stanovale po hišah v vseh okoliških vaseh. V gradu Vrbovec, ki je bil takrat v lasti ljubljanske nadškofije, je bil sedež čevljarske zadruge. Pred gradom so zgradili več barak, med katerimi je bila tudi 100 metrov dolga baraka, v katero so preselili celotno čevljarsko zadrugo in v njej zaposlili okrog 300 delavcev. Zadrugo je vodil Anton Vuk. Tja se je preselila tudi mirenska hranilnica in posojilnica. Mirenci so se dobro organizirali tudi izven zadruge. V gradu so organizirali šolo, ki jo je vodil Anton Ferlat iz Rupe. Imeli so svoje kulturno, podporno in celo gasilsko društvo. V Nazarje so odnesli tudi prapor Telovadnega društva Orel. Ohranili so slovensko pesem, ki se je prej v teh krajih bolj poredko slišala, saj je bila večina moških na fronti. Občutilo se je, da so bili Primorci zavedni Slovenci. Dokaj dobro so se vključili v življenje domačinov, saj so jih ti že ob prihodu toplo sprejeli medse. V letih vojne so nastajale in se tudi ohranjale številne vezi z domačini. Za nekatere je to pomenilo, da so si družine ustvarili v Nazarjah ali okolici, spet drugi so iz Nazarij prišli na Primorsko. Listina o pobratenju je posvečena mirenskim beguncem, ki so bili med prvo svetovno vojno začasno preseljeni v Nazarje z okolico, in domačinom, ki so jih prijazno sprejeli. Po več kot sto letih želimo potomce slovenskih beguncev ponovno povezati, zato sta občinska sveta obeh občin podprla odločitev o pobratenju. Medsebojni stiki so se na neformalni ravni, predvsem preko kulturnih društev, ohranjali vse do današnjega dne z medsebojnimi obiski, postavitvijo razstave

o mirenskih beguncih in drugimi dogodki. Pobratenje Občin Miren - Kostanjevica in Nazarje predstavlja temelj za povezovanje občanov, različnih ustanov in organizacij obeh občin ter temelj za izmenjave izkušenj in znanj na področju turizma, kulture, športa, izobraževanja, evropskih projektov in drugih področij lokalne samouprave. Občini si bosta prizadevali, da bosta

sklenjeno sodelovanje nadgrajevali z izvajanjem skupnih aktivnosti in razvojem dobrih medsebojnih odnosov.

Roberta Filipič, občinska uprava Foto: iz arhiva Občine

Zimski glasovi DECEMBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

Podpiramo domače gospodarstvo V začetku septembra je Območna obrtno - podjetniška zbornica Nova Gorica v okviru Dnevov obrti in podjetništva 2017 organizirala okroglo mizo »Prihodnost goriškega gospodarstva – Lokalna skupnost kot ustvarjalka pogojev za razvoj obrti in podjetništva«, na kateri so goriški župani delili mnenja o nudenju priložnosti domačemu gospodarstvu. Vsem je bila skupna misel, da obrtnikom in podjetnikom pomagajo na različne načine, ne le s finančnimi sredstvi in ugodnimi posojili, ampak tudi z ustrezno komunalno infrastrukturo, nižjimi stroški poslovanja in drugimi ukrepi. Primanjkuje pa ustreznega kadra. Da je potrebno poseči po konkretnejših potezah glede kadra, dokazuje že dejstvo, da se spisek deficitarnih poklicev le še podaljšuje, za razpise prostih delovnih mest tovrstnih poklicev ni zanimanja. Župani so tako kot obrtniki soglašali, da je potrebno več vlagati v izobraževanje in pritisniti na državo ter na pristojne inštitucije, da bi se tako stanje spremenilo. Sicer pa je zbornica z goriškimi osnovnimi šolami ter ob podpori vseh šestih goriških občin organizirala promocijo poklicev, za katere je na trgu dela največ povpraševanja.

Občine z roko v roki z obrtniki Občine pomagajo, kar je v njihovi moči, so med okroglo mizo poudarili goriški župani. Poleg finančne pomoči ugodnejše brezobrestne kredite nudijo preko skupnega Sklada malega gospodarstva Goriške, ki bo tudi v letošnjem letu lokalnemu gospodarstvu nudil sredstva v višini milijona evrov. Mestna občina Nova Gorica je v preteklih štirih letih zajetno vsoto denarja namenila neposredno za spodbujanje gospodarstva, poleg tega subvencionira komunalni prispevek; v prihodnje bodo denar namenili tudi za komunalno opremljanje poslovnih con. Kot primer dobre prakse lahko tukaj omenimo Občino Miren - Kostanjevica, ki je z ukinitvijo komunalnega prispevka privabila številne podjetnike in napolnila svoje obrtne cone. »V občini Miren - Kostanjevica smo precej aktivni pri spodbujanju podjetništva in gospodarstva. Smo občina, ki je pred leti imela velike proizvajalce, kot so Ciciban, Intra in ostale. Priložnost vidimo še posebej v manjših in srednjih podjetjih. Prizadevali smo si tudi, da je prišlo do prodaje zemljišč po primerni ceni pri obrtni coni Primorje. Tam je danes devet novih poslovnih objektov. Tudi pri Frnaži v Biljah je večina zemljišč prodanih.

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Tudi župan Mauricij Humar je zbranim predstavil ukrepe občine za podporo obrtnikom, med katerimi je izpostavil predvsem oprostitev plačila komunalnega prispevka, kar bo letos skupno znašalo že 260 tisoč evrov. Obrtnikom in podjetnikom pomagamo tako s financiranjem iz Sklada za malo gospodarstvo Goriške kot tudi z direktno pomočjo, kot na primer z oprostitvijo komunalnega prispevka. V lanskem letu je znesek oprostitve znašal 130 tisoč evrov, v letošnjem pa se bomo približali 260 tisočim evrov,« je povedal župan Mauricij Humar. V Občini Kanal ob Soči imajo rezervirano večjo površino za izgradnjo obrtne cone. Podjetnikom bodo preko razpisa pomagali predvsem pri nabavi opreme. Šempetrska občina namenja gospodarstvu prostor ob prometnicah. Skrbijo, da gospodarske javne službe delujejo usklajeno, da je na voljo gospodarska infrastruktura in subvencioniran komunalni prispevek. Tudi Občina Renče - Vogrsko namenja precej pozornosti turizmu in kmetijstvu. Kot ostale občine sodeluje z Javnim skladom malega gospodarstva Goriške. Občina Brda je izrazito usmerjena v turizem in kmetijstvo. Zaradi promocije je že pred leti ustanovila Turistično informativni center, Konzorcij Brda in kasneje Zavod za turizem,

kulturo, mladino in šport. V Brdih posluje tudi stoterica samostojnih podjetnikov, za katere občina skrbi z investicijami v javno infrastrukturo in s podeljevanjem del briškim podjetnikom. Občine skrbi cena vode in zapiranje bank. Zasoljene položnice niso prizadele le goriških gospodinjstev, ampak tudi podjetnike in obrtnike. Župani so zato podjetnikom svetovali, naj se osebno obrnejo na strokovne službe podjetja Vodovodi in kanalizacije, ki jim bodo pomagale najti ustrezno rešitev. Goriški župani so na okrogli mizi izrazili tudi skrb glede napovedane centralizacije v Novi KBM in odpuščanja zaposlenih. Nekateri že napovedujejo protiukrepe, drugi pa ob tem omenjajo, da je lahko to nova poslovna priložnost za druge poslovne subjekte. Predvsem pa so župani poudarili, da se bo očitno potrebno nasloniti na domače, lokalne bančne ustanove.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica Foto: Mateja Pelikan

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2018 vam voščijo KAMENKRAS Opatje selo 1 5291 Miren tel.:

041 775 109 041 652 874 e-mail: info@kamenkras.si www.kamenkras.si

IZDELAVA IN MONTAŽA KAMNITIH IZDELKOV •POLICE, PRAGI, OBROBE •PULTI-KOPALNIŠKI, KUHINJSKI ERTE-OKENSKI OKVIRJI IZ MASIVNIH KAMNOV •STENSKE OBLOGE •STOPNICE •TLAKI - NOTRANJI IN ZUNANJI •VODNJAKI IN FONTANE •STEBRI •KAMINI •KOPALNIŠKI IZDELKI •KORITA IN LIJAKI •NAGROBNI SPOMENIKI •DARILNI PROGRAM •RESTAVRATORSTVO •PROIZVODNJA...

Kostanjevica na Krasu 109 | 5296 Kostanjevica | Slovenija

Prevozi oseb! Tel.: 00386 (0)41 341 226 Fax: 00386 (0)5 308 04 36 www.uniplan.si

Grosistična prodaja obutve FERMA - JR

Zakaj bi bosi hodili po mrzlih tleh do hiše muce Copatarice, da vam vrne copate? FERMA-JR - kvalitetni hišni copati, športna obutev in obutev za prosti čas. V Mirnu vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Naš prodajni program je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovskih centrih po celi Sloveniji (Mercator, Spar...).

amzs.si amzs.si

Zimski glasovi DECEMBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

Pridobili smo listino »Občina po meri invalidov« V Občini Miren - Kostanjevica že od konca leta 2014 potekajo aktivnosti za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. Župan Mauricij Humar je že ob pričetku mandata podprl projekt, katerega pobudnik je bil Valter Adamič iz Medobčinskega društva invalidov (MDI) Goriške. Projekt prinaša izboljšave v življenju vseh občanov, predvsem pa ranljivih skupin – invalidov in starejših. Poleg župana so glavni nosilci projekta Roberta Filipič in Lili Mozetič iz občinske uprave, koordinator projekta Valter Adamič in Marko Štanta, predsednik sveta za invalide pri Občini Miren - Kostanjevica. Uresničevanje ukrepov iz Akcijskega načrta izvaja projektni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), ki je našo občino obiskal v aprilu in v septembru 2017. Na razširjeni seji Sveta za invalide in koordinacije invalidskih organizacij je bil septembra podpisan uradni dogovor o vključitvi naše občine v izvajanje projekta. V oktobru je upravni odbor ZDIS na podlagi pregledane dokumentacije, opravljenih neposrednih razgovorov in ogledov sprejel sklep, da se Občini Miren - Kostanjevica podeli listino »Občina po meri invalidov«. Prireditev ob slovesni podelitvi listine naši občini je potekala 4. decembra v Domu krajanov Negovana Nemca v Biljah. Prireditev je vodila Roberta Filipič iz občinske uprave. Dogodek je v znakovni jezik tolmačila verificirana tolmačka Mojca Komel. Po glasbenem uvodu smo najprej prisluhnili Dragu Novaku, predsedniku ZDIS, največje invalidske organizacije v

Borut Sever

socialna vključenost oseb s posebnimi potrebami ključna spodbuda za razvoj dojemanja osebnostne rasti okolja, v katerem živijo in delajo. Pomembni pa so tudi dosežki projekta, ki se kažejo na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami, v odpravi ovir za gibalno ovirane, na področju senzoričnih, komunikacijskih, čustvenih in miselnih ovir. Rajko Žagar, predsednik projektnega sveta ZDIS, je podal obrazložitev sklepa,

Borut Sever, predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, je v svojem nagovoru poudaril, da dosežki iz projekta v mnogočem koristijo tudi starejšim, ki se s staranjem vedno pogosteje srečujejo s podobnimi ali celo enakimi težavami kot invalidi. Valter Adamič – slavnostni govornik in koordinator projekta, je izpostavil, da je Rajko Žagar

Drago Novak Sloveniji, ki je nosilka projekta OPMI in že štirinajsto leto podeljuje občinam listine. Med drugim je povedal, da je projekt »Občina po meri invalidov« primer dobre prakse, kako naj bi se načela, pravice in dolžnosti zapisane v Konvenciji o pravicah invalidov uresničevale v temeljni lokalni skupnosti – to je v občini. 8

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Valter Adamič

da se Občini Miren - Kostanjevica podeli listino. Tako je naša občina postala 28. občina v Sloveniji, ki udejanja zavezo o kakovostnejšem življenju invalidov, starejših in tudi ostalih občanov. Drago Novak je izročil listino in skulpturo »Občina po meri invalidov« županu Mauriciju Humarju, Zvezdana Markič pa je prevzela skulpturo kot predsednica MDI Goriške.

IZ OBČINSKE UPRAVE

Župan je poudaril, da listina pomeni priznanje za triletni proces, v katerem so s sodelavci uresničili veliko idej, ki so jih združevali za dosego istega cilja. Marko Štanta je v zelo sporočilnem nagovoru prikazal pomen povezovanja in vključevanja, da če si podarjamo bližino, nam je težave lažje prenašati in reševati. Slavnostni govori so se prepletali s kulturnim programom. Najprej je nastopil trio kljunastih flavt Varstveno delovnega centra (VDC) Nova Gorica pod vodstvom Doris Kodelja. Otroški pevski zbor Osnovne šole Miren pod vodstvom Zdenke Komel je ob spontani prisrčnosti najmlajših ogrel naša srca. Nasmejali in sprostili smo se ob skeču z naslovom Čevljar, ki so ga zaigrali štirje člani Društva gluhih in naglušnih severne Primorske. Prireditev je sklenil pevski zbor iz VDC, Enota Stara gora, ki je pod vodstvom zborovodkinje Andreje Konjedic Lenardič in ob klavirski spremljavi Anice Furlan sproščeno in iz srca zapel tri pesmi.

Lili Mozetič, občinska uprava Foto: Tomaž Povodnik

Valter Adamič in župan Mauricij Humar

Pevski zbor VDC, Enota Stara gora

Pevski zbor OŠ Miren

Zimski glasovi DECEMBER 2017

A.SI

V OSPREDJU

Prireditev Moja občina 2017 Oktobra je v naši občini še posebej veselo, saj nizamo dogodke, s katerimi počastimo občinski praznik. Prav ti so odlična priložnost, da se občani celotne občine spoznavamo, zbližujemo in zabavamo. Tako smo se prvo soboto v oktobru zbrali v Biljah, kjer smo se že tretje leto zapored nasmejali ob zabavnem kvizu Moja občina. Organizatorjem, Kulturno turističnemu društvu Zarja Bilje, je bila letos zaupana prav posebna naloga, saj je bil dogodek osrednja zabavna prireditev ob občinskem prazniku. Preko zabavnih iger smo se sprehodili po krajih naše občine, dotaknili kulturnega in družabnega utripa, se pri tem kaj novega naučili in predvsem zabavali. V znanju in spretnostih so se pomerili tekmovalci rumene in rdeče ekipe, kar je skrbno nadzorovala voditeljica Neža Orel ob pomoči 4-članske strokovne komisije. Mojca Dolinšek je kot kapetanka rumene ekipe skozi naloge vodila predstavnike občinske uprave: Roberto Filipič, Majo Skok Možina in Boštjana Frančeškina. Na drugi strani pa je že izkušeni kapetan Zlatko Martin Marušič vodil tekmovalce, ki so v rdeči skupini zastopali krajevne skupnosti naše občine: Vanjo Spačal, Martina Švaglja in Jerneja Tomsiča. Za glasbeni vložek med vsako igro je skrbel hišni band, ki je k prepevanju pritegnil občinstvo iz cele dvorane. Pravo vzdušje pa so ustvarili navijači, pevski zbori iz naše občine, ki so za ekipi navijali, jim včasih morda kaj namignili in z njimi prepevali. Tekmovalci so izkazali veliko znanja o naših krajih, vendar za zmago to ni bilo dovolj. Tesen rezultat se je pred zadnjo igro pomaknil v prid rdeči ekipi, s čimer si je le-ta prislužila, da je zavrtela kolo sreče. Sreča pa je tokrat poskrbela za pravi preobrat, saj se je kolo ustavilo na številki 0, s čimer je rdeča ekipa izgubila vse točke. Prav vsi pa smo ta večer slavili zmago, saj smo soustvarili prijeten večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.

Neža Orel Foto: iz arhiva KTD Zarja Bilje

Zimski glasovi DECEMBER 2017

HUDOBRA PONUDBA

VOZIL ŠKODA

MOD

SKODA.SI

Nova Gorica, t: 05 33 84 590 Tolmin, t: 05 38 00 550 www.stavanja.si Servis vozil • Kleparska in ličarska popravila • Velika zaloga rabljenih vozil

ŠKODA Vsi mod Active, ceno pa

V OSPREDJU

Mladi in razvoj turizma na turistični kmetiji Medtem ko so na turistični kmetiji Faganeli v Mirnu stregli na osmici, je TD Miren organiziralo predavanje z naslovom Mladi in razvoj turizma na turistični kmetiji. Predavanje je izvedla dr. Maja Rupnik Cigoj, ena od nosilk in promotork turistične dejavnosti na turistični kmetiji Arkade v Črničah. Župan občine Miren - Kostanjevica, Mauricij Humar, je v pozdravnem nagovoru na kratko predstavil Vizijo in strategijo razvoja občine 2017–2025 s poudarkom na razvoju turizma. Ob županu se je predavanja udeležila tudi Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospodarstvo in turizem v naši občini. V uri in pol trajajočem predavanju in ob vprašanjih udeležencev je Maja Rupnik Cigoj predstavila vse prednosti pa tudi pasti dela in razvoja turističnih kmetij. Sama je vpeta v delo na kmetiji že od malih nog, tako da skupno delo družine pripomore k razvoju njihove kmetije. Kmetija Arkade je po prepoznavnosti lastnih izdelkov že zdavnaj prešla okvire Slovenije. Poznajo jo po odličnih vinih, suhomesnatih izdelkih in kot rejce posebne sorte prašičev, t. i. mangulice. Na kmetiji so uredili tudi prenočišča, ki so dodana vrednost k dobri promociji lastne kmetije. Obiskovalci prihajajo v Vipavsko dolino in Črniče od vsepovsod.

Popoldanska urica in pol druženja je minila hitro, saj je bilo srečanje zelo zanimivo. Dogodek je bil vpet v osmico kot del dogajanja na kmetiji. Gospa Maja je nazorno povedala, kako uspeti z lastnim delom in trudom v okviru svoje dejavnosti in družine. Mladi s svojim znanjem in idejami, ki jih premorejo, imajo pri tem izjemno vlogo. Idej

je včasih celo preveč, pot do udejanjenja le-teh je včasih nekoliko trnova. Maja Rupnik Cigoj je dokaz, da se s trdim delom, z znanjem in s stalnim izobraževanjem uresničijo ideje, ki jih lahko deliš tudi z drugimi.

Vesna B. Blažič, TD Miren Foto: Vesna Blažič

Sprejem prostovoljcev pri županu 5. december je mednarodni dan prostovoljstva. V tem času župan vsako leto priredi sprejem za prostovoljce, ki delujejo na območju občine. Letošnjega sprejema se je udeležilo preko petdeset prostovoljcev, ki svoj čas in talente podarjajo pomoči potrebnim v okviru Župnijske Karitas Miren, Krajevne organizacije Rdečega križa Bilje, Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Hiše dobre volje Miren ter Društva upokojencev Miren in Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu, ki sodelujejo v projektu Starejši za starejše. Župan Mauricij Humar je prostovoljce pozdravil in jim v nagovoru dejal, da je v naši občini čut za prostovoljstvo zelo razvit. Pomoč prostovoljca je velikokrat neopazna za zunanji svet. Konkretno pomoč pa zelo občutijo ljudje, ki jo prejemajo. Pomoč ni samo tista v materialni obliki ali pomoč pri nekem opravilu. Velikokrat človek bolj potrebuje naš čas, pogovor, pozornost, občutek za razumevanje njegove stiske. Župan je omenil nedavno slovesno prireditev ob podelitvi listine »Občina po meri invalidov«. Ta

projekt ne pomeni samo odpravljanja arhitektonskih ovir, ampak je celostni pristop k pomoči potrebnemu človeku. To je ena od konkretnih zadev, ki se izvaja v povezovanju s socialno zdravstvenimi službami. Posebno pomembno je prostovoljstvo prenašati na mlajši rod, kar dosežemo s svojim zgledom in spodbudo. Občinska uprava je vedno odprta za nove predloge. Zaključil je z mislijo, da naj

posadimo še kakšno drevo, da bo drevored lepega in dobrega rastel naprej. Župan se je prostovoljcem zahvalil in jim zaželel uspešno delo še naprej. Ob kratkem druženju so si prostovoljci izmenjali izkušnje. Naj tudi taka srečanja pomenijo majhno zahvalo velikim srcem.

Lili Mozetič, občinska uprava Foto: Maja Skok Možina

Zimski glasovi DECEMBER 2017

V OSPPREDJU

Kjer je pesem doma, tam je veselje Praznik petja Občine Miren - Kostanjevica se je letos praznovalo na Krasu, v Kostanjevici. Povabilo na praznik so vsi pevski sestavi v občini vzeli čisto zares. Pripravili so pester program, saj njihove pesmi segajo od klasičnih zborovskih pesmi do dalmatinskih in istrskih melodij tja do zabavne zborovske glasbe. Zbori nastopajo na prireditvah v domačih vaseh, na reviji Primorska poje, decembra pa na božično-novoletnih koncertih po naši občini in v okoliških vaseh ter zamejstvu, nekateri pa sežejo tudi v daljne kraje izven Slovenije. Kjer je pesem doma, tam je veselje, tam je radost. Lahko rečemo, da je Občina Miren - Kostanjevica občina veselih ljudi.

Ženski pevski zbor »Kras« Opatje selo Po letih delovanja je to najmlajši pevski zbor iz občine. Letos praznuje tretjo obletnico delovanja. V njem pojejo dekleta in žene iz Opatjega sela in Sel na Krasu. Vodi jih Aleksander Zavadlav. Zbor rad posega po skladbah domačih avtorjev in njihovih priredbah. Nastopajo na domačem odru, pa tudi na reviji Primorska poje in tam, kjer si želijo njihovega petja.

Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna Pevce povezujejo ljubezen do petja, mladost in prijateljske vezi. Ponosni so na svoj poletni nastop Pod lipo v Orehovljah, saj so s svojim posebnim izborom skladb pritegnili veliko poslušalcev. Po novem je njihov dirigent domačin Matej Petejan. Predstavili so se z resno in zabavno glasbo. S pesmijo V gozdu so se poklonili domačemu skladatelju Antonu Klančiču.

Ženski pevski zbor Zarja iz Sel na Krasu Ženski pevski zbor iz Sel na Krasu je bil ustanovljen pred 26 leti kot cerkveni pevski zbor. Pred desetimi leti pa se je z ustanovitvijo Turističnega društva Dren preoblikoval v Ženski pevski zbor Zarja. Repertoar zbora obsega izbor sakralnih in slovenskih ljudskih pesmi. Zadnja tri leta zbor vodi Leo Čotar. To leto so pripravili odmeven koncert Pozdrav jeseni.

Zimski glasovi DECEMBER 2017

V OSPPREDJU

Moški pevski zbor »Kras« Opatje selo Moški pevski zbor »Kras« je tisti zbor iz Opatjega sela, ki je pred mnogimi leti oral ledino zborovskega petja v svoji vasi. Fantje in možje v vasi so od nekdaj radi prepevali slovenske ljudske in narodno zavedne pesmi. Zbor so ustanovili že pred skoraj petdesetimi leti. Članska sestava se je z leti spreminjala, ljubezen do petja pa ostaja v vsej veličini. Zbor že vrsto let vodi domačin Pavel Pahor.

Pevski zbor društva žena Miren - Orehovlje Žene iz Mirna in Orehovelj povezuje ljubezen do slovenskih ljudskih pesmi. Dobivajo se dvakrat tedensko in pojejo pod taktirko zborovodje Mirana Rustje. Vesele so, če jih kam povabijo, da pojejo. Petje jim vliva optimizem in veselje do življenja.

Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna Zbor letos praznuje. Pred dvajsetimi leti so se zbrali in prvič zapeli pod vodstvom Antona Klančiča. Zasedba v svoj repertoar uvršča ljudske in umetne pesmi domačih in tujih skladateljev, črnsko duhovno glasbo in sakralne skladbe. Letos je zbor sodeloval v operi Seviljski brivec v Šempetru pri Gorici in Metliki. Vokalno skupino Chorus ‘97 vodi Vladimir Čadež. Zaradi njegove odsotnosti je dirigentsko paličico tokrat prevzela Ana Zalar.

Oktet Rožmarin Člani okteta Rožmarin vztrajajo pri petju že zelo dolgo, nekateri od vsega začetka, torej že 22 let. Možje in fantje prihajajo s širšega območja Krasa, največ iz matične občine. Že nekaj časa jih vodi Katja Bajec. Druži jih veselje do petja in s tem povezanih doživetij ter medsebojno prijateljstvo. Njihov repertoar je širok. Pravzaprav najdejo pesem za čisto vsako priložnost.

Zimski glasovi DECEMBER 2017

V OSPPREDJU

Vokalna skupina Glas iz Bilj Zbor nastopa od leta 2005 dalje. Dekleta in žene prihajajo iz Bilj in okolice. Vodi jih Ingrid Praznik. Njihov cilj je, da nenehno napredujejo v petju, obenem pa da se družijo in imajo “fajn”. Na tokratnem nastopu so segle po priredbah slovenskih in istrskih ljudskih pesmih.

Alenka Marušič iz Opatjega sela Alenka Marušič je solistka, ki se solo petja uči pri profesorici Marjetki Luznik. S profesionalnim učenjem se je začela ukvarjati takrat, ko so ji zaradi zdravstvenih težav petje pravzaprav prepovedali. Res bi bilo škoda, če bi slepo sledila zapovedim. Na koncertu je nastopila tudi kot solistka v Moškem pevskem zboru »Kras« Opatje selo.

Roberta Filipič in Marta Pavlin Foto: Dominik Bizjak - Dinko

Zimski glasovi DECEMBER 2017

V OSPREDJU

Državne oblike se spreminjajo, domovina pa ostane Prireditev Spomin na prihodnost, ki se je odvijala konec novembra pred Pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju, je bila domoljubna. Posvečena je bila stoti obletnici konca soške fronte ter vsem braniteljem, ki so v tisočletnem boju Slovencev za obstanek na svoji zemlji darovali svoja življenja za svobodno, samostojno in neodvisno prihodnost našega naroda. Slovesnost je prav posebej zaznamovalo odkritje umetniškega dela, slike akademskega slikarja Rudija Španzla. Veliki datumi v zgodovini naroda so kot večne bakle, ki v naših srcih budijo ponos na prehojeno pot in prižigajo nove plamenice, spodbujajoč plemenita hotenja sedanjih in bodočih rodov. Vendar pa netenje narodnega samoljubja do nasilne oblasti le ruši svetovno ravnovesje ter končno privede do vojnih prevratov ali do mrtvila v oboroženem miru. Poetiko prireditve so mi narekovale misli slovenskih umetnikov prejšnjega stoletja: Kosovela, Gregorčiča, Cankarja, Kosmača, Kajuha in Kocbeka, katerih skupni imenovalec je mali slovenski človek, delavec in kmet. V njem namreč korenini tisočletna trdoživost slovenskega značaja in posebna ljubezen do slovenske domovine, ki jo v odlomku najprisrčneje opiše Ciril Kosmač: »Da, zdi se mi, da mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo domovino, kakor jo ljubijo veliki. Majhna je… in ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici; resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega prostora, da se razmahne, razbohoti in razcvete. Naj prostranost bobni in poje svojo mogočno pesem, resnična lepota tiho žari. Svojo domovino poznamo, kakor poznamo obraz svoje matere: domače so nam vse njene gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi. Nenehno čutimo objem njenih kmečko raskavih, a

V Pomniku na Cerju so odkrili umetniško delo akademskega slikarja Rudija Španzla.

srčno dobrih in toplih rok, stiskamo se k njej in jo branimo že tisoč let, branimo jo največkrat preprosto, kar z golimi rokami, toda branimo jo uspešno, kajti prvi porok zmage je besna zaljubljenost, ki ne presoja in se zato tudi ne umika pred sovražnikovo premočjo. Da, najprej je potrebna ljubezen, ki je vsako uro pripravljena dvigniti roko v bran, nato šele prideta do veljave razsodna misel in orožje.« Ta »navaden« slovenski človek je s svojo navezanostjo na svoj dom že stoletja temelj obstanka našega naroda. In hkrati je lahek plen politike in vladajočih elit, ki hazardirajo z momentom, in v egoizmu nacionalizma, tega najbolj razvitega svetovnega čustva, povzročajo nove vojne. Zgodovina se torej ponavlja, osnovna človeška načela pa ostajajo ista – kakor trpljenje in razčlovečenje, ki ga vojne prinašajo.

To je tudi sporočilo Španzlove umetnine z naslovom Ples življenja in smrti, slovenske Guernice, ki je v soboto dobila svoje stalno mesto v osrčju Pomnika na Cerju. Simfonija Memento Mori, ki nam jo v slikarjevi upodobitvi molče godejo nemi, apokaliptični godci mrtvaškega kvarteta slovenskih vojakov, ni samo veličastna epopeja tisočletnega boja našega naroda za obstoj na svoji zemlji in opomin vojnim vihram, temveč globok razmislek o večni zasužnjenosti človeške duše s skušnjavami družbe, z vojnim mitom zmagovalnosti in junaštva, z revolucijami, idejami in zgodovino, ki polnijo praznino brezobličnega človeka z varljivim občutkom moči. S svojo globoko simboliko bo umetnina oplemenitila slovensko kolektivno zavest in samozavest!

Radoš Bolčina Foto: Milan Skledar

Sponzorji umetniškega dela: Občina Miren - Kostanjevica BTC, d. d. Riko, d. o. o. Uniforest, d. o. o. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica Zavarovalnica Triglav Kočevar in sinovi, d. o. o. Gorenje, d. d.

Elektro Ljubljana Slovenske železnice, d. o. o. E3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o.o. Elektro Primorska Celjske mesnine Urh Bahovec Seng, d. o. o. Telekom Slovenije

Zimski glasovi DECEMBER 2017

PREDSTAVLJAMO

Ključ do uspeha je predanost delu Tudi v zimski številki nadaljujemo s predstavitvijo podjetij, ki imajo sedež v Občini Miren - Kostanjevica. Tokrat smo zavili v Bilje, kjer so se v podjetju Steklarstvo Nemec prijazno odzvali našemu povabilu na pogovor. Gospa Milojka in njen mož Julijan sta bila dolga leta zaposlena v Finalu v Novi Gorici, kjer sta se ukvarjala s steklom. Žena je nagovarjala moža, da bi šla na svoje, a sta sprva oklevala. Toliko preprek je bilo videti na poti samostojnosti! Prva se je odločila Milojka. Toda ni imela ustrezne šole, medtem ko je bil Julijan po poklicu graver. A žena je bila trdna v svoji odločitvi. V Ljubljani je na zahtevo Obrtne zbornice pri znanem steklarju opravila preizkus znanja iz steklarstva. Njeno 10-letno delo v Finalu se je obrestovalo, izkazalo se je njeno strokovno znanje. Tako je v Šempetru na Bratuževi ulici leta 1972 odprla svojo steklarsko delavnico. Morda se zdi, da je delo v tej branži enostavno, toda v resnici sta za nemoten potek dela potrebna vsaj dva para rok in seveda dovolj prostora. Tako je zaposlila bivšega sodelavca s Finala – Stanka Vodopivca, ki je ostal pri njih celih 38 let. Stanko je bil zelo priden in iznajdljiv delavec. Zdaj je delo potekalo lažje; še posebej zato, ker ji je popoldan pomagal mož Julijan.

Dve delavnici in premalo stekla

Čez čas je svojo delavnico odprl tudi mož – tokrat v Solkanu, kjer je deloval približno štiri leta. V tistem času je bilo razmeroma težko dobiti osnovni material – to je

Zimski glasovi DECEMBER 2017

steklo. Dobavljali so jim ga iz Pančeva (Srbija) in Lipika (Hrvaška). Nemčeva sta ugotovila, da v dveh delavnicah ne bosta mogla delati, kajti na razpolago je bilo premalo stekla. Tako je Julijan svojo delavnico zaprl in se preselil v Šempeter. Dela je bilo zmeraj več in zaposlili so še nekaj novih delavcev.

Sodelovanje s tovarno Iztok Miren

Tovarna Iztok Miren je izdelovala spalnice za potrebe takratnega jugoslovanskega trga in za izvoz v arabske dežele. Prav slednji so zahtevali, da imajo spalnice veliko ogledal. V Iztoku so imeli težave z dotedanjim podjetjem, ki jim je dostavljalo ogledala. Pa so se pri Nemčevih dogovorili, da bodo sodelovali z njimi. Tedaj sta Julijan in Milojka morala zagristi v še en problem, ki se je sprva zdel nepremostljiv – stroji. Imeli so le star stroj, ki je bil že amortiziran. Iznajdljiva lastnika sta se dogovorila z veletrgovcem iz Italije, kjer sta kupovala drobni material za steklarstvo, da bosta preko njega kupila potrebni stroj na obroke. Tako je k hiši prispel stroj za brušenje ogledal. S težavo so uredili dovolj velik prostor za novo pridobitev. Tako so stekla na mero narezali v tovarni Iztok, ga prepeljali v Šempeter na obdelavo, na roke so ga

očistili in nato spet prepeljali v Miren v tovarno. Razmere so jih spodbudile, da so začeli razmišljati o ustreznejših pogojih za delo.

Ko je premalo prostora ...

Z rastjo obsega dela se je večala potreba po prostoru. Sprva so se širili kar v Šempetru, v bližnje lope. Delo je tako potekalo skoraj pod milim nebom in nekaj je bilo treba ukreniti. Leta 1984 so začeli z gradnjo precej večjih prostorov kar na domači zemlji, v Biljah, kjer stoji podjetje še danes. Prvotno stavbo so v kasnejših letih še dvakrat dozidavali, kakor so narekovale potrebe zaradi uvajanja novosti in širitve obsega dela. Kupili so dodatne stroje, delo je lažje steklo kot v Šempetru.

Kriza je oklestila delo Za tovarno Iztok so delali polnih 10 let. Toda leta 1991 je podjetje šlo v stečaj. Nemčevi so skoraj eno leto životarili. Prej so se otepali individualnih strank, saj so komaj komaj lahko ugodili vsem naročilom Iztoka. Sedaj se je zdelo, kot da so povsem na začetku. Počasi so pridobivali nove stranke. Obenem so se odločili: Nikoli več ne bodo delali samo za eno stranko!

PREDSTAVLJAMO

Nov zagon Iz krize so izšli še močnejši, z novo izkušnjo. Bila je grenka, toda z vztrajnostjo in pogumom so si opomogli. Pravijo, da sta se trend in način dela v steklarstvu močno spremenila. Če so včasih delali majhna stekla, so sedaj v ospredju večje steklene površine. Sprva so delali z izolacijskim steklom, kot so ga potrebovale stranke iz Slovenije, Italije in Rusije. Kasneje so se preusmerili v unikatne steklene izdelke za notranja in zunanja vrata, ogledala, matirane vzorce na steklu, gravure in podobno. Danes delajo predvsem z 8 in 10 milimetrov debelim steklom. Pogosto je taka debelina stekla namenjena nadstreškom, predelnim stenam in za notranja vrata. Še vedno pa se dela za stranke tudi manjše usluge.

Lastništvo prenesli na sina

V družini so se dogovorili, da podjetje prevzame mlajši sin Aleksander, po domače Sandi. Pa saj sta oba sinova, Valter in Sandi, ves čas živela s tem, za kar sta skrbela starša. Ves potek dela jima je bil domač. Še kot mladeniča sta se vključila v delovni proces. Oče ju je že kot dečka navajal na delo, zahteval odgovornost; obenem pa ju je nevsiljivo vpeljeval v posel.

S fuzijo je izdelek lepši S fuzijo se je ukvarjal sprva oče Julijan, z njo obdelano steklo prostor oplemeniti,

ga prenovi ali popestri. Fuzija je zahteven proces, ki traja okrog 24 ur. Pri tem je potrebno imeti kanček domišlije in občutek za kreativnost. Steklo, ki se ga da v peč pri 850 oC, se spremeni v barvit dekorativni izdelek. Veliko je ročnega dela, toda tako nastajajo unikati, kar daje izdelkom dodatno vrednost. Po besedah gospe Milojke se le malokrat zgodi, da jim novi izdelek ni všeč.

podjetju ni treba bati pomanjkanja idej. Biljencem je družina Nemec poznana kot prijazna, pripravljena pomagati tako krajanom kot Krajevni skupnost in društvom, ki delujejo v vasi. Želimo jim še veliko uspeha in inovacij na področju steklarstva.

Ivanka Kosta in Marta Pavlin Foto: iz arhiva Steklarstva Nemec

Največ izdelajo ogledal Ogledalo ima vsak dom, pa naj bo veliko ali čisto majhno. Tudi pri Nemčevih je mogoče naročiti ogledalo po želji. Nekaj novega je gotovo ogledalo z LED borduro in vklopom na dotik. Kakršno koli ogledalo lahko dopolnijo z dodatkom barvnega elementa ali steklene prizme, vse po želji naročnika. Podjetje skrbi za to, da je njihovo delo kvalitetno opravljeno in v dogovorjenem roku. Trdijo, da je zadovoljna stranka najboljša reklama. V podjetju namenjajo veliko časa inovacijam, na kar so ponosni. K njim prihajajo stranke s Krasa, iz Nove Gorice, Italije in bližnje okolice. V čem je ključ uspeha družinskega podjetja Steklarstvo Nemec? Gotovo v predanosti steklarskemu delu. Družina dodaja, da je zelo pomembno, kako so reševali probleme: zbrali so se pri jedi in razpravljali, nato pa skupno sprejeli odločitev. Umetniška žlica je našla pot tudi k vnukom Milojke in Julijana. Torej se

Zimski glasovi DECEMBER 2017

VRTEC

Povabimo sonce v vrtec Povabimo sonce v vrtec je bila osrednja tema letošnjega tedna otroka. In takšen teden smo želele pričarati našim sončkom v vrtcu. Najprej smo otrokom zaigrale lutkovno igro Živali iščejo sonce. Naslednji dan so si starejši otroci v Novi Gorici ogledali predstavo En, en, ti pa pojdeš ven. Sreda je bila rezervirana za športno popoldne. Na prireditvenem prostoru v Opatjem selu smo izpeljali mini olimpijado, kjer so sodelovali tudi starši. V četrtek so otroci nizali mamicam verižice iz odpadnega materiala. Zadnji dan pa smo si pripravili slavnostno kosilo. Na mizah so bili posebni pogrinjki. Večji otroci so že pomagali pri okraševanju miz. Izdelali so prikupne ježke iz sadja.

Batistič Almira, Vrtec Opatje selo Foto: iz arhiva Vrtca Opatje selo

Varno v prometu Otroci oddelka Ježi iz Vrtca Kostanjevica na Krasu smo sodelovali v akciji Otroci za varnost v prometu. Namen akcije je spodbuditi voznike k varni vožnji in zavedanju, da so v prometu udeleženi tudi otroci. Z otroki smo se pogovarjali na temo Alkohol in promet. Za v avtomobil smo izdelali obešanko s sporočilom in se še naučili pesmico Na cesti nisi nikdar sam (avtorja Adija Smolarja). Nato smo risali na temo pravljice Formula ena in policaj Mataj. Iz odpadnega materiala smo ustvarjali policiste in avtomobile. Zaključek akcije pričakujemo v mesecu decembru, ko nas bo obiskal policist.

Jana Žorž, Vrtec Kostanjevica na Krasu Foto: iz arhiva Vrtca Kostanjevica na Krasu

Teden otroka v Vrtcu Miren V enoti Vrtca Miren smo vzgojiteljice v tednu otroka pripravile različne dejavnosti, s katerimi smo želele otrokom popestriti bivanje v vrtcu. Izdelovali smo pogrinjke in dekoracijo za slavnostno kosilo, ogledali smo si gledališko predstavo v gledališču v Novi Gorici, obiskali so nas gasilci s Krasa in knjižničarka Elvira B. Medvešček. Vključeni smo tudi v projekt Občina prijazna invalidom. Najstarejši otroci iz skupine – Metulji so se odločili, da obiščejo varovance v Hiši dobre volje in skupaj spečejo piškote. Otroci so se radostno vključili in pomagali starejšim in invalidnim ljudem. Skupaj so oblikovali različne piškotke in jih kasneje spekli. Otroci so spoznali, da se v družbi in samem okolju, v katerem živimo, srečujemo z drugačnostjo in jo sprejemamo kot nekaj samoumevnega. Naučili pa so se tudi, da je s skupnimi močmi bistveno lažje premagovati ovire, s katerimi se invalidi in starejši ljudje vsakodnevno srečujejo. V tem šolskem letu bomo v sklopu projekta Občina prijazna invalidom poskušali rahljati stereotipe in predsodke glede drugačnosti, ki so žal še vedno prisotni.

Vesna Klančič, Vrtec Miren Foto: iz arhiva Vrtca Miren 18

Zimski glasovi DECEMBER 2017

VRTEC

Razstava slikanic slovenskih avtorjev Ob 100. obletnici izida prve slovenske slikanice smo na pobudo uredništva revije Ciciban tudi v Vrtcu Bilje pripravili razstavo slikanic slovenskih avtorjev. K sodelovanju smo povabile otroke in starše. Otroci so v vrtec prinašali knjige, ki so jih našli na domačih knjižnih policah ter pri babicah in dedkih.

Na naši razstavi so se tako znašli Martin Krpan, Kekec, Muca Copatarica, Mojca Pokrajculja, Piki Jakob, pa tudi veliko pravljic Svetlane Makarovič, Anje Štefan in mladih avtorjev. Posebno mesto na razstavi so si zaslužile slikanice starejših letnikov in slovenske ljudske pravljice. Razstavili smo tudi stare

izdaje Cicibanov, ki so jih za učenje branja uporabljali že naše babice in dedki. Tako otroci kot starši so si z veseljem ogledovali razstavo, ki ponuja pravo bogastvo naše kulturne dediščine.

Metka Istenič, Vrtec Bilje Foto: iz arhiva Vrtca Bilje

Zimski glasovi DECEMBER 2017

ŠOLA

Voda – od mita do arhitekture OŠ Miren se je tudi letos vključila v projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Letošnja tema je posvečena naravi. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je evropskemu gibanju pridružil s temo Voda – od mita do arhitekture. O vodi so razmišljali in jo proučevali tudi učenci naše šole.

Športne dejavnosti ob Vipavi Preko projekcije smo si ogledali izvir Vipave, njeno pot od izvira do izliva, življenje v njej, naravne nesreče – poplave, nekaj utrinkov dejavnosti ob Vipavi in se seznanili s tem, kako so ob njej živeli včasih. Učenci so se odpravili na pohod ob reki od šole, skozi del Bilj, imenovanih Počivala, do brega Črepule. Tam smo prisluhnili potapljaču Društva podvodnih dejavnosti Soča Nova Gorica, ki nam je pokazal potapljaško opremo. Poizkusili smo se tudi v ribolovu. Ribič RD Renče nam je razkazal ribiško opremo, vabe in nam pojasnil, katere ribe živijo v Vipavi. Pohod smo nadaljevali v smeri Bukovice do nasada Dulja raca.

Tam smo se seznanili z razmeroma novim vodnim športom – s supanjem. Pot smo krožno nadaljevali ob meandru reke Vipave. Tudi povratek je bil zanimiv, saj smo na poti opazili veliko sledi živali. Na pohodu nas je spremljal lovec in domačin Matej Žniderčič, ki svoj domači okoliš pozna do potankosti. V okviru projekta bomo v šoli v Biljah še raziskovali življenje ob reki Vipavi ter ga primerjali z življem nekoč. V ta namen bomo na šoli zbirali stare fotografije in pričevanja naših starejših krajanov.

Učiteljice in učenci Podružnične OŠ Bilje

Perice na Vipavi nekoč Učenci 4. in 5. razreda v Mirnu smo si najprej ogledali film o reki Vipavi od trenutka, ko priteče iz več kraških izvirov v Vipavi in nadaljuje pot kot ravninska reka, torej do njenega izliva. Spoznali smo, kako je človek s svojim ravnanjem postal krivec za poplave, ki se dogajajo v spodnjem toku reke. V nadaljevanju so učenci 5. razreda odgovarjali na pripravljena vprašanja, učenci 4. razreda pa so si z drugošolci ogledali, kako Gregor Ferfolja opravlja kontrolne meritve in analize vode na vodomerni postaji pri mostu v Mirnu. Sledilo je delo na terenu. Učenci smo ugotavljali, iz katerih materialov je narejen most, po katerem je speljana cesta. Izmerili smo njegovo dolžino, primerjali levi in desni breg, opazovali rastline in živali ob reki, sledili toku reke, primerjali njeno globino na različnih točkah ob reki, ugotavljali, čez kateri breg se voda prej razlije ob poplavah in zakaj. Pot nas je vodila do mesta, kjer so včasih prednice naših babic prale perilo. Tudi mi smo se želeli preizkusiti v tem opravilu, kar pa nam je 20

Zimski glasovi DECEMBER 2017

preprečila visoka voda. Bilo je prenevarno. Kljub vsemu pa nismo obupali. Na glavo smo si dali ruto, okoli pasu predpasnik, obuli gumijaste škornje, v roke vzeli trdo milo, napolnili škaf z vodo, pripravili perilnik in poskusili oprati nekaj kuhinjskih krp. Na dvorišču ob jedilnici se je razlegal naš smeh, ko smo se trudili delo kar najbolje opraviti. Pritegnili smo kar nekaj pozornosti. Pri zahtevnem opravilu so se želeli preizkusiti čisto vsi, ne samo dekleta. Petošolci so v naslednjih dneh pri pouku sestavili vsak svojo razlago, zakaj ima reka Vipava v Mirnu toliko ovinkov. Ob tej priložnosti je nastala knjižica zgodb. Učenci in učiteljici smo ozavestili, kako je obnašanje reke odvisno od našega ravnanja z njo.

Laura Čermelj in Andreja Levstik

ŠOLA

Reka in ljudje Učenci 6. razreda so podrobneje spoznavali reko Vipavo in njen vpliv na življenje v okoliških krajih, predvsem v Mirnu. Zjutraj smo se pod vodstvom učiteljic domačink odpravili na sprehod ob Vipavi, kjer v času velikih poplav najbolj poplavlja – to je ob rošti v Orehovljah, v parku v Mirnu, na njivah v Deleh. V parku se nahaja požagano deblo z oznako, do koder je segala Vipava v velikih poplavah leta 2009 in 2010. Svoje izkušnje in spomine na ti dve naravni nesreči so dodali tudi učenci in učenke, ki so s seboj prinesli nekaj slikovnega gradiva. Delo so nadaljevali po skupinah v razredih. V vsaki skupini so se ukvarjali z drugo temo: s poplavami, s turizmom in potencialom

za turizem ob reki Vipavi, z ribištvom, preučevali so tudi namakalni sistem na tem območju nekoč in danes. V naših vrstah smo imeli tudi nekaj mladih ribičev, ki so radovednim sošolcem vedeli postreči z zanimivostmi s tega področja. Spoznali smo, da imamo v našem okolju naravne danosti, ki jih lahko zelo dobro izkoristimo. Pri tem moramo paziti, da ne posegamo pretirano v okolje, saj ima narava moč, ki se ji človek ne more zoperstaviti, kot je bilo videti med poplavami 2009 in 2010.

Luka Pavlin

Obisk Klobasje jame V okviru projekta so sodelovali tudi učenci Podružnične OŠ Kostanjevica. Tu se voda skriva pod površjem, tudi v jamah. Zato smo medse povabili Jamarski klub Temnica, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Učencem so predstavili, kaj vse postorijo jamarji na Krasu.

Dragica Jeklin V Novelu nas je pričakal jamar Robert Pahor, ki nas je pospremil do Klobasje jame. Med postankom pred jamo sta se nam pridružila še dva jamarja. Peljali so nas v jamo, kjer so bili kapniki in je kapljala voda. Pripovedovali so nam o jami. Za tem smo si v stari šoli v Temnici ogledali mini muzej jamarstva in muzej 1. svetovne vojne. V muzeju smo dobili nalepko.

Nika Pahor, 4. razred Vsak četrtošolec in petošolec je prijel za roko prvošolca ali drugošolca. Po glavni cesti smo tako varno prišli do jame. Vanjo smo vstopali v skupini po deset otrok. Po spolzkih stopnicah smo previdno dospeli do večjega prostora. Tam so nam jamarji predstavili jamo, v kateri so nekoč sušili klobase, zato je tudi ime Klobasja jama. Pripovedovali so nam tudi o opravilih jamarjev in nas povabili, da se jim pridružimo v Jamarskem društvu Temnica.

Tian Gatej, 4. razred

Raziskovanje fizikalnih lastnosti Vipave Na naravoslovnem dnevu so učenci 7. razreda raziskovali fizikalne pojave na vodi, kot so: • valovanje na vodni gladini • lom in odboj svetlobe • hitrost vodnega toka reke in • temperaturo reke Štiri skupine učencev so med seboj krožile, kar pomeni, da so vsi spoznali predvidene fizikalne pojave. Dve skupini sta najprej opravili meritve na terenu, drugi dve pa opazovali in raziskovali pojave v učilnici. Nato so se skupine menjale.

Praktični del • Merjenje hitrosti vodnega toka reke Vipave je potekalo na različnih mestih.

Na dan meritev je bil pretok vode pri modrem železnem mostu od 0,56 do 0,59 m/s, v parku v Mirnu pa od 0,93 do 0,98 m/s. • Merjenje temperature je potekalo v Orehovljah pri jezu. Na dan meritev je bila temperatura vode tik pod gladino 10,2 oC, v sredini toka reke 10,1 oC in tik nad dnom 10,2 oC.

Teoretični del V šoli so učenci teoretično (z uporabo interneta) in praktično spoznavali fizikalne pojave, kot so: valovanje, odboj in lom svetlobe. • Pri odboju svetlobe v vazi z vodo so spoznali, da se svetloba na ravni površini

odbija tako, da je vpadni kot enak odbojnemu. • Lom svetlobe so opazovali pri prehodu zrak – steklo – voda – steklo – zrak. Spoznali so, da se svetloba lomi (spremeni smer) pri prehodu skozi različno goste snovi. • Lom svetlobe na vodni gladini je bil posebno zanimiv. V vodo so potopili leseno paličico. Zaradi loma svetlobe so videli paličico zlomljeno, čeprav je bila v resnici ravna.

Edvin Kosovelj Vse fotografije so iz arhiva OŠ Miren.

Zimski glasovi DECEMBER 2017

NASVETI

Kako ohraniti naše ljubljenčke srečne v času zabav, petard in ognjemetov Noči so vedno daljše in bolj mrzle, praznične lučke pa že nakazujejo prihod najlepšega praznika v letu. Medtem ko se vsi veselimo prihoda treh mož in novoletnih pričakovanj, naši ljubljenčki doživljajo najbolj stresne dneve v letu – sezono petard in ognjemetov. Kako prepoznati fobijo pred ognjemeti? Strah se lahko pri živalih manifestira na različne načine. Lahko postanejo bolj agresivne, povečata se lajež in stokanje, nekatere začnejo markirati po hiši ali stanovanju, skrivajo se, pohitreno dihajo. Aktivnost se lahko zmanjša, tresejo se, nekatere celo izgubijo apetit. Kaj lahko naredimo sami? Poskušajte se obnašati tako kot običajno. Ignorirajte tesnobno vedenje in pazite na svoje reakcije, saj živali čutijo tudi vaše nelagodje. Če ste sami umirjeni, bo tudi vaš ljubljenček hrup lažje sprejel. Priskrbite mu mesto, kjer se bo lahko skril in se počutil bolj varnega. Mogoče jih peljite na sprehod v zgodnejših večernih urah, preden se pokanje začne. Glasneje predvajajte radio ali televizijo,

Zimski glasovi DECEMBER 2017

to zamaskira dogajanje zunaj. Zagrnite zavese. NIKOLI in nikdar ne kaznujte svojega ljubljenčka, če opazite povečan strah in drget zaradi hrupa! S tem lahko celo povečate njegov stres. Vrata, okna in lopute med pokanjem zaprite. Tako preprečite morebitne pobege in s tem zmanjšate hrup. Poskrbite tudi za to, da je vaš ljubljenček mikročipiran, saj se zaradi strahu lahko zateče v neznano. Poskrbite tudi, da imajo mačke dovolj toaletnega posipa. Ljubljenčke lahko zamotite z igračami in s prigrizki. Ne puščajte jih same med najhujšim pokanjem! Na tržišču obstaja veliko naravnih produktov, ki lahko omilijo negativne učinke stresa in anksioznost. Te se dobi v obliki kapsul, razpršilcev, ovratnic in difuzorjev. Vaš veterinar vam lahko svetuje, kateri

produkt bo najbolj primeren za vašega ljubljenčka. Medtem ko so zgoraj navedeni produkti za živali naravnega izvora in se jih uporablja za omiljenje stresa, svetujemo, da se o uporabi zdravil oz. celo pomirjeval obvezno pogovorite z veterinarjem o primerih, kjer vaš ljubljenček kaže znake agresije!

Jana Zavrtanik, DVM Želimo vam vesel božič ter veliko zdravih tačk v novem letu 2018.

INTERVJU

Milovan Valič – Milo V tokratni številki predstavljamo Milovana Valiča, rojenega leta 1953, ki živi in deluje v Opatjem selu na Krasu. Njegovo področje udejstvovanja je široko in sega od profesorske vloge, oblikovanja celostne likovne podobe podjetij, opreme knjig ... do slikarskega ustvarjanja. Tokrat nas je zanimalo, kakšen je njegov pogled na »lepo«, kako se lahko umetnik promovira v Sloveniji, katere »sreče« moraš imeti, da napreduješ in pokažeš svoj talent. Milovan Valič je pobudnik in eden izmed oblikovalcev umetniške gimnazije v Novi Gorici in Višje šole za oblikovanje materialov in fotografijo v Sežani. Na umetniški gimnaziji v Novi Gorici je opravljal profesorski poklic od leta 2000 kot profesor risanja in slikanja, likovne teorije ter plastičnega oblikovanja. Leta 2016 se je upokojil. Kljub temu še vedno poučuje prostoročno risanje in osnove likovne teorije na Višji šoli za oblikovanje kamna in fotografijo v Sežani. Bil je ustanovitelj in vodja mednarodnega likovnega srečanja v Novi Gorici v okviru Društva likovnih umetnikov severne Primorske, kateremu je predsedoval skoraj 10 let. V njegovo področje likovnega ustvarjanja spadajo številne celostne podobe podjetij, prireditev, opreme knjig, koledarji, ilustracije, gledališke scenografije, javni spomeniki itn. Udeležil se je številnih slikarskih kolonij in simpozijev (Bovec, Abitanti, Maribor, Italija …). Je dobitnik več nacionalnih in mednarodnih nagrad. Pripravil je več kot 35 samostojnih razstav doma in v

tujini ter sodeloval na mnogih skupinskih razstavah. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in član Društva likovnih umetnikov severne Primorske.

Razlika med »lepo« in »dobro izvedeno« Človek izraža svoja čustva, dojemanje sveta in okolice z umetniškimi stvaritvami, ki niso nujno povezane s preživetjem. Milovan je zapisan likovni umetnosti. Torej umetnik ustvarja umetne stvari, ki seveda morajo imeti estetsko vrednost, duhovnost in sporočilnost. Večkrat se srečujemo s pojmom »kako je lepo«. Vendar tega ne smemo enačiti z umetnostjo. Marsikatera ustvaritev – umetniško delo – na pogled ni lepo. O tem piše Umberto Eco v knjigah Zgodovina lepega in Zgodovina grdega. Valič svoje dijake in študente večkrat opozarja na izraz »je lepo«; priporoča jim, da uporabijo izraz »dobro izvedeno«. Tudi narava je mojster lepote (sončni zahod, žitno polje ...), toda to dojemamo kot naravni pojav.

Likovni ustvarjalec v bistvu realizira svoje ideje, misli, poglede na okolje, družbo, socialne in politične dogodke ... v različnih materialih (platno, glina, kamen ...). Umetnik v bistvu naredi, da nevidno postane vidno.

Kako občutimo likovno delo Razlika likovnega ustvarjalca od slehernih ljudi je v moči doživljanja, od koder črpa likovno energijo. Slikar pa tisto, kar doživlja, misli in občuti z likovnimi izraznimi sredstvi tudi izrazi, oblikuje in napravi čutno dostopno tudi drugim ljudem. Vidni obdajajoči svet, se pravi vizualna stvarnost, spodbudi organizem, da zaznava in tvori notranjo miselno podobo o stvareh in pojavih v zunanjem svetu. V likovnem jeziku je prisotna zaznana energija, ki pretrese, prepriča, spreminja, zamakne ali pa navdaja z nikdar slutenimi trenutki. Črte, barve in oblike ob združevanju ali razporejanju postajajo izrazne. Z njimi je možno izraziti dolgo

Zimski glasovi DECEMBER 2017

INTERVJU

lestvico razpoloženj in čustev. Črte, barve in oblike so sile, ki vdirajo v našo zavest in učinkujejo fizično. Treba jih je izluščiti, izumiti in razviti kot nosilke likovnih izjav o vidnih dejstvih in zamišljenih resničnostih. V Milovanovih likovnih delih se izraža prikrita napetost, ki izvira med strukturo in dogodkom. Slikovna ploskev (papir, platno, grafična plošča) pomeni prostor notranje akcije, ki po intervenciji postane dialog duše in fizičnosti. Nastajajo sporočilne podobe, ki predstavljajo avtohtone akterje in so psihološka opora za karakterizacijo vsebin in sporočilnosti ekspresivne izpovedi; hkrati so temeljni oblikovalci kompozicije ter strukture del. Vehementnost poteze omogoča doseganje svojskega rokopisa. Prostor je ponekod nedefiniran, ponekod nakazan s stopnjevanjem svetlo-temnega, intenzitete barve, velikosti oblik itn. Z gestualnimi potezami v različnih smereh, naraščanjem ali upadanjem, s prepletanjem, z zgoščevanjem je dosežena notranja napetost in dogajanje, ki kot nek znakovni sistem in zapis postanejo nosilec izraza.

Kako postati prepoznaven v današnjem svetu Poznan je izrek popularnega ameriškega slikarja Andyja Warhola, da slej ko

Zimski glasovi DECEMBER 2017

prej vsakdo doživi svojih 15 minut slave. Vemo, da nič ne pride samo od sebe. Poleg pridobljenih sposobnosti in talenta je potrebno garanje in samoodpovedovanje. Mladi ustvarjalci se v današnjem času morajo kar precej angažirati in biti dovolj inovativni, da uspejo. Večkrat se morajo pojavljati na likovni sceni, da postanejo opazni in del umetniškega trga. Ta je v današnji dobi zelo krut in marsikdo doživi razočaranje. Iz zgodovine umetnosti poznamo likovnike, ki so uspeli in bili poznani šele po smrti. Na primer nizozemski slikar Vincent van Gogh je v življenju prodal samo eno sliko in umrl v revščini. Danes imamo poplavo vprašljivih umetnikov, ki jim ljudje zaradi neznanja nasedajo. Bistvo umetniškega ustvarjanja ni v komercializaciji, ampak v izpovedni moči. Nekaterih samooklicanih umetnikov sploh ni sram, kar ponujajo naivnim ljudem! Nadarjenost se kaže na različne načine. Na likovnem področju je pomembno vizualno mišljenje, zaznavanje, vizualni spomin, ročne spretnosti, zaznavanje prostora z razumevanjem tretje dimenzije, domišljija, ideje … Potrebni sta kreativnost in motivacija.

Klasični nosilci slike in digitalizacija? Sodobne likovne prakse se poslužujejo novih medijev. Že s pojavom fotoaparata se je mislilo, da bodo klasični nosilci slike – kot sta platno in papir – pozabljeni. Kljub digitalizaciji slike vseeno še obstaja klasični pristop. V klasiki (npr. v slikarstvu) je upodobljen trenutek. Tudi v digitalizirani sliki je tako, vendar z razliko, da je nosilec slike TV ekran; svetloba se spreminja, slišimo zvok, oblike se v živo spreminjajo, obstaja možnost uporabe vonja ... Trenutno je v ospredju tridimenzionalna slika. Umetnik angažira vsa naša čutila. S temi praksami se srečujemo na raznih festivalih likovne umetnosti in v galerijah. Namen je izražanje ustvarjalca, ne da bi hoteli imeti »izdelek« v dnevni sobi. Milovan dojema digitalno tehnologijo kot material in predvsem kot orodje za izražanje. Namesto čopiča in svinčnika

INTERVJU

se uporabi računalniški program, kjer se s klikom dobi karkoli. Toda to ni tako preprosto. Najprej je potrebno imeti ročne spretnosti, spoznati klasične tehnike, ponotranjiti vizualizacijo mišljenja ... Šele potem lahko uporabljamo omenjeno tehnologijo. Milovan Valič pravi, da uporablja računalnik predvsem za končno oblikovanje grafičnih podob. Po predhodno prostoročno razvitih idejnih skicah in načrtih realizira končni izdelek z računalnikom. Ta nudi množico različnih možnosti pri oblikovanju uporabnih grafičnih izdelkov.

Ali vrednost umetnine res določajo modne smernice? Milovan Valič meni, da modne smernice niso nujne za določanje vrednosti umetnine. Nekateri umetniki sicer podležejo le-tem in so na koncu nezadovoljni. Dobro delo je po njegovem tisto, ko ga pogledaš in te ustavi, se zamisliš in si rečeš: »To je pa dobro napravljeno« – čeprav ne poznaš razlage. Ponoreli kapitalizem dopušča mnogo absurdov, dobrih in tudi slabih in bedastih.

Če je študent boljši od profesorja ... Zanimalo nas je, kako se odzove profesor, če je njegov študent boljši od njega. Milovan nam je postregel s primerom, kjer pravi takole: »Na Pedagoški fakulteti sem diplomiral iz grafike. Na Majskem salonu Društva likovnih umetnikov Slovenije v Ljubljani je bilo moje delo razstavljeno in predstavljeno skupaj z deloma profesorjev Iva Mršnika in Andreja Jemca. Profesor Mršnik je prišel do mene in mi rekel, da ga že presegam in da je zelo zadovoljen. Na to sva bila zelo ponosna tako on kot

jaz. Osebno sem prepričan, da je uspeh in napredovanje v strokovnosti študenta lahko profesorju v ponos. Tudi sam sem zelo vesel, ko slišim za uspehe svojih nekdanjih dijakov in študentov. To je samo potrditev pravilnega pristopa k pedagoškemu delu in tudi k drugačnemu vizualnemu razmišljanju, kar vodi v »nov val«. Tega pa lahko definiramo šele v nekem daljšem obdobju.«

slovenski impresionisti. Zoran Mušič se je uveljavil bolj v tujini kot doma, čeprav je zelo cenjen tudi v Sloveniji. Mednarodni sloves je dobila skupina IRWIN (skupina slikarjev). Umetnost mora biti družbeno angažirana in naprednejša v razmišljanju, da postane aktualna. Seveda na uveljavitev posameznih avtorjev vpliva tudi število razstav in nagrad ter predvsem aktualnost v ustvarjanju.

Uveljavljanje slovenskih umetnikov

Na svoji poti moraš imeti srečo z Učitelji

V primerjavi s tujino imamo Slovenci kar precej dobrih likovnikov. Prodor na svetovni trg pa je zelo težak. Nimamo sposobnih galeristov, kuratorjev in ustanov, da bi naše likovne umetnike izpostavljali. Razstavni prostori in organizacije razstav so zelo dragi, malokdo si jih lahko privošči. Opazno in preverjeno se najbolj prodajajo na primer

Milovan Valič pravi, da se brez študija, dela in talenta težko doseže cilje. Močna spodbuda je tudi pozitivno naravnana okolica. V osnovni šoli v Mirnu je imel odličnega likovnega pedagoga – pokojnega slikarja Silvestra Komela. Asistiral je tudi kiparju Negovanu Nemcu in prijateljeval z drugimi likovnimi umetniki Primorske. Že kot gimnazijca so ga sprejeli v svoje stanovske vrste. Po sprejetju v Društvo likovnih umetnikov severne Primorske in Društvo slovenskih likovnih umetnikov je deloval predvsem na likovnem področju, in sicer kot likovni pedagog, profesor likovne umetnosti in slikar. Nagrade in razstave so le potrdilo, da je talentiran in izjemno delaven na likovnem področju. Milovanu Valiču želimo še veliko odmevnih razstav in uspehov na celotnem likovnem področju.

Š. S. Foto: iz osebnega arhiva Milovana Valiča

Zimski glasovi DECEMBER 2017

KULTURA

Vokalna skupina Chorus '97 praznuje

V letošnji pevski sezoni Vokalna skupina Chorus '97 Miren obeležuje 20. obletnico delovanja. Že drugo sezono deluje pod umetniškim vodstvom priznanega glasbenega pedagoga in pevca Vladimirja Čadeža ter ob korepetitorski pomoči Ane Zalar. Kot že pretekle jubileje so tudi tokratnega proslavili delovno s celovečernim koncertom 9. decembra, ki so ga priredili v telovadnici Osnovne šole Miren. Na koncertu, pripravljenem tudi s pomočjo Kulturnega društva Stanko Vuk, so med pesmimi predstavili svoje preteklo delo, zlasti delček nastopa v operi Gioacchina Rossinija Seviljski brivec, pri kateri so sodelovali v preteklem poletju. V tem delu sta se jim pridružila tudi operna solista David Čadež in Zdravko Perger, ki je bil tudi režiser operne predstave. Zadnji je pritegnil tudi kot solist v eni od izvedenih pesmi. Pred številnim občinstvom je pevcem čestital župan Mauricij Humar, sledili pa so mu predstavniki društev in drugi gostje. Druženje pevcev z gosti in poslušalci se je po koncertu zavleklo še pozno v noč. V jubilejni sezoni pevci načrtujejo še pestro dogajanje, o katerem bomo poročali v prihodnjih izdajah občinskega glasila.

Robert Petejan Foto: iz arhiva Vokalne skupine

Nastop v Budimpešti

Koncertirali so v Rusiji. 26

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Po nastopu v Riminiju

KULTURA

Razstava platen Andreja Kosiča na Cerju Andrej Kosič je širši publiki poznan kot slikar akvarelist, ki si je v več kot šestdesetletni predanosti tej tehniki ustvaril prepoznaven likovni jezik. Vsem so znane in domače predvsem njegove krajine, ki so nastale neposredno na odprtem ali v ateljeju kot notranji odmev in spomin. Kosičeva razstavna pot se je začela leta 1954, prvič pa je samostojno nastopil leta 1959. Vse do danes je postavil nad 120 samostojnih razstav in sodeloval pri več kot 160 skupinskih, tako doma kot v tujini. Je tudi prejemnik nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti srebrno medaljo na 20. bienalu nabožne umetnosti v Neaplju (1982), nagrado za akvarel v Tokiu (1983), prvo nagrado

na 7. evropskem bienalu v Rimu (1988) in posebno nagrado za akvarel v Gorici (1992). Za domačo cerkev v Rupi, kjer se je Andrej Kosič rodil 20. septembra 1933, je v letih 1992 in 1998 uresničil vitraje in Križev pot. Dela iz cikla »Trpeče metamorfoze«, ki so bile prvič razstavljene pred dvema letoma v Kulturnem centru Alojza Bratuža v Gorici, nato še v Trstu in Ljubljani, predstavljajo s tehničnega, vsebinskega in slogovnega vidika jasen odmik od ustaljene slikarske prakse in so odraz umetnikove vitalnosti, ki ne pojenja niti s časom, ki mineva.

Cikel slik Trpeče metamorfoze Za cikel »Trpeče metamorfoze« je slikar izbral platna večjih dimenzij in oljne barve, predvsem pa na njih odstopa od realističnega odslikavanja narave in se približuje ekspresivni abstrakciji, čeprav avtor ne prestopi praga nefigurativne govorice. Vzgib za nastanek cikla in sam naslov se neposredno navezujeta na obletnico začetka bojev prve svetovne vojne, na bolj globinski, občuteni in osebni ravni pa na pretres, ki ga je slikar doživel ob soočenju z dramo, ki jo je slovenski narod zaradi nasilnih totalitarizmov doživel v času druge svetovne vojne in takoj po njej. A tematika nikakor ni nova, pravzaprav je tlela v umetniku že od mladosti, saj je že leta 1962 v galeriji Rossoni v Trstu nastopil s sliko »Vojna, ki jo sovražim«. V recenziji jo je slikar in likovni kritik Milko Bambič izpostavil kot »najboljše delo na tej razstavi, v katerem se očituje sila miselne sinteze likovno prenesene na platno ter posrečeni slikarski prijemi, ki kažejo, da bi Kosič v tovrstni tematiki lahko probojno uspel.«

prehajanju letnih časov. Osnovna barvna paleta se od najbolj temne do najbolj svetle preliva s platna na platno. Vendar dela ne izžarevajo sozvočja, ki ga lahko odkrivamo v naravi. Poteze čopiča izrisujejo mrežo, ustvarjajo s prazninami prestreljeno površino, v katero so ujete bodeče žice, roke in lobanje ljudi. S sklepnim platnom želi slikar preseči zgolj naravno danost življenja, ujetega v biološki zakon rojevanja in umiranja, in odgovor na bivanjsko stisko nakaže v osebni izpovedi »15. postaje« Križevega pota, ko se trpljenje, kot je zapisala Anamarija Stibilj Šajn, »preobrazi v svetlobo, v novo, večno življenje.«

Saša Quinzi Foto: Tomaž Povodnik

O smislu človeškega trpljenja »Trpeča metamorfoza« je pristna likovna meditacija na temo večnega vprašanja smisla človeškega trpljenja. Slikar si iz naravnega sveta sicer izposoja barvno gradacijo, primerljivo spreminjanju intenzivnosti svetlobe znotraj dneva ali v

Zimski glasovi DECEMBER 2017

KULTURA

Obnovljena kapelica pri Štantu Dolgo, predolgo je tlela želja po obnovi kapelice Marije Vnebovzete pri Štantu. Čez letošnje poletje je le prišlo do obnove. Pobudo je dal župnik Robert Ušaj na željo nekaterih domačinov. Starejši Mirenci se še spominjajo procesije po vasi, ki je na praznik sv. Rešnjega telesa šla tudi mimo te kapelice. Kapelica je bila okrašena, za kar so poskrbele žene iz bližnjih domov. Ta cerkveni dogodek se je ohranil do začetka 2. svetovne vojne. Po 2. vojni politika ni bila naklonjena cerkvi in njenim obredom ter znamenjem po vasi, zato so jih marsikje po Sloveniji odstranili. Tako je bilo tudi s kapelico pri Štantu. Leta 1960 je postala lastnik stavbe, kjer je bila kapelica, tovarna usnja. Takratni direktor Jožef Volk je ukazal, da se slika odstrani in odprtina zazida. Nekdo je sliko rešil tako, da jo je odnesel v farno cerkev, kjer je dolga leta ležala poškodovana. Na svoje stroške jo je dal restavrirati domačin Marko Vuk, tedanji kustos v Goriškem muzeju. Danes krasi našo cerkev sv. Jurija

v Mirnu. Občasno jo odpeljejo tudi na kakšno razstavo. Letos smo bili prijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da je v zazidani odprtini še bolj stara poslikava Matere božje, ki je bila najverjetneje poškodovana v 1. svetovni vojni. Verjetno bi bilo treba v obnovo vložiti preveč denarja ali pa se je ponudila prilika, da je nekdo narisal novo podobo, ki jo je vložil v že dokončano kapelico. Poizvedovali smo, kaj se je v resnici dogodilo, a pravega dokaza za katerokoli trditev nismo našli. Prvotna slika v kapelici je tako postala pobuda in vodilo umetnici Maši Bersan Mašuk, da je sliko obnovila. V oktobru je župnik Robert Ušaj kapelico slavnostno blagoslovil. Zbralo se je veliko

domačinov, ki so ponosno stali ob svetem znamenju. Župnik je v svojem nagovoru poudaril, da je bila Marija vedno med nami, čeprav je bila zazidana. Slavnost so popestrili pevci, Sara Skvarč s flavto in Ela Krog s saksofonom ter govor srečne domačinke Marice Pavlin. Za prijeten zaključek smo se Štantovci družili v bližini znamenja tako kot nekoč. Zahvaljujemo se župniku in vsem, ki so z darovi, delom, skrbjo ali kako drugače prispevali k obnovi kapelice.

Stanislav Faganeli Foto: Andreja Vižintin in iz arhiva Stanislava Faganelija

Mnogi so na prireditvi pokazali, kaj znajo Na pobudo društva žensk Žbrinca Opatje selo smo v okviru Opajskih večerov pod zvezdami septembra organizirali prireditev Pokaži, kaj znaš. Opajci in Opajke, mladi in manj mladi so imeli priložnost pokazati sokrajanom, s čim se ukvarjajo v prostem času. Kolo sreče, ki ga je poganjal aplavz občinstva, je določal vrstni red nastopajočih. Tako smo lahko poslušali izvrstne pianiste, kitariste,

Zimski glasovi DECEMBER 2017

flavtistko in saksonista, uživali ob čudovitem petju solo pevk, se zabavali ob plesni točki, se čudili čarovnijam mladega čarodeja in zadrževali dih ob prikazu borilnih veščin. Višek večera je bil nastop našega sokrajana Dominika Marušiča, ki zadnja leta živi v domu upokojencev v Ajdovščini. Občinstvo je z izvedbo pesmi El condor passa, Goodbye my love, goodbye in La paloma popeljal v zlata

šestdeseta leta. Prireditev sta vodila Črt Vidič in šinjorina Gugl – Vilma Pahor.

Erika Ferfolja Vidič Foto: Jakob Marušič in iz arhiva društva

KULTURA

Opajski večeri pod zvezdami 2017

V septembru se je uspešno zaključila tretja sezona Opajskih večerov pod zvezdami v organizaciji Društva žensk Žbrinca Opatje selo in v sodelovanju s KS Opatje selo, PD »KRAS« Opatje selo, Turističnim društvom Cerje in gostilno Štirna. Bogata sezona se je letos začela že 1. maja, ko so se na opajskem odru že tradicionalno predstavili člani zasedbe Big Band Nova. Sledile so gledališke predstave, večer ljudskih pesmi z Goriškimi harmonikaši, koncerti zborovskega petja … V juliju nam je Orkester kitar SGC Emil Komel pričaral romantični poletni večer. Obiskovalci so lahko uživali tudi ob ogledu različnih razstav v Hiši opajske tradicije.

Konec avgusta smo obujali spomine ob projekciji fotografij srečanja Selo, Sela, Sele, ki se je odvijalo junija letos v Opatjem selu in Selah na Krasu. September se je začel z gledališko predstavo. Nedeljski večer so obogatili tudi Opajci in Opajke, ki so se občinstvu predstavili na prireditvi Pokaži, kaj znaš. Zaključek sezone je bil v znamenju koncerta Mladinskega pevskega zbora

»KRAS« ob njihovi 5. obletnici delovanja. Opajski večeri pod zvezdami so bili tudi letos zelo dobro obiskani, občinstvo navdušeno in organizatorji zadovoljni. Organizatorji obljubljajo, da bodo tudi Opajski večeri pod zvezdami 2018 vredni obiska.

Erika Ferfolja Vidič Foto: iz arhiva društva

Zimski glasovi DECEMBER 2017

KULTURA

Prvi samostojni koncert MPZ KRAS Opatje selo Sonce, ki so ga skoraj ves dan delno zakrivali oblaki, je zahajalo, ko so se fantje in dekleta pod taktirko profesorja Pavla Pahorja prvič zbrali, da bi oblikovali, zasnovali in udejanjili Mladinski pevski zbor »KRAS« Opatje selo. Po petih letih smo bili pripravljeni, da potegnemo črto, naredimo inventuro. Na sobotni večer 23. septembra smo z glasbeno podlago Filipa Mozetiča, Iztoka Vovka ter Nike, Jureta in Blaža Pahorja pripravili prvi, a zagotovo ne zadnji

samostojni koncert. Ob nas so stali župan Mauricij Humar, ki nas je presenetil s torto, predsednik Krajevne skupnosti Opatje selo Mirjan Pahor; Alenka Marušič pa ni imela le funkcije predsednice Prosvetnega društva »KRAS« Opatje selo, temveč je z nami tudi zapela. Ob nas pa je, tako kot že neštetokrat v petih letih, stala zvesta publika. Res lahko rečemo, da smo bili obkroženi s prijatelji. In kot se za prijatelje spodobi, smo se

Gradimo in urejamo za vas...

Srečno 2018! KOLEKTOR CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. 30

Zimski glasovi DECEMBER 2017

potrudili in prenesli našo mladostno energijo in znanje neštetih vaj na oder. Hans Christian Andersen je nekoč dejal: »Ko so besede neuspešne, glasba spregovori.« Tudi tokrat je glasba spregovorila v svojih najlepših petletnih tonih tradicionalne, ritmično-duhovne, tuje in domače glasbe. In kot sta že v začetku obljubila voditelja, člana zbora Tjaša Veselič in Jakob Marušič, bil je lep dan!

Jakob Marušič Foto: Dominik Bizjak – Dinko

www.almima-embal.si ALMIMA EMBAL d.o.o. Orehovlje 2a, 5291 Miren

Delovni čas: od ponedeljka do petka 7.00-15.00

Pri nas dobite:

• vakuum naprave • vakuum vrečke • folije in vrečke za živila • aluminjaste, zlate in papirnate pladnje • posodice za toplo hrano, solate in namaze • lesene posodice za peko • PP in EPS embalažo za sadje, zelenjavo in mesne izdelke • delikatesni papirji • lepilne trakove • strojne in ročne ovijalne folije • papirnate brisače, serviete • nosilne vrečke ...

Ponujamo velik asortiman, primeren za vse priložnosti in vsak žep.

Tel +386 (0)5 330 39 30

GSM +386(0)51 633 453

info@almima-embal.si

RIBARNICA "NIVES" Miren 110, SI- 5291 Miren, Slovenija

BonmarGlobal

i n f o : 0 5 30 54 115 / ribarnica@bonmar.eu

...želimo vam lepe praznike...

urnik: sreda 9:00 - 17:00 petek 9:00 - 18:00 sobota 9:00 - 12:00

t: +386 (0)8 20 55 000 / f: +386 (0)8 20 55 001 / e: info@bonmar.eu / i: www.bonmar.eu

BONMAR GLOBAL d.o.o.

ribe, raki in školjke (sveže in zamrznjene) bakala namaz dimljen losos izdelki s tartufom Sulpizio

USTVARJALNI

Izdelajmo snežaka Do božiča je le še nekaj dni, a časa za ustvarjanje še vedno dovolj. Zakaj ne bi letos na vašo smrečico postavili unikatnih okraskov, delo vaših rok in domišljije, mogoče z njimi obdarili vaše najdražje? Iz stare nogavice bomo izdelali snežaka. To je zelo preprost, a simpatičen okrasek, ki ga lahko naredite tudi z vašimi najmlajšimi. Potrebujemo: otroško nogavico ali žabice, kos flisa (blaga) 15 x 9 cm, kos flisa (blaga) 30 x 3 cm, svilen trakec 40 cm, 3 gumbke, košček oranžnega filca, 2 črna krogca za oči, sukanec in iglo, škarje, lepilo (lahko tudi pištolo za vroče lepljenje), polnilo (vata ali polnilo iz vzglavnika).

Od nogavice odrežemo približno 15 cm dolg kos na stopalu, od žabic pa del nad peto. S sukancem pretaknemo 0,5 cm nad spodnjim robom. Pretaknjeno nit previdno stisnemo in trdno zavežemo. Vse skupaj obrnemo, da skrijemo rob v notranjost. Napolnimo s polnilom.

Z iglo in sukancem pretaknemo še 0,5 cm pod zgornjim robom. Pretaknjeno nit previdno stisnemo in trdno zavežemo (rob ostane viden). Malo nad sredino trupa snežaka stisnemo s sukancem in tako ločimo glavo od trupa.

Kapo pripravimo tako, da večji kos flisa sešijemo po širini. Na vrhu narežemo na približno 1,5 cm dolge resice. Kapo obrnemo, spodnji rob v višini 1 cm zavihamo navzven in postavimo na glavo. Na notranji strani spodnjega dela pričvrstimo z lepilom. Zgornji del kape, kjer so resice, stisnemo s sukancem, da dobimo cof.

Na obraz nalepimo oči in nos. Za nos uporabimo oranžen filc ali lepenko v obliki korenčka, za oči pa črne perlice ali lepenko. Na telo nalepimo še 2 gumbka.

Za šal uporabimo manjši kos flisa, ki mu na obeh koncih zarežemo približno 1,5 cm dolge resice. Šal po dolžini zlepimo skupaj. Vozel šala pričvrstimo in hkrati skrijemo z gumbkom ali s kakšnim drugim dodatkom.

Kapo okrasimo s svilenim trakcem, ki ga zavežemo v pentljico. Na vozel dodamo zvezdico ali kaj podobnega in naš snežak je pripravljen. Če ga želimo postaviti na smrečico, skozi kapo pretaknemo laks ali sukanec in naredimo zanko.

Namesto mehkega polnila lahko snežaka napolnimo tudi z rižem. V tem primeru ga uporabimo kot okras našega doma in ga ne postavimo na smrečico. Svoji domišljiji prepustite prosto pot, lahko menjate materiale, male detajle … Želim vam obilo užitkov pri ustvarjanju.

Sonja Cijan 32

Zimski glasovi DECEMBER 2017

USTVARJALNI

Bojan Zuljan iz Bilj – ustvarjalec z naslovnice Praznični decembrski čas povezujemo z vonjem po smoli in iglicah, z rdečo in zlato barvo, kateri dodamo belino zasnežene pokrajine. Bojan Zuljan iz Bilj že vrsto let podira ta stereotip – natančneje od leta 1987 dalje, ko je klasično jelko v njihovi dnevni sobi zamenjala artistična, moderna, unikatna jelka domače izdelave. Navdih za vsakoletno izvedbo je predvsem igra asociacij: vidi in preoblikuje neko idejo, jo prilagodi materialu, ki mu je na voljo, pa tudi prostoru, kjer jelka stoji, in načinu izdelave. Gre za povsem domačo izvedbo, torej so sredstva in materiali pa tudi orodje v domači delavnici omejeni; pri zahtevnejših delih prosi za pomoč tudi pri mizarju. Čas, ki preteče od ideje do končnega izdelka, je različen – vse je

odvisno od zahtevnosti izdelave in tudi od dostopnosti materiala. Včasih, še pred desetimi leti, je bil izbor materiala in dodatkov bolj omejen, tako se je avtor naučil iznajdljivosti in kreativnosti v povezavi z reciklažo. Ogrodja se prebarva, oblepi, dodatke se predrugači – vse to da jelki popolnoma nov učinek. Lučke se vsekakor uporablja, dokler trajajo. V začetnih letih je bila barvna izbira

pogojena s klasičnimi smernicami – zlata, rdeča, bela, srebrna. Kasneje pa je Bojan postal pri izboru barv drznejši, uvajal je vijolično, črno, naravne odtenke. Da je celotna slika zaključena, poskrbi njegova hči, ki darilca pod jelko zavije in oblepi z barvno in stilno usklajeni dodatki.

Špela Sušanj Foto: Nika Zuljan

Zimski glasovi DECEMBER 2017

HIŠA DOBRE VOLJE

Ustvarjalna Hiša dobre volje Miren se medgeneracijsko mlajša V Hiši dobre volje Miren se vedno kaj zanimivega dogaja, pa čeprav gre za čisto navaden dan. Zagotovo je še toliko bolj zanimivo in razgibano, ko svoje moči združijo z mlado energijo. Sedaj je postalo že tradicionalno, da se nekajkrat letno dobijo s podružnično OŠ Bilje, z Vrtcem Miren ter višjimi razredi OŠ Miren. Učenci 5. razreda Podružnične OŠ Bilje so v svoje prostore povabili dobro voljo mirenske Hiše starejših. Pod mentorstvom likovnega pedagoga Romea Stublja in organizatorke Lilijana Kavčič so z dobrovoljkami in dobrovoljci Hiše dobre volje v čast tednu otroka in mednarodnemu dnevu starejših pomešali svoje energije in živobarvno izvedli slikarski ekstempore »Prinesimo sonce v šolo«. Ne pozabite, da si ustvarjene izdelke lahko ogledate na simpatični razstavi »Prinesimo sonce nad občino«, ki krasi pritlično steno Občine Miren Kostanjevica. Poleg razstavljenih slik so na ogled tudi drugi izdelki, ki so čudovit plod marljivih in ustvarjalnih rok dobrovoljcev in dobrovoljk Hiše. V tednu otroka je v Hiši dobre volje

zadišalo po slastnih piškotih, ki so jih z dobrovoljci oblikovale ročice izjemno pridnih otrok skupine Metulji iz Vrtca Miren. Neverjetno koliko ljubezni je bilo v njih! Ne samo v piškotih, tudi v otrocih,

Zimski glasovi DECEMBER 2017

saj so bili neizmerno nežni, polni topline in pozornosti. Zahvala gre zagotovo tudi vzgojiteljicama Vesni Klančič in Martini Pušnar. In če so Hišo dobre volje »mlajšali« otroci iz vrtca in petošolci, pa je povprečje spet dvignil nihče drug kot Primož Trubar osebno! Oživeli so ga učenci in učenke 9. razreda OŠ Miren pod budnim mentorstvom učiteljice Marte Pavlin, ki z neverjetno sproščenostjo in nalezljivo motivacijo ustvarja krasne kulturne programe. Čeprav smo imeli na trenutke težave z razumevanjem Trubarjeve stare slovenščine, smo z velikim nasmehom uživali ob njegovem izboru glasbe. Zvoki harmonike, kitare in flavt so kot vedno

raztrosili odlično energijo, ki bo v Hiši dobre volje odmevala še dolgo časa. Do naslednjega snidenja, ki bo čimprej, a ne, naši mladi.

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše dobre volje

ZDRAVJE

Kako rokujemo z defibrilatorjem Defibrilator – AED aparat je varna naprava, ki jo lahko uporablja prav vsak občan. Če se človeku ustavi srce, je pomembno, da mu pomagamo takoj. Bolnik lahko umre že v 10. minutah po zastoju srca, možgani pa se okvarijo že po nekaj minutah. Ko napravo priklopimo na bolnika, moramo takoj poklicati pomoč na 112, potrebno pa je tudi masirati s pritiskanjem na prsni koš in nuditi umetno dihanje. AED naprava je narejena za preprosto uporabo. Ima dva gumba in kontrolne lučke. Natančna glasovna navodila pa vodijo uporabnika skozi postopek oživljanja. Aparat se vklopi z gumbom ON – OFF. Bolnika pripravimo tako, da mu odstranimo oblačila in nakit. Na gol prsni koš mu namestimo elektrodni blazinici, in sicer na desni strani pod desno ključnico, na levi pa na spodnjo stran prsnega koša. Ko so blazinice pravilno nameščene, začne naprava analizirati dogajanje v srcu. Če je potreben električni šok, nas naprava glasovno opozori. Pri tem se bolnika ne sme dotikati nihče! Telo bo trznilo in takrat je potrebno nadaljevati z masažo srca in

umetnim dihanjem. Ko oseba samostojno zadiha, jo obrnemo na bok in pustimo blazinice na prsnem košu, saj naprava nadzoruje delovanje srca. Medtem pa bodo zagotovo prišli tudi usposobljeni reševalci. Nikoli naj nas ne bo strah uporabiti AED aparata. Prav vsak lahko reši življenje – in to je najpomembnejše. AED aparati morajo biti nameščeni na vidnih mestih, označeni z ustreznimi oznakami in dostopni 24 ur. Po vsaki uporabi je potrebno aparat očistiti in testirati. O uporabi AED-ja sporočimo na telefon 05 33 046 70 v tajništvo Občine Miren Kostanjevica. Vsem občanom priporočamo, da se udeležijo tečajev o uporabi aparata, ki jih organizirata Rdeči križ in Civilna zaščita

Občine Miren - Kostanjevica v več krajih naše občine. (Iz priročnika za uporabnike AED aparatov)

Boža Silva Marega, KO Rdeči križ Bilje Foto: Melita Bubek

ŽELIMO VAM TOPLE PRAZNIČNE DNI IN VESOLJE LEPIH TRENUTKOV V LETU 2018! Karmen, Primož, Elena, Eli, Dejan, Lea Igor, Timotej, Alan, Blaž, Dean, Saša

www.vitanest.si

Zimski glasovi DECEMBER 2017

ZDRAVJE

Dvanajst koristnih nasvetov za vse, ki negujete osebe z demenco Skrb za osebo z demenco predstavlja za svojce velik stres in napor. Potrebe in želje oseb z demenco so pogosto na prvem mestu, kar ob usklajevanju številnih obveznosti in odgovornosti pogosto vodi v preobremenjenost svojcev. Čeprav imamo včasih občutek, da to ni mogoče, je potrebno poskrbeti tudi zase in poiskati ustrezno pomoč. Smiselno se je vključiti v Društvo GO – Spominčica, ki že vrsto let organizira izobraževalni program za svojce in negovalce »Spomni se me …«. Dosedanje izkušnje so pokazale, da prav pomanjkanje znanja o demenci vodi v težave medsebojnega nerazumevanja in konflikte, ki jih opremljeni s potrebnimi znanji o različnih obrazih demence rešujemo drugače in z manj pretresi. Zato vas vabimo, da se nam pridružite. Da bi bilo negovalcem vsaj nekoliko lažje pri vsakodnevni oskrbi, je Spominčica pripravila Vodnik o demenci za svojce. Tokrat bom predstavila dvanajst koristnih nasvetov, ker verjamem, da bo upoštevanje le-teh v marsičem pomembno izboljšalo ozračje. • Osredotočite se na osebo, ne na bolezen. Osebe z demenco so posamezniki kot vsi drugi, zaslužijo si spoštovanje in pozornost. Osredotočite se na vidike identitete osebe z demenco, ki so še ostali, na njena močna področja in na tisto, kar še zmore. • Ohranjajte dobre medsebojne odnose. Čeprav se med boleznijo spreminjajo vloge v odnosih, je ravno socialni stik tisti, ki svojcem in osebam z demenco pomaga pri spoprijemanju z boleznijo. • Ne prepirajte se – ne morete zmagati. Prepiranje in grajanje vodi le v frustracije. Raje se strinjajte, skušajte osebo z demenco razvedriti ali preusmeriti pozornost. • Bodite potrpežljivi in ustvarjalni. Pripravite se na vse možne scenarije in preizkušajte vedno nove rešitve. Vi ste tisti, ki se morate prilagajati, oseba z demenco se ne more več. • Pomagajte osebi z demenco opraviti tisto, kar še zmore. Lahko pometajo, pospravijo mizo po obroku, zlagajo brisače, brišejo prah, strežejo prigrizke, rešujejo križanke, barvajo pobarvanke, zlagajo kocke in knjige itd. Zaposlitev 36

Zimski glasovi DECEMBER 2017

z dejavnostjo zmanjša pogostost motečega vedenja. • Oseba z demenco ne počne stvari zato, da bi vas jezila ali žalila. Včasih se sicer zdi, da počne nekaj samo zato, da bi vas spravila ob živce. Zapomnite si, da gre za bolezen. Če oseba ne bi bila bolna, tega ne bi počela. To lahko počne tudi zaradi bolečine. • Nikar se ne bojte nasmejati. Če se nekaterim situacijam ne bi znali nasmejati, bi se vam še zmešalo. Tudi neprijetno situacijo lahko obrnemo v pozitivno. • Odkrito spregovorite o znakih in težavah, ki so značilni za demenco. Tako bodo drugi lažje razumeli, kaj se dogaja. Če bolezen bolje poznamo, osebi z demenco omogočimo kakovostnejše življenje in lažje sprejemamo pomoč iz okolice. • Do oseb z demenco bodimo ljubeči in pozorni. Ne bojte se človeka objeti in poljubiti (če gre za bližnjo osebo). To pogosto zmanjša vznemirjenost in prepreči tavanje. Naj je njihov um še tako prizadet, pa to ne velja za njihovo srce. Potrebujejo ljubezen in naklonjenost in ju znajo tudi vračati. • Bodite prisotni v trenutku. Spominske težave otežijo razumevanje prihodnosti, zato postaja vedno bolj pomembno

osredotočenje na sedanjost. Napredujte počasi in hkrati počnite samo eno stvar – hitenje vse zaplete. Opravila razdelite na korake, na primer: sezujte levi čevelj, sezujte desni čevelj ... • Bodite kratki in jedrnati. Pomemben je prvi vtis. V poznejših fazah bolezni kratkoročni spomin popolnoma odpove. Z osebo z demenco se pogovarjajte v kratkih, jasnih stavkih. Ko greste, ji to povejte. Ko se vrnete čez nekaj minut, vas pogosto ne pozna več. Zdi se, kot da vas še nikoli ni videla. Prijazno jo pozdravite in potrepljajte po ramenih ter pokažite, da ste veseli, ker jo vidite. Vprašajte, kako se počuti. • Poskrbite zase. Skrb za osebo z demenco je za svojce velika obremenitev, saj zahteva veliko energije. Da ohranimo energijo in zdravje, je pomembno, da si vzamemo tudi čas zase. Samo dobro pripravljen negovalec lahko zdrži bremena, ki ga spremljajo skozi leta življenja z osebo z demenco. Več o demenci si preberite v priročniku Živeti z demenco doma in v knjigi Vodnik o demenci za svojce. Izdalo Slovensko druženje za pomoč pri demenci – Spominčica.

Sonja Valič

ZDRAVJE

Pasti sodobne tehnologije – vzgojni izzivi za starše Sodobne naprave, kot so računalniki, pametni telefoni, tablice, so postale del našega vsakdanjega življenja, tako da so starši postavljeni še pred dodaten izziv pri vzgoji svojih otrok. Zagotovo si vsi starši želijo, da bi se otroci naučili zdrave, varne, ustvarjalne in koristne uporabe interneta in sodobnih tehnologij. V LOGOUT – Centru pomoči pri prekomerni uporabi interneta smo pripravili nekaj osnovnih priporočil za starše, ki želijo konstruktivno pristopiti k vzgoji otrok v digitalnem svetu. Prvo vodilo je odnos staršev do lastne uporabe interneta in digitalnih naprav. Starši so zgled svojim otrokom, zato je smiselno, da najprej preverijo svoj način uporabe naprav. Zastavijo si lahko vprašanja, kot so: Je moja uporaba naprav zmerna? Uporabljam internet za preganjanje dolgčasa? Se znam popolnoma odklopiti od naprav? Seveda pa zgled staršev ni dovolj, otroci potrebujejo tudi omejitve oz. pravila uporabe naprav, ki so prilagojena različnim starostim otrok.

Uporaba digitalnih naprav do vstopa v šolo V prvem letu otrokovega življenja odsvetujemo stik z digitalnimi napravami, med 2. in 3. letom pa naj čas za ekrani ne presega 15 minut dnevno. Starši naj preverijo primernost vsebin ter si jih ogledajo skupaj z otrokom. V obdobju med 3. in 6. letom naj starši otrokov čas za zasloni omejijo na največ 25 minut dnevno. V tem obdobju lahko otroci že preizkusijo kakšno enostavno in poučno igro, npr. na tablici ali telefonu, ob tem naj jih še vedno spremljajo starši. Uporaba

naprav naj ne bo nagrada za lepo vedenje. Staršem svetujemo, naj raje uporabljajo veliko različnih nagrad, ki niso povezane s tehnologijo.

Od 1. do 6. razreda osnovne šole V obdobju od 6. do 9. leta so otroci na napravah vse bolj spretni, še vedno pa velja omejitev časa za zasloni (npr. 30 minut) ter jasna pravila – otroci naj naprave uporabljajo ob vednosti in dovoljenju staršev. Prosti čas naj preživljajo ob igri, pri športu, ustvarjanju in drugih aktivnostih. V tem obdobju odsvetujemo nakup lastnega telefona ali drugih naprav in tudi brskanje po vsebinah na spletu brez prisotnosti staršev. V obdobju med 9. in 11. letom lahko otrok dobi svoj prvi mobitel, če sicer v življenju dokazuje dovolj zrelosti in odgovornosti. V tem obdobju so pomembna še bolj jasna pravila in doslednost staršev. Uporaba mobitela in drugih naprav naj ne bo na vrsti pred šolskimi in drugimi obveznostmi, ravno tako naj ne bo pomembnejša od hobijev in druženja z vrstniki. Šele ko otrok izpolnjuje svoje obveznosti, lahko za zabavo uporabi sodobne naprave – priporočamo največ 45 minut. Če se otrok ne drži dogovorov, sledi posledica (odvzem naprave za vsaj 24 ur). Za uspešno izpolnjevanje svojih obveznosti naj starši otroka tudi nagradijo, a nagrada naj ne bo več časa za napravami! Starši naj poskrbijo za to, da preživijo čim več skupnega družinskega časa z otroki in brez

elektronskih naprav. Velja tudi, da otroška soba ni prostor za mobitel, računalnik in druge naprave.

V zadnji triadi osnovne šole V obdobju med 11. in 14. letom postane uporaba interneta in naprav za najstnike zelo pomembna, saj na tak način ostajajo v stiku s svojimi vrstniki. Starši naj v tem obdobju razumejo otrokovo potrebo po intimnosti, hkrati pa skrbijo za vzdrževanje čim bolj odprtih pogovorov in zaupanja. Ključno je, da starši dosledno spremljajo dogovore ter vztrajajo s pravili uporabe – v tem obdobju priporočamo največ 1 uro uporabe digitalnih naprav za zabavo na dan. Naprave naj bodo med učenjem in pisanjem domačih nalog v drugem prostoru. Najstnike privlačijo predvsem družabna omrežja, objavljanje fotografij, raziskovanje pornografije, spletne igre, zato so pomembni pogovori o zasebnosti in varnosti na spletu. Starši naj tudi poznajo gesla otrok in jim pomagajo urediti nastavitve zasebnosti na profilih družabnih omrežij.

Za mladostnike Med 14. in 18. letom naj starši razumejo potrebe najstnikov po osamosvajanju, zasebnosti, pa tudi uporništvu. Najstnik v tem obdobju je samostojen pri uporabi spletnih vsebin, še vedno pa naj velja neka časovna omejitev uporabe, o kateri se najstnik dogovori s starši. Starši naj najstnika spodbujajo k aktivnostim izza zaslonov in k samostojnosti (samostojna skrb za šolo, za hišna opravila ipd.). V tem obdobju je pomembno ohranjanje zaupanja, hkrati pa postavljanje jasnih mej, če najstnik internet in naprave uporablja prekomerno. Več o priporočilih za starše in o prepoznavanju težav prekomerne uporabe interneta in naprav si lahko preberete na spletni strani www.logout.si, brezplačna svetovanja pa so vam na voljo v svetovalnicah LOGOUT v Ljubljani (041 233 474), v Izoli (064 236 516) in preko e-pošte info@logout.si

Zala Janežič, univ. dipl. psih, svetovalka v programih Logout

Zimski glasovi DECEMBER 2017

ZDRAVJE

Zdravo tudi v času praznikov December je prežet s prazničnimi občutki in upanjem, da bodo vse negativne silnice in dogodki, ki jih želimo pozabiti, ostali v iztekajočem se letu. Obenem živimo z željo, da nam novo leto prinese svež zalet, nove energije, zdravje in srečo. Slovenski prazniki so velikokrat povezani s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, prijeten vonj in okus, poveča tek. Praznične pojedine, polne (živalskih) maščob in enostavnih ogljikovih hidratov, pogosto poplaknjene

z velikimi količinami alkohola, bodo telo dodobra izmučile in »januarsko okrevanje« bo vse prej kot enostavno. Maščobe in enostavni ogljikovi hidrati so energijsko bogata živila (z veliko maščobami, sladkorji in soljo), po načinu priprave pa predvsem ocvrta. Zato je pomembno, da smo ob vseh teh dobrotah čim bolj zmerni. Zakaj

Fižolov namaz Sestavine: 300 g kuhanega fižola 1 žlica balzamičnega kisa (za okus) 1 manjša čebula 1 strok česna 1 žlička paradižnikove mezge ščep paprike v prahu 1/4 sveže rdeče paprike sol, poper in nekaj kapljic oljčnega olja Priprava: Na olju malo prepražimo sesekljano čebulo, papriko in česen. Dodamo paradižnikovo mezgo in odcejen fižol ter potresemo s papriko v prahu. Solimo, popramo po okusu in dodamo kis. Na koncu dodamo še nekaj kapljic oljčnega olja. Vse sestavine s paličnim mešalnikom gladko zmešamo.

ne bi letos poskusili česa drugačnega in vstopili v novo leto, v čas novih začetkov in priložnosti, vitalni in polni energije? Tudi zdrave praznične pojedine so lahko izjemno okusne. Za vas smo pripravili tri predloge zdravih zelenjavnih namazov, ki jih lahko vključite v praznični meni.

Namaz s kuskusom in leco Sestavine: 1/2 jogurtovega lončka leče 1/2 jogurtovega lončka kuskusa 0,5 kg nepasirane skute 1/2 lončka kisle smetane nariban korenček, česen, kumina sol in poper, peteršilj Priprava: Lečo skuhamo in jo ohladimo. Kuskus prelijemo z vrelo vodo in ga pustimo stati 5 min. V posodo dodamo vse sestavine in jih premešamo. Namaz pustimo stati v hladilniku 2–3 ure.

Solata iz gomoljne zelene, jabolk in orehov Sestavine: 500 g gomoljne zelene 500 g jabolk 200 g orehovih jedrc 200 g jogurta 2 limoni 200 g kisle smetane, sol in poper Priprava: Zeleno operemo, olupimo in zrežemo na rezance. Jabolka operemo, olupimo, narežemo na krhlje, jim odstranimo peške ter jih zrežemo na rezance. Orehova jedrca preberemo, da odstranimo morebitne ostanke luščin, in jih grobo nasekljamo. Nekaj lepih polovičk jedrc prihranimo za okrasitev. Jogurt začinimo z limoninim sokom, soljo in poprom. Dodamo smetano in vse sestavine v skledi dobro premešamo. Naložimo v servirne skodelice in okrasimo z orehovimi jedrci. 38

Zimski glasovi DECEMBER 2017

ZDRAVJE

Seveda poskrbimo, da tudi v prazničnem času namenimo dovolj časa telesni aktivnosti. Koristi redne telesne dejavnosti lahko strnemo v naslednjo misel: »Redna telesna dejavnost dodaja leta življenju in

življenje letom.« Izvajamo jo vsak dan ali vsaj večino dni v tednu. Navadno najdemo številne izgovore, zakaj nismo redno telesno dejavni. Verjetno ste pri sebi že opazil, da pri izgovorih domišljija

nima meja. Ne glede na izvirnost izgovora vedno obstajajo rešitve, s katerimi ovire odstranimo ali obidemo.

Raznovrstnost vadbe Telesna dejavnost naj bo raznovrstna, predvsem pa izberite tako, ki je vam všeč. Na primer en dan tečete, drugi dan kolesarite, tretji greste na ples, četrti sekate drva, peti igrate tenis, šesti pospravljate in sedmi dan greste v hribe. Da bo vadba še bolj zabavna in varna, povabite s seboj svoje družinske člane, prijatelje, sosede, znance … Tako kot pri prehrani mora biti tudi telesna vadba energetsko primerna in uravnotežena. Vsebovati mora tako elemente aerobne telesne dejavnosti, elemente za krepitev mišic, za gibčnost, za ravnotežje in spretnost. Vadbe ne začnite prekmalu po obroku ali ko je zunaj preveč toplo ali mrzlo. Če pa za pričetek potrebujete več spodbude, se lahko v bližnjem Zdravstveno vzgojnem centru v Zdravstvenem domu vključite v brezplačno zdravstveno vzgojno delavnico Telesna dejavnost – gibanje, kjer boste pod strokovnim vodstvom poskrbeli za svoje telesno zdravje. V Zdravstveno vzgojnem centru bodo izvedli testiranje vaših telesnih sposobnosti in vam glede na rezultate testa svetovali, kakšna telesna dejavnost je za vas najprimernejša.

Telesna vadba je zdravilo Telesna vadba je zdravilo, za katerega ni potreben recept. In vendar jo je treba ustrezno odmeriti. S telesno dejavnostjo lahko pričnete z vsakodnevnimi desetminutnimi dejavnostmi nizke intenzivnosti (lahka ali hitra hoja). Sčasoma dejavnost stopnjujete tako v trajanju kot v intenziteti. Napor lahko določite z govornim testom. Če med telesno dejavnostjo lahko tvorite stavke in se pogovarjajte, potem ste lahko do zmerno telesno obremenjeni. Če ste hitro brez sape, verjetno preobremenjujete svoje telo. Mišična okorelost (muskelfiber) po vadbi je normalna reakcija, bolečina pa ne. Če vam določena telesna dejavnost povzroča težave ali celo bolečine, se posvetujte z zdravnikom ali s fizioterapevtom. Pomembno je, da ne obupate in ne pozabite na pravilo, da »brez muje se še čevelj ne obuje«.

Bodimo dobri do sebe in drugih Čeprav nas življenje rado preizkuša, je dobro za nas, naše zdravje in bližnje, da se trudimo biti predvsem dobri ljudje. Pomagajmo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Ni nujno, da za to potrebujemo denar. Veliko nam jih bo hvaležno, da jih opazimo in jim prisluhnemo. Ne velja le za starejše, tudi mladim danes ni lahko. Poskušajmo jih razumeti in jih tudi pohvaliti. Življenje res ni vsak dan praznik, vendar je kljub temu nekaj najlepšega, kar imamo. Bodimo hvaležni za lepe in tudi manj lepe stvari v življenju. Večkrat si privoščimo tisto, kar nas napolnjuje z veseljem in energijo. Privoščimo si druženje s prijetnimi in z veselimi ljudmi. Želimo vam lepe božične praznike. V letu, ki prihaja, vam želimo veliko zdravja, veselja in sreče. Naj vam bodo zvezde naklonjene.

Kristina Brovč Jelušič, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Zimski glasovi DECEMBER 2017

ŠPORT

Reševalni pes in njegov vodnik Že dolgo je znano, da pri iskanju pogrešanih ljudi sodelujejo tudi reševalni psi. Za to naporno delo jih je treba vzgojiti. V naši občini takšnega psa trenira Tomaž Rebec iz Mirna. Tomaž je inštruktor za osnovno šolanje psov. Ima izpit iz reševanja in iskanja pogrešanih izpod ruševin in tistih v naravi. Oba, pes in Tomaž, imata tudi licenco za letenje s helikopterjem, ki jo obnavljata vsaka tri leta. Poleg tega imata opravljen mednarodni izpit iz iskanja izpod ruševin MRT (Mision Readiness test), to je ena najzahtevnejših preizkušenj reševalskih parov, ki traja 48 ur. V Romuniji je ekipa, v kateri je sodeloval tudi Tomaž, dosegla 3. mesto na mednarodni vaji, kar je veliko priznanje. Tomaž je sicer član Društva reševalnih psov Nova Gorica. Svoje človekoljubno delo je za trening opravljal tudi v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in v Romuniji.

Za reševalne pse je že vsakdo slišal. Kaj je značilno zanje? Reševalni pes je tisti, ki z laježem opozori vodnika na pogrešanega človeka. Pogrešane iščejo v ruševinah, v naravi, v snežnem plazu (lavinski psi) in po sledi. Prvi zapisi o uporabi psa pri iskanju in reševanju ljudi segajo v leto 1707. Menihi iz samostana St. Bernard so s pomočjo bernardincev iskali in reševali onemogle potnike na prelazu St. Bernard. Kasneje se je take pse uporabljalo v vojski, kjer so psi v strelskih jarkih z laježem opozorili na ranjenca. Leta 1938 so švicarski gorski reševalci odkrili, da lahko pes odkrije človeka tudi v snežni plazovini. V Angliji so v drugi svetovni vojni psi že iskali pogrešane v ruševinah. Leta 1972 so tako Švicarji izdali prva navodila za šolanje reševalnih psov, pri nas pa leta 1984 (http://www.mojpes.net/).

Začetki v Sloveniji Prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini je bil leta 1952 v

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Tamarju. Kinološka zveza Slovenije je prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini samostojno priredila leta 1970. Prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini je bil organiziran leta 1977 na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana–Vrhnika.

Kako se je začelo Tomaž Rebec je že kot otrok imel doma psa. Kot odrasel pa si je kupil psa labradorca, ne da bi karkoli načrtoval. Pa se je odločil, da ga bo izšolal. V šolo sta in še vedno hodita oba: na začetku zgolj v osnovno šolanje, nato pa sta začela z napornimi in dolgotrajnimi treningi iskanja ljudi v naravi in izpod ruševin. Danes je pes star šest let. Pred njim so še vsaj štiri leta dela.

Učenje, trening Za psa reševalca je primeren tisti pes, ki je srednje velike rasti, ne preveč težek, ne preganja divjadi (in drugih živali) in ni nevaren za ljudi ter je psihično stabilen. Torej ni zahtevana nobena pasma – še več, dobri so tudi mešanci. Vzgajati se ga začne že kot mladiča. To pomeni, da je pes sestavni del vodnikovega vsakdanjega življenja. Poleg tega ga je treba voditi na treninge. Prvič pes polaga izpit po približno dveh letih učenja. Osnova za delo je poslušnost, kot na primer: vaje sedi, prostor in stoj z odpoklicem, prinašanje predmeta, vaja odlaganja z motenjem. Kasneje morajo obvladati tudi poslušnost na daljavo. Premagovanje ovir je zahtevno, saj se mora naučiti prehoda preko nestabilne deske, gugalnice, plazenja skozi cev, prehoda čez neprijetni material, skoka v

daljino ... Za tem sledi učenje zaznavanja in nakazovanja, da je našel pogrešano osebo.

Izpit za psa in vodnika Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico. Po opravljeni 1. stopnji dobi pes naziv reševalni pes. Vodnik pa mora poleg izpitov s psom opraviti še vse izpite za vodnika. Tedaj dobi naziv vodnik reševalnega psa. Seveda se izpiti opravljajo za vsako področje posebej. Tomaž Rebec ima licenci za vodnika reševalnega psa v naravi in za iskanje pogrešanih izpod ruševin. Tomaž pravi, da mednarodna licenca velja dve leti, nato jo je treba obnoviti. Licenco za mednarodno iskanje ima pod okriljem IRO organizacije kakih 50 reševalnih parov in Tomaž in Lab sta ena izmed njih. Čestitke, Tomaž Rebec in Lab!

Kaj mora znati vodnik Vodnik ne le, da ima psa, ki ga vodi na treninge – biti mora tudi v dobri fizični in psihični kondiciji. Nikoli se ne ve, kako daleč bo moral hoditi in po kašnem terenu niti koliko časa bo akcija trajala. Vselej je dolžan skrbeti za lastno varnost in varnost psa. Zato vodnik obvlada prvo pomoč, kjer se redno izpopolnjuje. Ker dela z živaljo, mora obvladati tudi prvo veterinarsko pomoč.

Kako se vodnik pripravi na iskanje pogrešane osebe Tomaž pravi, da je vedno primerno opravljen. To pomeni, da je oblečen v dolge hlače in gornji del iz močnega blaga; glede na letni čas prilagodi še vrhnji del, na primer pozimi ima toplo bundo iz nepremočljivega

ŠPORT

materiala. Na glavi nosi čelado, da ga varuje pred udarci oz. pri morebitnem padcu. Čevlji so visoki, iz močnega vrhnjega dela, imajo debel podplat, ki preprečuje drsenje. Na rokah so rokavice iz kvalitetnega materiala, da lahko prime tudi grob material, ne da bi se pri tem poškodoval. V trpežnem nahrbtniku ima nekaj hrane in pijače zase in za psa, prvo pomoč, pohodni GPS, telefon, UKV postajo ... Tako opravljen čaka, da ga pokličejo na teren. Pri organizirani akciji pogrešane osebe vedno čakajo na klic policije oz. centra za obveščanje, ki jih usmeri na določeno področje. S terena poroča bazi o svojih ugotovitvah.

Kako poteka mednarodni izpit za vodnika psa Tomaž pripoveduje: pokličejo te na reševalno akcijo. Tam si 48 ur in biti moraš samozadosten (pomeni, da imaš hrano zase in za psa ter druge pripomočke za preživetje v naravi). Po računalniku si že dobil smernice, v katerih je povedano, kje se je kaj zgodilo. Ko prideš na kraj dogajanja, postaviš šotor in tam čakaš, dokler te ne napotijo na iskanje. S podatki, ki si jih dobil, se usmeriš na iskanje. To pomeni, da iščeš 30 minut in se vrneš v bazo. Tam sodniku poročaš, kar si opazil, kje si kaj zaznal. Pri tem je pomembno, da opažanja pripoveduješ v pravem zaporedju. Dodati je treba tudi težave, na katere si naletel pri delu – na primer opišeš težavnost terena. Na koncu podaš predlog, kako naj naslednje ekipe nadaljujejo iskanje, ker je verjetno tam pogrešani. Postavlja se vprašanje, zakaj je na voljo le 30 minut iskanja. Odgovor je enostaven: pes lahko zbrano sledi 30 minut. Po tem mora počivati. Po počitku pa z delom nadaljuje za nadaljnjih 30 minut in postopek z vodnikom se ponovi. Iskanje pogrešanega je navadno skupinska akcija, ki jo usklajuje policija. Na delo gre skupina, kjer člani medsebojno tvorno sodelujejo. Na Primorskem je v povprečju šest do sedem iskalnih akcij na leto. V letu 2016 so se udeležili šestih iskalnih akcij pogrešanih oseb, od tega so pet ljudi našli živih. To je zelo velik odstotek uspešnih iskalnih akcij glede na prejšnja leta. Za reševalca s psom je najlepši trenutek, ko na iskalni akciji zasliši svojega štirinožnega prijatelja lajati. Tako ve, da je osebo našel živo in tako se obrestuje ves trud v vseh letih treniranja.

Vadbene površine pri nas Šolanje in udeležba na akcijah sta za voditelja prostovoljna. To pomeni, da delo ni plačano niti za vodnika niti za psa. Rad bi se zahvalil Občini Miren - Kostanjevica, ki jim omogoča treninge v bivši vojašnici v Kostanjevici na Krasu, ter vsem ostalim občinam, ki jih tako ali drugače spodbujajo pri njihovem delu. Tomaž pravi, da imamo pri nas premalo vadbenih površin za reševanje izpod ruševin. Zato je treba oditi v tujino, narediti tudi do 1000 km pa še najemnine za vadbeni dan veliko stanejo. Predlaga, da bi na opuščenem vojaškem vadbišču v Kostanjevici na Krasu primerno uredili vadbišče in ga ponudili tudi drugim klubom te smeri. Na našem področju je najbližja vadbena cona na Lokvah, in sicer ruševine bivšega hotela Poldanovec. Slednje so pripravili za potrebe svetovnega prvenstva leta 2014. Trenira se tudi na Ajševici, kjer je splošni vadbeni center.

pogrešanih je skupinsko delo, zato se med udeleženci akcije stkejo neprecenljiva prijateljstva. To daje zahtevnemu delu še dodatno pozitivno noto.

Kdo so vodniki psov

Uredništvo želi Tomažu in drugim vodnikom še nadaljnjih uspehov pri iskanju in reševanju pogrešanih.

Tomaž Rebec pravi, da so vodniki tako moški kot ženske. Iskanje in reševanje

Marta Pavlin Foto: osebni arhiva Tomaža Rebca

vrata okna polkna rolete komarniki zimski vrtovi

V Mirnu pri Petrolu

05 39 54 004 041 719 368 Zimski glasovi DECEMBER 2017

ŠPORT

Zakaj je dobro servisirati smuči in smučarske deske Servisiranje je namenjeno ohranjanju zmogljivosti smuči oz. smučarske deske. Izkušen serviser bo znal zmogljivost smučarske opreme prilagoditi znanju in željam uporabnika. Poznati mora še, kako in po kakšnem terenu najraje smuča. S temi podatki bo smuči ali desko pripravil tako, da bodo snežni užitki pravi. Pri izbiri serviserja je treba biti previden. Nestrokovno servisiranje, pomanjkanje znanja serviserja, mnenje ali misel »Saj za navadne smučarje je to čisto dovolj«, lahko pokvari še tako sončen smučarski dan. Tudi najbolje pripravljene smuči ali deska se obrabijo, zato se je treba na sezono pravočasno pripraviti.

Postopek servisiranja a) Čiščenje. Drsno površino in robnike je treba najprej temeljito očistiti oz. obrisati. Šele tedaj se lahko natančno pregleda vse poškodbe. b) Popravilo drsne površine. Po pregledu vseh poškodb se luknje in vreznine na drsni površini sanira tako, da se jih zapolni s posebno maso ali po potrebi vstavi nov del drsne površine. c) Brušenje – ravnanje drsne površine. Drsna površina se obdela na brusnem papirju in posebnem kamnu. Pri brušenju na kamnu postane drsna površina ravna in gladka. Tvorijo se drobne zarezice (struktura). S tem postopkom se omogoči, da drsna površina vpije več voska (maže), kar skupaj s strukturo omogoči manj trenja med drsno površino in snegom. Tako bodo smuči ali deska bolje in hitreje drsele po snegu, hkrati pa bo tudi prehod z robnika na robnik lažji. č) Brušenje robnikov. Z brušenjem robnikov nastane neprekinjena gladka in ostra

Zimski glasovi DECEMBER 2017

površina. Robnike smuči ali deske brusimo med 0 in 3 stopinjami. Glede na zmogljivosti in zahteve smučarja ter zmogljivosti opreme se kót brušenja optimalno prilagodi posameznikovemu slogu smučanja. d) Mazanje. Zadnja faza postopka servisiranja je mazanje (impregnacija). Vroča maža se nanese na drsno površino, kar pripomore k boljšemu drsenju in lažjemu vodenju smuči ali deske, hkrati pa tudi ščiti drsno površino pred poškodbami.

Pogosta vprašanja 1. Zakaj naj servisiram smuči/ smučarsko desko? Tudi najbolje pripravljene smuči ali deska ne bodo zdržale za vedno. Pri smučanju se drsna površina in robniki obrabljajo, kamenje in led na progah pa to še pospešita. S takimi drsnimi površinami in robniki postanejo smuči/deska slabše vodljivi, smučar mora vložiti več napora, kar bistveno poveča nevarnost nesreč. Z vidika varnosti so pomembne tudi vezi, ki se morajo odpeti, kadar je to potrebno. 2. Kako pogosto je treba servisirati smuči/desko? Na pogostost servisiranja vplivajo predvsem snežni pogoji, zahtevnost terena in način smuke. Priporočljivo je, da se servis izvede pozimi pred prvo smuko, po približno petih dneh smučanja in na koncu sezone.

3. Kaj lahko storimo sami? Po vsakem smučanju obrišimo in posušimo drsno površino in robnike. Smuči/deske hranimo v suhem in hladnem prostoru. Čim prej popravimo poškodovane drsne površine in robnike. Ob koncu sezone servisirajmo smuči/desko, da se ohrani do naslednje zime. 4. Kaj pomeni, če ... • Smuči/deska gredo po svoje in nimam kontrole nad njimi. Kaj naj storim? Pomeni, da je drsna obloga poškodovana, neravna, obrabljena – potreben je servis. • Na poledenelih delih smučišča se zaman trudim, da bi robniki prijeli. Kljub trudu smuči/deska drsijo po svoje in izgubljam kontrolo. Pomeni, da so robniki topi in obrabljeni – potreben je servis. • Na ravnini me vsi prehitijo. Pomeni, da je drsna obloga izsušena, obrabljena – potrebno je mazanje. • Imam občutek, da se vezi ne odpnejo, kot bi morale, oziroma se odpnejo, ko se ne bi smele. Pomeni, da vezi niso pravilno nastavljene – potrebna je nastavitev vezi. Redno servisiranje smuči/smučarske deske zagotavlja večjo varnost, kvaliteto in več veselja na snežnih poljanah.

Matjaž Jakončič Foto: iz arhiva Matjaža Jakončiča

ŠPORT

Bron na svetovnem prvenstvu V Budimpešti se je v začetku novembra 2017 odvijalo svetovno prvenstvo v kickboxingu. V poltežki kategoriji do 84 kg se je boril tudi naš rojak, Stefan Stanić. Boril se je trdno in srčno ter dosegel odlično tretje mesto. Vsak dan smo ga videvali tovoriti veliko torbo s športno opremo in odhajati na treninge, večkrat tudi dvakrat dnevno. Ves njegov trud in pot v telovadnicah, tako na treningih kot na borbah, je poplačan z izvrstnimi uspehi. To je njegova že druga bronasta medalja na svetovnem prvenstvu. Najbolj žlahtna, zlata,

pa se sveti tista z evropskega prvenstva 2016. Na Stefana smo zelo ponosni, ga podpiramo in občudujemo. Mogoče se zaradi njega sosedje v bloku lahko počutimo bolj varni? Ob prihodu domov smo mu sosedje pripravili slavnostni sprejem. Stefanu želimo še mnogo športnih uspehov, zmaganih borb, predvsem pa športno kariero brez poškodb. Korajžno naprej novim zmagam naproti, njegov bron se za nas sveti kot zlato!

Sonja Cijan Foto: Dean Cijan

Obisk študentov z Univerze za tretje življenjsko obdobje Nekateri ste morda žalostni, da ni več poletja in toplih dni, a tudi jesen prinaša svoje radosti. In prav jesen je čas, ko Kras pokaže vse lepote, ki jih premore. Prav zato so prve dni novembra KS Sela na Krasu ponovno obiskali študentje z Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane. Zjutraj smo jih sprejeli na placu pred cerkvijo, kjer smo jim ponudili čaj, kavo in pecivo. Za tem smo se odpravili na daljši krožni pohod. Najprej smo obiskali Špik in se nato podali še na najvišji vrh v KS Sela na Krasu, to je Kremenjak. Po krajšem oddihu smo pohod nadaljevali proti vasi Korita. Med potjo so študentje občudovali kraško naravo in nabirali

ruj. V Koritah smo si ogledali kal in vodnjak. Po kosilu smo jim pokazali še zgodovinsko razstavo. Sledil je nastop pevskega zbora Zarja in predstavitev zgodovine kraja Sela na Krasu. Obiskovalci so lahko na vaški tržnici kupili domače izdelke. Obisk študentov smo zaključili pri vaški štirni ob kozarčku terana in zvokih harmonike. To je bil že tretji obisk študentov z omenjene univerze, ki ga lahko zaključimo z mislijo: »Raziskuj sebi nepoznane kraje, saj si boš s tem obogatil svoje življenje.«

TD Dren Foto: iz arhiva TD Dren

Izlet družin na Korado Sončen jesenski dan nas je združil (zbralo se nas je kar 27) pri razglednem stolpu v Gonjačah v Goriških brdih, od koder smo se odpravili na planinski izlet na Korado. Hrib se razprostira med Goriškimi brdi in Ligom. Po dopoldanski prodaji Vincencijevega koledarja smo se odločili, da izkoristimo še lepo popoldne in se odpravili na krajši planinski izlet. Z avtomobili smo se odpeljali do Vrhovelj in potem proti Ligu, kjer smo pri križišču za Zarščino izstopili. Od tu smo se peš podali skozi gozd in čez travnato pobočje v smeri Korade. Med potjo smo uživali v razgledu na okoliške kraje in gore od Dolomitov, Karnijskih Alp, Kanina in vse do Triglava. Na nasprotni strani doline Soče so nas pozdravljali Sveta gora, Škabrijel in greben Trstelja. Turo smo nadaljevali po makadamski cesti, ki se vije pod travnatim pobočjem Korade. Opazovali smo tudi pisane barve naših gozdov. Pri zavetišču na Koradi smo se odpočili in okrepčali. Med potjo smo opazili bale sena, na katerih smo preizkušali svoje moči. Na vrhu Korade smo se skupinsko fotografirali in se napotili proti cerkvici sv. Genderca. Med potjo smo bili pozorni tudi na številne gobe. Od cerkvice smo se spustili po gozdni stezi na makadamsko cesto in se vrnili do naših avtomobilov.

Gorazd Lapanja Foto: Danijel Olivo in Gorazd Lapanja

Zimski glasovi DECEMBER 2017

OBČANI POROČAJO

Delovanje KO Rdeči križ Bilje v jesenskih dneh Jeseni smo članice KO Rdeči križ organizirale nekaj dogodkov. 1. oktobra smo za starejše krajane Bilj pripravile družabno srečanje. Bilo je prijetno druženje. Za dobro voljo so poskrbeli mladi harmonikarji: Timotej, Matevž, Iris in Matej. Ob njihovi glasbi ne more nihče ostati ravnodušen. Naši glasbenici Larisa in Lucija sta nas očarali s svojima inštrumentoma. Srečanja si ne moremo predstavljati brez ubranega petja domačega pevskega zbora pod vodstvom Jožka Ušaja. Zapela nam je tudi Mercedes Leon, Marjetka Orel pa je recitirala pesmi Simona Gregorčiča. Srečanja se je udeležil župan Mauricij Humar in predstavniki OZ Rdeči križ Nova Gorica, in sicer Neli Skočaj, Aleš Markočič, Dušan Ambrožič in Olga Leban. Za hrano in pijačo pa je poskrbelo osebje Gostilne Kogoj. V tednu otroka v oktobru smo sodelovali s Podružnično OŠ Bilje. Na povabilo učiteljice Lilijane Kavčič smo se v šoli družili z obiskovalci Hiše dobre volje iz Mirna. Pod vodstvom učitelja Romea Stublja in Tine Krog, vodje Hiše dobre volje, smo risali na platna. V naslednjih dneh smo pripravili kratka tečaja za učence četrtega in petega razreda, kjer so se učili, kako nudimo prvo

pomoč. Poleg tega so učenci spoznavali, kako ravnamo z AED aparatom. Tečaja sta vodila predavatelja iz OZRK Nova Gorica Dunja in Martin. Povedati moramo, da je sodelovanje s Podružnično OŠ Bilje prijetno, za kar se zahvaljujemo učiteljicam Tjaši, Petri, Lilijani, Matejki, Nadji in Mateji. Predstavili smo le delček našega dela. Še vedno je v ospredju pomoč ljudem v težkih preizkušnjah.

Vsem, ki sodelujejo in nam pomagajo, se iskreno zahvaljujemo in si tudi v bodoče želimo takega sodelovanja. Ob prihajajočih praznikih želimo vsem občankam in občanom veliko uspehov, miru, družinske sreče in predvsem zdravja.

Boža Silva Marega, KO Rdeči križ Bilje Foto: iz arhiva KO Rdeči križ Bilje

Krožni pohod Jamlje–Sela na Krasu–Jamlje Lepo jesensko vreme je pohodnike napolnilo z dobro voljo in energijo. Začetek in konec 22. kraškega krožnega pohoda je tokrat bil v Jamljah. Organizatorji so pohodnike popeljali po lepi kraški gmajni, kjer so lahko občudovali jesensko obarvano naravo. Letos je pot po slovenski strani potekala malce drugače, saj se je obiskalo prenovljen Špik. Pohod se je nato nadaljeval skozi Sela na vodovod in se zaobrnil v Jamlje. Po prehojeni poti je v Jamljah sledilo veselo druženje z družabnimi igrami in dobro glasbo.

Turistično društvo Dren Foto: iz arhiva TD Dren

Zimski glasovi DECEMBER 2017

OBČANI POROČAJO

In memoriam: Majda Simčič Letošnja jesen nas je prikrajšala za zvestega in delovnega člana Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu in občinsko nagrajenko 2016. 28. septembra nas je za vedno zapustila tajnica društva, ki je izgubila boj s težko boleznijo. Od nje smo se v velikem številu poslovili na pokopališču v Kostanjevici. Majda Simčič je bila rojena v Kostanjevici na Krasu pri Kovačevih 1954. leta. Zaradi očetove službe se je družina selila na

Dolenjsko, kjer je Majda preživela svoja otroška leta in zaključila osnovno šolo. V sedemdesetih letih se je družina vrnila na Kras in Majda se je zaposlila najprej v strojarni v Mirnu, nato pa v Cicibanu, kjer je opravljala različna dela. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je prevzela delo tajnice krajevne skupnosti. To delo ji je priraslo k srcu. Opravljala ga je vestno, zavzeto in natančno. Bivala je v bloku, kjer je bil sedež KS Kostanjevica in je bila vedno na voljo, ko smo kaj potrebovali. Njena trmasta odločnost nam ni dopuščala umika od zastavljenih ciljev. Po moževi smrti leta 2004 je prevzela njegovo delo tajnika Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu. Skrbela je za vse sezname in evidence, jih vsako leto sproti usklajevala in dopolnjevala. Poseben hobi ji je bilo iskanje primernih destinacij za izlete in pohode članov društva. Poleg administrativnega dela je poskrbela še

za šale in vice. Društvo se je leta 2007 pridružilo skupnemu cilju ZDUS v projektu Starejši za starejše. Sprejela je vlogo koordinatorja in jo dosledno opravljala vse do zadnjega odhoda v bolnišnico. Leta 2016 je prejela občinsko priznanje za nesebično razdajanje, za skrb za starejše občane, za svoje sodelovanje v krajevni skupnosti in v društvu upokojencev. Majda Simčič je imela čudežne roke. Vse, kar je njeno oko videlo, je roka ustvarila. Znala je sukati pletilke in kvačke tako, da je ustvarila neverjetne umetnine. Nekaj posebnega so bili izdelki s perlicami, s katerimi je oblikovala velikonočna jajčka, cvetje, vejice in živalice. Znala je povezati lavando s svileno nitjo in oblikovati papir v izbrano cvetje. Svoje znanje je posredovala tudi otrokom v interesnih dejavnostih. Z nami ostaja, do koder seže naš spomin.

Nives Urdih

Bolniki psoriatiki na Cerju Konec oktobra se šteje kot dan psoriatikov. Nekaj bolnikov s to boleznijo se nas je zbiralo v naselju Vrtoče, da se povzpnemo do Cerja. Naša članica iz Mirna nas je čakala, da nas samo pozdravi in zaželi varno hojo. Sama pa se pohoda zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti. Sprva je bila pot travnata in mokra od rose. Že zelo hitro je steza zavila navkreber in po gozdu. Po slabe pol ure hoje smo že morali sleči odvečna oblačila, počivati in se okrepčati. Po uri zmerne hoje smo bili na vrhu Krasa. Prav grdo je pihalo in hitro smo se morali premakniti v zavetje mogočnega spomenika – Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Spomenik je bil odprt, zato smo si šli ogledat zanimivo razstavo o prvi svetovni vojni, ki se je odvijala v neposredni bližini. Po ogledu spomenika smo obiskali še jamo Pečinko in se sprehodili do Borojevićevega stola. Po daljšem odmoru smo se počasi vračali po isti poti v dolino na izhodiščno pozicijo. Vreme res ni bilo idealno, tako da s čudovitim razgledom, kot ga sicer ponuja Cerje, tokrat ni bilo nič. Uživali pa smo ob pogledu na rdeči ruj in razgiban kraški svet. Pohodniki – bolniki psoriatiki, smo torej le naredili nekaj zase in naše zdravje.

NA J BO DOBRO SPANJE POTOVANJE TUDI V 2018

Vabljeni v prodajni salon v Novi Gorici.

www.meblojogi.si

Marjan Vidmar

Zimski glasovi DECEMBER 2017

OBČANI POROČAJO

Poznamo (staro) Gorico? Društvo upokojencev Miren je organiziralo strokovno voden ogled (ne)poznanega mesta Gorica v sosednji Italiji, ki ga je vodila Evelin Bizjak. Mesto je bilo prvič omenjeno v 11. stoletju. Takrat je namreč Oton III., cesar Svetega rimskega cesarstva, podaril ozemlje današnje Gorice oglejskim patriarhom. Od srede 12. stoletja pa ime »Goriški« prevzamejo vplivni grofje, ki se od tedaj pa do izumrtja v 16. stoletju imenujejo Goriški grofje.

Povzpeli smo se na Goriški grad, ki je bil med prvo svetovno vojno deloma porušen, po njej pa je obnovljen v sedanjem obsegu. Med obnovo gradu je bil nad vhodom v grad vgrajen beneški lev, mesto je namreč med letoma 1508 in 1509 pripadalo Benečanom, ki so omenjeni kip prinesli, niso ga pa utegnili vgraditi, saj so morali mesto prej zapustiti. V notranjosti gradu je v dvorani goriških rodbin, poslikani z njihovimi grbi, lepo urejena zbirka srednjeveških glasbil. V ostalih pa je prikaz grajskega življenja ter zbirka srednjeveškega orožja. Trenutno je v gradu razstava s tematiko prve svetovne vojne »Od Soče do Piave«. Grad je imel na dvorišču svoj vodni izvir. Na samem podstrešju sta maketi nekdanjega in sedanjega gradu ter prikaz ozemlja, ki ga je zavzemala goriška poknežena grofija. Grofija je zajemala Furlanijo, Kranjsko, Koroško, Istro ter del Tirolske. Okrog leta 1500 so goriški grofje izumrli in po dedni

pogodbi je vsa njihova posest pripadla Habsburžanom. Nato smo se odpravili na Trg Cavour nad Raštelom, ki je najstarejši del mesta s stavbo deželnih stanov iz 13. stoletja. Danes je v njej sedež kvesture. Na vogalni stavbi pri vhodu v Raštel je kamnita plošča z letnico izgradnje MCCCXLI (1341). Na

njej je tudi spominska plošča Primožu Trubarju, ki je tukaj predaval leta 1563. V bližini je še bronasti kip mladega goriškega judovskega filozofa, pisatelja in pesnika Carla Michelstadterja. Za kvesturo se nahaja goriška stolnica,

katere začetki gradnje segajo v 15. stoletje. Stolnico krasijo bogati baročni okrasi in dragoceni oltarji. Na glavnem oltarju je oltarno sliko naslikal slikar Jožef Tominc, ki je bil rojen v Gorici. V stolnici so pokopani vsi dosedanji goriški nadškofje, prav tako pa je v njej nagrobna plošča zadnjega goriškega grofa Lenarta, ki je umrl v Lienzu v Avstriji leta 1500. Do leta 1931 so bili 46

Zimski glasovi DECEMBER 2017

goriški nadškofje večinoma Slovenci. Po spustu skozi Raštel do Travnika smo si ogledali še star judovski geto. Na Travniku stoji jezuitska cerkev, ob njej pa je spomenik sv. Ignaciju. Nasproti cerkve,

blizu vhoda v predor pod gradom, stoji spominska plošča v štirih jezikih v spomin na usmrčene vodje tolminskega kmečkega upora iz leta 1714. Na trgu je tudi Neptunov vodnjak iz 18. stoletja. Trije tritoni na njem predstavljajo tri vodotoke, ki oblivajo Gorico, in sicer Sočo, Vipavo in Korn. Pot nas je nadalje vodila mimo cerkve sv. Ivana, kjer so slovenske maše, in mimo židovske sinagoge iz 17. stoletja. Pri palači

Attems smo se že nekoliko utrujeni vkrcali na avtobus, ki nas je peljal v Vinsko klet Dobrovo. Po degustaciji peneče rebule in njihovih vin smo si ogledali klet in se seznanili z zgodovino zadružništva in vinarstva v Brdih od leta 1922 dalje. Med martinovo pojedino so si nekateri ogledali še torkljo, kjer so ravno stiskali oljčno olje.

Jožko Faganeli Foto: iz arhiva DU Miren

OBČANI POROČAJO

Zanimiva Bela krajina Društvo žena Miren - Orehovlje in prostovoljke projekta Starejši za starejše ter še nekaj spremljevalcev smo se odpravili na izlet v Belo krajino. To je vsakoletna nagrada za prostovoljno delo in trud v obeh društvih. Na poti proti Novemu mestu nas je vodička sproti seznanjala z zanimivostmi, mimo katerih smo se peljali. V Novem mestu smo se sprehodili skozi staro mestno jedro, kjer navdušuje Glavni trg z arkadnimi hodniki v pritličju meščanih hiš. Sprehodili smo se mimo rojstne hiše slikarja Božidarja Jakca in dalje na vrh Kapiteljskega hriba, kjer stoji cerkev sv. Miklavža, najstarejši stavbni spomenik v mestu. Na hitro smo se zapeljali skozi Kostanjevico na Krki in se ustavili pred muzejem. Ogledali smo si Formo vivo. Tu nas je z dobrotami – sladicami presenetila naša članica Ida Kocijančič, ki je pred dnevi slavila svoj okrogli 70. jubilej. Nato smo se zapeljali do Rosalnic, kjer nas je sprejela gostiteljica Mojca s pravo belokranjsko pogačo, raznimi vrstami kruha, čudovitim pecivom in odličnim domačim čajem. Gostiteljica si je vzela čas in nam demonstrirala pripravo domače pogače. Dobili smo tudi recepte za domov. V Rosalnicah smo doživeli presenečenje. Obiskal nas je Toni Gašperšič in nas do dobra nasmejal. Pot smo nadaljevali v Radovice, kjer smo se udeležili šole »brihtne glave« in se vrnili v 50. leta prejšnjega stoletja, ko je učiteljica še imela avtoriteto. Pouk smo pričeli s

pozdravom: »Za domovino, s Titom naprej.« To je bil čas, ko sta bili kreda in tabla edina učna pripomočka, palica pa močno vzgojno sredstvo. Na šaljiv način smo zvedeli marsikaj novega o Beli krajini, njeni kulinariki, ustni in pisni kulturni dediščini. Zapeli smo tudi dve belokranjski pesmi in se predvsem od srca nasmejali.

Gordana Vičič Foto: Ida Kocjančič in Gordana Vičič

16. pohod Opatje selo–Cerje ŠD KRAS in KS Opatje selo sta v začetku oktobra organizirala že 16. tradicionalni pohod Opatje selo–Cerje. Pohod prinaša obiskovalcem vseh starosti prijetno sprostitev med čudovitimi jesenskimi barvami ruja. Start in cilj pohoda sta bila kot vsako leto doslej na prireditvenem prostoru v Opatjem selu. Čeprav nas je zjutraj, ko smo se zbirali, pozdravil dež, se je zbralo več kot 70 pohodnikov iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev pa tudi iz zamejstva. Najštevilčnejša skupina udeležencev je bila iz Športnega društva Mark Šempeter. Pohodnikom so bile na izbiro tri proge, in sicer v dolžini 5 km, 15 km in 18 km.

Speljane so bile skozi slikovito vas Lokvica, po zanimivih poteh mimo Borojevičevega stola vse do Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju; od tod smo se pohodniki vrnili na prireditveni prostor v Opatjem selu. Kmalu po startu se je izza oblakov posmejalo sonce, ki nas je spremljalo ves čas pohoda. Na prireditvenem prostoru v

Opatjem selu smo v jesenskem sončnem vremenu posedeli v prijetnem druženju in sproščenem klepetu. Udeleženci so bili zadovoljni in veseli. Naslednje leto dogodek ponovimo.

Damjana Sušanj Foto: Vilma Pahor

Zimski glasovi DECEMBER 2017

OBČANI POROČAJO

Raziskovali smo bavarske gradove Upokojenci s Krasa smo se letos odpravili na Bavarsko po sledeh kralja Ludvika II. Bavarskega, ki je živel v letih 1845 do 1886. Leta 1864 je sedel na prestol kot komaj 18-leten mladenič. Med svojim kraljevanjem je zgradil nekaj gradov, ki so močno izpraznili državno blagajno. Po kraljevi nenavadni smrti so gradovi kmalu postali prava paša za oči in magnet za obiskovalce. Pot nas je vodila po italijanski strani v Avstrijo, mimo Beljaka in dalje po Dravski dolini. Vožnjo smo nadaljevali mimo krajev, kjer so snemali nadaljevanko Gorski zdravnik. Končno smo prispeli v Prien, od koder smo se po jezeru z ladjico odpeljali do Herreninsela – to je do moškega otoka. Na njem stoji kapelica sv. Križa, v kateri sta bila krščena slovenska kneza Hotimir in Gorazd. Od tod smo Slovenci sprejeli krščansko vero. Grad Herrenchiemsee je bil zgrajen po zgledu francoskega Versailla. Ludvik II. je

bil namreč velik občudovalec francoskega Sončnega kralja – Ludvika XIV. Grajen je v baročnem in rokoko stilu, a ni povsem dokončan. Kljub temu so na ogled nekateri imenitni prostori, kot so stopnišče s stekleno streho, paradna spalnica, posvetovalna dvorana, astronomska ura, zrcalna dvorana idr. Vse je izdelano

neverjetno dovršeno in usklajeno. Naslednji dan smo si v Munchnu v muzeju BMV ogledali zbirko avtomobilov in motorjev, nato pa še Marijino cerkev. Postali smo tudi pred mestno hišo ter opazovali premikajoče se figure in poslušali glasbo – vse to se dogaja ob vsaki okrogli uri. Nismo zamudili niti vstopa v znamenito pivovarno HB, saj je Bavarska znana po mnogih pivovarnah. 48

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Sledila je vožnja do gradu Linderhof, to je kraljevska vila, ki je Ludviku II. služila kot pribežališče. Je njegova edina dokončana zgradba in jo je tudi imel najraje. Okoli gradu so urejene sprehajalne poti. Na vzhodu bukovi špalirji obkrožajo francoski vrtiček, na zahodu pa je oval iz senčnic in paviljonov za senco. Na južni strani vodi potka na vzpetino z zanimivim stopniščem, na vrhu katerega se nahaja Venerino svetišče. Malo stran je maroška hiša, ki jo je dal kralj uvoziti iz Orienta in je v popolnem orientalskem stilu. Tretji in najznamenitejši Ludvikov grad je Neuschwanstein, ki stoji visoko nad jezerom Alpsee in sotesko reke Pollat. Po navodilih Ludvika II. Bavarskega so ga gradili v letih 1869–1886 in tudi ta je nedokončan. Grad ponosno stoji na pečini, obkrožen je z vitkimi in koničastimi stolpiči ter nadzidki. Je pojem romantičnega srednjeveškega gradu in predstavlja iz kamna izklesane sanje. Z gradu smo si od daleč ogledali Marijin most (posvečen njegovi materi, princesi iz Prusije), ki stoji 92 m visoko nad 45 m visokim slapom reke Pollat. Počasi je naša pot zavila proti domu. Preko prelaza Fernpass smo se pripeljali do Innsbrucka, znanega zimskega središča. Odkorakali smo v stari del mesta, ki ga

je dal zgraditi Maximilian. S trga smo si ogledali balkon z zlato strešico, od koder so veljaki nagovarjali meščane. Ostala nam je samo še pot preko prelaza Brenner v Italijo in dalje v Slovenijo. Vozili smo se po čudoviti pokrajini, ki ni bila posušena kot pri nas. Na našem potovanju smo videli za preproste ljudi skoraj sanjske zgradbe in izjemne gosposke predmete. Toda začutili smo, da tudi tako velika domišljija in bogastvo človeka ne osrečita, saj je bil Ludvik II. Bavarski zelo osamljen, nesrečen in zaradi svoje drugačnosti nesprejet v tedanji družbi. Prav slednje je najbrž botrovalo njegovi prezgodnji smrti.

Besedilo in foto: Nives Urdih

OBČANI POROČAJO

Kozolec toplar, jamborska cesta in Predjamski grad

Člani DU Bilje smo se udeležili 17. festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se je odvijal pod sloganom Vsi smo ena generacija. V Cankarjevem domu smo se nekateri udeležili predavanj, drugi delavnic, spet tretji so šli po nakupih. Za tem smo si ogledali staro mestno jedro prestolnice, se ustavili pri Robovem vodnjaku, se povzpeli na grad in se sprehodili po Plečnikovi Ljubljani. Pot nas je vodila na Belsko, kjer smo si v Podguri ogledali kozolec toplar, ki je dragocen spomenik ljudskega stavbarstva na Slovenskem. V njem se nahaja etnološka zbirka starega kmečkega orodja in naprav. Med drugim so bili razstavljeni predmeti iz kuhinj naših babic, v kateri ni smela manjkati slika na platnu; izvezena je bila v modri ali rdeči barvi z napisom Zadnji v posteljo, prvi pokonci, pa bo vsak dan kaj dobrega v loncu. Skozi tiste kraje je pred stoletji vodila jamborska cest, po kateri so predniki

prepeljali številne jambore. Danes se v vasi nahaja replika najdaljšega jambora, ki je bil leta 1894 prepeljan iz Rakitne po jamborski cesti do tržaške ladjedelnice sv. Marka. V dolžino meri 64 m, prostornina znaša 12 m3 in težak je 9 ton. Za tiste čase je bil tak prevoz pravi podvig. Iz Rakitne v Trst ga je v desetih dneh pripeljal kmet Opeka. Voz je vleklo kar osem parov konj. Jambor je naročil slovenski ladjar Jazbec za svojo ladjo Beechdale, ki je bila ena najlepših avstrijskih trgovskih jadrnic. Po Sredozemskem morju je plula skoraj celo stoletje. Večina jamborov je bila namenjenih za ladjedelnice v Benetkah in Trstu. Iz Podgure smo se odpeljali do Predjamskega gradu. Pred vhodom smo si ogledali muzej lovstva in zasebno zbirko rekvizitov iz 1. svetovne vojne.

Domov smo se vrnili polni doživetij, saj je izlet minil v prijetnem vzdušju.

Vojka Rustja Foto: Cvetko Dominko in Vojka Rustja

Zimski glasovi DECEMBER 2017

OBČANI POROČAJO

Jesenski pozdrav

Seljanska noč čarovnic

Domači Pevski zbor Zarja iz Sel na Krasu je na prijetno nedeljsko popoldne organiziral prireditev Jesenski pozdrav. Pri organizaciji smo jim pomagali tudi člani TD Dren in KS Sela na Krasu. Prireditev se je odvila na placu pred cerkvijo. Nastopili so: domači Pevski zbor Zarja, Mladinski zbor Kras iz Opatjega sela ter pevke z Liga. Za dodatno popestritev pa sta s skeči poskrbela Romeo (Martin) in Julija (Lea). Ob koncu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali še projekcijo fotografij z 21. srečanja Selo, Sela, Sele.

Da je druženje v naši vasi prijetnejše, smo v TD Dren poskrbeli tudi na dan, ko se odvija noč čarovnic. Zbrali smo se na placu pred cerkvijo in otrokom dali prosto pot, da je vsak po svoji domišljiji ustvarjal in izrezljal svojo bučo. Ostali smo med seboj poklepetali in spremljali delo naših ustvarjalcev. Na koncu je sledilo presenečenje, ko so nam zaplesale čarovnice Bazilika, Hermelika in Lavanda. S čarovniškimi vragolijami, triki in pripravo zvarkov so otrokom še posebej popestrile večer ter jim razdelile sladkarije in kokice.

Turistično društvo Dren Foto: iz arhiva TD Dren

Sveti Martin v Kostanjevici V Kostanjevici imamo cerkev posvečeno svetemu Martinu, zato so maše na martinovo nedeljo še posebej slovesne. V preteklih letih so vaščani večkrat stopili skupaj in po maši priredili srečanje. Vsakdo je prinesel krožnik peciva ali slanega prigrizka ter steklenico pijače in v prijetnem vzdušju smo preživeli še kakšno urico. Vselej pa je tlela želja, da bi to nedeljo praznovali drugače, da bi vaškega patrona res počastili. In tako smo letos že drugič zapovrstjo organizirali vaško martinovanje. Jutranjo nedeljsko mašo smo v dogovoru z župnikom Dominikom Bizjakom – Dinkom prestavili na 16.00 uro, iz cerkve pa smo se nato preselili v Kulturni dom, kjer smo s kratkim kulturnim programom in pesmijo počastili svetega Martina. V dvorani se je ustavil celo »popotni menih« in krstil mošt, 50

Zimski glasovi DECEMBER 2017

da smo lahko za praznovanje na mize postavili vino. Mize so bile polne dobrot, po okusnih klobasah in zelju, kot se za Martinovo spodobi, pa so dvorano napolnili zvoki Goriških harmonikarjev. Pelo in plesalo se je pozno v noč, pohvaliti pa moramo tudi Lano Okretič, ki je pogumno stopila na oder in zapela ob očetovi spremljavi na harmoniko. Kakorkoli že praznujemo spomin na svetega Martina, je pomembno, da ne pozabimo na globlji pomen, ki prihaja od tega skromnega dobrosrčnega moža. Ob nazdravljanju s kozarcem vina v roki je prav, da se zahvalimo za izobilje v življenju in, če se le da, pomagamo drugim, kot je to počel sveti Martin.

Barbara Pahor Foto: Barbara Pahor

OBČANI POROČAJO

Obiskali deželo šipona in rizlinga

Na martinovo smo člani DU Bilje prispeli tja, kjer se »dan začne najprej in kjer so jutra najbolj zgodnja« – to je v Prlekijo. Ormož z Jeruzalemskimi goricami slovi po najstarejši sorti vina šipon. Ostala vina na tem območju so še: laški in renski rizling, rumeni muškat, pinot, traminec ... Najprej smo si ogledali Ormoški grad, ki ga je leta 1278 zgradil Friderik Ptujski in je po njem dobil ime Friedau. Grad je leta 1805 kupil poslovnež Josef Pauer. V njem je danes stalna razstava Marka Sluge, ki je muzeju podaril veliko pohištva, slik in drobnih predmetov iz 18. stoletja. V grajski kleti smo se ustavili na degustaciji vin in si ogledali šaljiv prikaz vinogradniških del in običajev: rezanje, vezanje in okopavanje trt ter zaslužena južina. Martinova tržnica je ponujala degustacijo kulinaričnih specialitet (bučnega olja, vina …). Domači rokodelci so predstavili svoje umetnine in prisluhnili smo godbam na pihala iz cele Slovenije. Turistična društva iz Prlekije so ponujala tradicionalne dobrote, kot so ajdov kruh, zaseka s čebulo, meso iz tunke, vino in pecivo. Pot nas je vodila v klet Puklavec Family Wines. Seznanili so nas z zgodovino kleti in s postopkom pridobivanja vina. Najstarejše letnike vina hranijo pri –8 oC v kleti, ki se nahaja nižje od nivoja reke Drave. Steklenica vina iz leta 1958 lahko doseže

ceno tudi do 1.300 evrov. Ponudili so nam tudi kozarec nagrajenega vina (renski rizling, prvak 2017). V Strmecu smo si ogledali zidanico Temnar, za katero danes skrbi Stanko Čurin, prvi lastnik pa je bil slavni Herman Ptujski. V prizidku stoji ena najstarejših lesenih preš v Sloveniji, saj nosi letnico 1848. V 18. stoletju je tam obratovala največja klet v Ljutomersko - Ormoških goricah. Lastnik je zelo ponosen na meč templjarjev, ki ga hrani kot dokaz, da so ti na tem območju res živeli pred stoletji. Z Jeruzalemskih goric se ob jasnem vremenu vidi kar tri države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Da smo prišli v »nebeški svet«, smo spoznali ob pogledu na pokrajino, ki je že pred več kot 700 leti vzela sapo križarjem, ko so vračali iz svetega mesta. Vzklikali so: »Ta kraj je svet! Nebeški! Kakor Jeruzalem!« Od tod tudi ime kraja Jeruzalem. Trto šipon so poznali že Rimljani. Prinesli so jo iz okolice Črnega morja. Na Madžarskem iz te sorte pridobivajo vino

tokaj. Že Napoleonovi vojaki so bili ob pitju tega vina navdušeni in so vzklikali » Si bon!« Je dobro! Kar so takratni domačini slišali kot šipon. Od tod tudi ime za to vino. Ustavili smo se v cerkvi Žalostne Matere božje v Jeruzalemu (iz 18. stoletja), ki je bila zgrajena na temeljih nekdanje križarske kapelice. Pri vstopu v cerkev smo pozvonili na zvonec želja. Na glavnem oltarju je Marijina slika, ki so jo prinesli križarji v 12. stoletju kot zahvalo za srečno vrnitev iz »Svete zemlje«. In še ena zanimivost: pri Jeruzalemu je znan tako imenovani Babji klanec, kjer naj bi leta 1664 domačinke ugnale turško četo, ki se je prek Jeruzalema vračala iz bitke pri Monoštru. Zadnji postanek je bila Turistična kmetija Sonje Ozmec v Veliki Nedelji. Sodelovali smo pri krstu vina, nato so nam postregli z martinovo večerjo.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk in Cvetko Dominko

Zimski glasovi DECEMBER 2017

Obogatimo svoje zivljenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednote. (Rudi Kerševan)

Zdravja, miru in osebnega zadovoljstva v novem letu 2018 vam zeli uredniški odbor. BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI v okviru Projekta »Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019« Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG obvešča vse zaposlene osebe o možnostih brezplačnega izobraževanja. Na LUNG-u smo pripravili izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem zaposlenim z nižjo izobrazbo (osnovna, poklicna, srednja šola) in starejšim od 45 let. Cilj projekta je povečati možnosti zaposlitve in mobilnosti ter prepoznavanje lastnih potencialov za kakovostnejše življenje.

Napoved brezplačnih tečajev v januarju 2018 Začetni tečaj tujih jezikov (50 ur) •Osnove uporabe italijanščine na delovnem mestu in za vsak dan – predviden začetek: 3. januar 2018 •Govorim angleško v službi in v družbi – predviden začetek: 4. januar 2018 Začetni tečaj računalništva (60 ur) •Računalniška pismenost za odrasle (RPO) Tematski računalniški tečaji – Računalniško in digitalno opismenjevanje (50 ur) •Internet in delo v oblaku Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih (50 ur) •Komunikacija na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju Ostali brezplačni tečaji, ki bodo potekali v letu 2018 •Osnovni in nadaljevalni tečaj italijanščine in angleščine (50 ur) •Dobro počutje za kvalitetne korake (50 ur) •Tematski računalniški tečaji – Računalniško in digitalno opismenjevanje (50 ur) 1. Varna uporaba interneta 2. Uporaba pametnih telefonov in tablic – računalnik v žepu 3. Internet in delo v oblaku 4. Digitalna fotografija: poglejmo skozi drugo oko 5. Družbena omrežja 6. Program Excel – delo s preglednicami

Več na www.lung.si Dodatne informacije za prijavo Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG Cankarjeva ulica 8 5000 Nova Gorica Kontaktna oseba Milena Cotič, tel. (05) 33 53 111, e-pošta: milena.cotic@lung.si