Jesenski glasovi 2017 - glasilo Občine Miren - Kostanjevica by Roberta

i k s n e Jes glasovi 2017 glasilo Občine Miren - Kostanjevica www.miren–kostanjevica.si

oktober 2017

Letošnji občinski nagrajenci Obletnica smrti Negovana Nemca O razvoju in rasti podjetja Marušič

Predstavljamo KS Vojščica

KAZALO

Dober dan, šola!

KAZALO Občinski nagrajenci 2017

EU kartica ugodnosti za invalide

Predstavitev občinskih projektov

Na Cerju tudi okrepčevalnica

Ureditev prireditvenega prostora v Opatjem selu

Rekonstrukcija dela RO Kostanjevica na Krasu

Hommage Negovanu Nemcu

»O, zgodovina, slepi nemir človeštva«

21. september – mednarodni dan miru

Unescove šole in projekt »Meja« 14 Kralupy nad Vltavo

21. tradicionalno srečanje vasi Selo, Sela in Sele

Praznik bil je živ

Srebro Torklje Marušič

Uspeh podjetja sloni na njegovem trdnem ogrodju

Vojščica skozi čas

Tabor – arheološko območje na Vojščici

ŠKT društvo Farjovca

Oratorij 2017

Teden ustvarjalnic v Biljah

Indijanske počitnice 2017

Mednarodni poletni kamp

Stari Pepe Poper

Zakaj so višji zneski na položnicah za vodo?

Kazni za nezakonito odlaganje odpadkov

Skrbimo za reko in priobalno zemljišče

Globe za napačno odložene odpadke

September je mesec, ko se pri nas v šolah začne pouk. A o tem nekoliko kasneje. Verjetni ni malo takih, ki so komaj čakali, da za vedno zapustijo šolo. Pa so jo res? Šolsko zgradbo in pouk v njej– da, toda šoli življenja ne uide nihče. S tem mislim na vseživljenjsko učenje. Življenje nam stalno nudi nove izzive. Lahko se odločim, da jih ne sprejemam. A glej ga šmenta: za vogalom me čaka nova situacija in zahteva, da premislim, vzamem v obzir vse svoje dosedanje izkušnje, se morda posvetujem s kom – in se odločim. Morda napačno – a nič hudega. Naučila sem se, kaj v življenju ne deluje, in sem spoznala nekaj novega. Spomnimo se na Teslo, kaj je rekel, ko mu poskus že stotič ni uspel. Rekel je: »Zdaj vem za sto razlogov, zakaj kaj ne deluje.« In nadaljeval s poskusi, dokler ni končno uspel. To ni učenje za ocene ali učenje zato, da bodo doma zadovoljni ali da me bo učitelj pohvalil. Tokrat delam in se učim predvsem zase. Če imamo otroke – malo tudi zanje. Da bodo opazili, da se tudi odrasli stalno učimo, da delamo napake, doživljamo neuspehe – in pri tem ne obupamo. Tako otrokom kažemo pot, ki se ji pravi vseživljenjsko učenje. Res je, šolsko stavbo so spet napolnili glasovi otrok in mladostnikov. To pomeni, da se je začelo novo obdobje učenja. Ne gre le za učenje z ocenami. Učiti se je treba strpnosti, kako nastopati, kako delovati in živeti v šolski skupnosti. Obenem pa se učimo potegniti se zase, zastopati svoje ideje, zamisli in kako jih uresničiti v svojem okolju. Pri tem upoštevamo svojo pot in upoštevamo zahteve okolja, sošolcev. Sklepamo nova prijateljstva, opuščamo stike, ki so nas ovirali. Težave so del šolskega vsakdana. Najlaže je reči, saj tako in tako ne zmorem za več ali celo, da mi vsi delajo krivico. Precej težje si je priznati, da je treba vložiti več dela, morda poiskati dodatno pomoč. Na Mirenskem gradu že vrsto let ponujajo učno pomoč in varstvo obenem. Zakaj bi plačevali drage inštrukcije, če nam doma ponujajo dodatno razlago za simboličen prispevek? Po mojih izkušnjah je ta pomoč uspešna – vendar le, če se kandidat potrudi in je pripravljen delati. Če hočemo ali ne – šolamo se celo življenje. Starejši smo model in vzor mlajšim. Zato ni dobro bentiti čez šolo, saj otroci, ki jim je ljubša igra od resnega učenja, hitro posvojijo tako razmišljanje in mislijo, da se jim ni treba za nobeno zadevo potruditi.

Marta Pavlin, odgovorna urednica

Hiša dobre volje Miren praznuje ... 30 Defibrilatorji po celi občini

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Program Svit rešuje življenja

Vrstniško nasilje – mit ali resnica?

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e–naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan in Roberta Filipič Lektoriranje: Marta Pavlin

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o. Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča Oktober 2017 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Fotografija na naslovnici: Egon Kaše

KAZALO

Spoštovani,

KAZALO

ne glede na kislo vreme je letošnja jesen še posebej zlata. Čas, ko žanjemo in obiramo plodove na vseh področjih. Športni dosežki, ki so nas prebudili iz turobnosti deževnega vsakdana, so znova dober pokazatelj, kaj vse lahko v življenju dosežemo, če igramo ekipno in če si upamo ciljati višje in višje. Ne le kot posamezniki ali športni prvaki, temveč zlasti kot država – njene institucije ter posamezne regije in občine. Naša občina znova praznuje. Občinski praznični dnevi so odlična priložnost, da pred čim širšo skupnostjo podelimo priznanja tistim najbolj zaslužnim, ki so izjemno zaznamovali iztekajoče leto. In teh ni malo. V veliko veselje mi je, da lahko kot župan nagradim vse tiste izjemne občane, ki so v naši okolici s svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom pustili neizbrisen pečat, ki so v to vložili več kot le sebe in ki dokazujejo, da vsak po svoje lahko spreminja svet na bolje. Vsem nagrajencem iskreno čestitam za njihove dosežke, ki nam bodo v trajno spodbudo tudi v prihodnje. Kot občina z začrtano razvojno strategijo znova dokazujemo, da edino dejanja štejejo. Od junija, ko smo sprejeli dolgo pričakovani razvojni dokument, so se zvrstile številne aktivnosti za njegovo uresničevanje. Naj izpostavim tokrat dvoje. Po intenzivnih prizadevanjih je industrijska cona v Biljah pridobila potrebno gradbeno dovoljenje za svojo nadaljnjo gospodarsko dejavnost. Zavedamo se, da brez primerne infrastrukture ni gospodarskega razvoja in ni novih delovnih mest, prav slednje pa v naši sredini vse bolj pogrešamo, še posebej za mlade. In ker je turizem področje, v katerega smo vpeti vsi tu živeči, smo v začetku septembra na občini z zainteresiranimi deležniki pripravili posvet o prednostih zadružniškega povezovanja na področju organiziranosti lokalnega turizma. Tako smo naredili korak naprej v smeri turističnega razvoja naše občine ter povezovanja lokalnih ponudnikov pod eno trdno skupno streho. Letošnji dnevi miru in prireditve, povezane z njimi, so pridale nov kamenček k ustvarjanju Parka miru in sožitja na Cerju, saj so na Cerje privabile veliko število obiskovalcev različnih starostnih in družbenih skupin. Občina, ki nosi mir v svojem imenu, je na to upravičeno ponosna. Namreč mir ni le vrednota nas občanov, temveč je močno zasidrana tako v nacionalno kot evropsko zavest. Naj vam ob tej priložnosti zaželim miren dan vsak dan. Mauricij Humar, župan

Naslednja številka glasila izide konec decembra 2017 Prispevke za zimsko številko glasila nam lahko pošljete do 15. 11. 2017 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridružuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

Prvošolčki dobili delovna gradiva zastonj

Kaj se je čez poletje dogajalo v vrtcih

Zanimivosti na poti iz Mirna na Kras

Tone Kralj in prostor meje

»Oj, ti voda žlahtna!«

Prvi jazz koncert na Cerju

Od Potočnika do astronomije in umetnosti

Vokalna skupina Chorus '97 Miren sodelovala v operi

Sezono kronali s samostojnim koncertom pod lipo

Poletni koncert – reciral Jureta Maliča in Sare Gorkič

Odpadni les sadnega drevja je lahko tudi uporaben

Zlata maša in 50. obletnica zaobljub

Veseli vikend Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote 46 Pojdimo v Logarsko dolino

Spomladanski izlet v Beneško laguno – Chioggia

Severnoprimorsko srečanje prostovoljcev v Ajdovščini

Srečanje Društev upokojencev Občine Miren - Kostanjevica

Druženje z zgodovino v Hudem Logu in športno v Selah

Člani Društva Simon Jenko obiskali Solčavsko

Splavarjenje na Koroškem

Magistrski koncert Janija Klančiča

Prvo mesto Špele Volčič

Nina Ušaj in njena ljubezen do konjev

Ivana Štrukelj bronasta na evropskem prvenstvu v kotalkanju 54 Mladi gasilci odlični

Že tretjič s Cerja na Triglav

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

NAGRAJENCI

Občinski nagrajenci 2017 Občinski svet je na 30. redni seji 20. septembra sprejel sklep, da se priznanja občine za leto 2017 podelijo Društvu žena Miren - Orehovlje, Eriku Kovicu in Jamarskemu klubu Temnica. Plaketo občine letos prejmeta Boža Silva Marega in Gordana Vičič, častni občan pa je posmrtno postal Pavel Petejan. Občina Miren - Kostanjevica podeljuje priznanja občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam in drugim organizacijam ter skupnostim, ki so tesno povezana z delovanjem občine, za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu

in polnejšemu življenju občanov, in dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine, življenja v njej ter podobo krajev. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Miren - Kostanjevica je občina maja 2017 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Občine Miren - Kostanjevica v

letu 2017, na katerega smo prejeli devet predlogov. Letno se lahko podeli največ en naziv častni občan, dve plaketi in tri priznanja. O podelitvi priznanj je odločal Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

PAVEL PETEJAN,

častni občan Občine Miren - Kostanjevica Pavel Petejan je posmrtno častni občan Občine Miren - Kostanjevica. To je najvišje priznanje občine za izjemne dosežke življenjskega dela, skrb za blaginjo in promocijo občine s poudarkom na javnem delovanju kot tudi za izjemne zasluge na področju družbenega življenja. Njegovo življenjsko delo na področju čevljarstva je bilo poslanstvo, ki ga je oplemenitil s posluhom za podporo kulturnim in športnim dejavnostim v svoji okolici. V svojem delovanju je poleg uspešne obrtniške in podjetniške poti zapustil tudi neizbrisen pečat pri promociji občine in ohranjanju stare čevljarske dediščine. Pavel Petejan iz Mirna se je rodil 16. junija 1930 v družini s čevljarsko tradicijo. Svojo življenjsko pot je zaključil 28. februarja 2017, za njim pa ostaja v Mirnu in v celotni občini opazna sled: uspešno podjetje, ki daje kruh marsikateremu občanu, Čevljarski muzej in knjiga spominov Mirenski šoštar. Čevljarske izkušnje je že od otroštva dalje pridobival v domači delavnici. Med 2. svetovno vojno je oskrboval partizane s čevlji. To obdobje je opisal v knjigi Mirenski

šoštar, ki je izšla leta 2015. Leta 1953 je po odsluženem vojaškem roku dobil prvo redno dovoljenje za čevljarsko obrt. Najprej je delal v očetovi delavnici, leta 1959 pa se je vselil v novozgrajeno delavnico. Ekipa 10 zaposlenih je vsak dan izdelala po 100 parov otroške obutve, ki so jo prodajali po celotni Sloveniji, Hrvaški, Srbiji … Ves čas je skrbel za napredek. Izboljševal je delovne pogoje, kupoval je boljše stroje, predeloval stare, skrbel za privlačen videz obutve in kvaliteto. Kasneje se je lotil proizvodnje otroške ortopedske obutve. Po tej posebno zahtevni dejavnosti je postal poznan po vsej takratni Jugoslaviji in sosednji Furlaniji. V podjetniškem duhu je vzgojil sinove Roberta, Borisa in Tomaža, ki so sčasoma prevzemali svoje vloge v rastočem podjetju. Leta 1995 je kupil del prostorov podjetja Ciciban v stečaju in sčasoma zaposlil večje število delavcev bivšega Cicibana. Iz obrtnika je postal podjetnik podjetja, ki se je razvijalo in odprlo podružnice v Čiginju, Kalu nad Kanalom in v Dolenjskih Toplicah. Poleg podjetništva se je Pavel Petejan ukvarjal še z veliko stvarmi. Ves čas je materialno

in moralno podpiral kulturne dejavnosti v Mirnu. V 70 letih je bil predsednik Pevskega društva Miren – Moškega pevskega zbora Miren. Za svoje delo v čevljarstvu je Pavel Petejan prejel več priznanj Obrtne zbornice. Leta 1984 je prejel priznanje Skupščine Občine Nova Gorica, leta 2004 pa je za življenjsko delo v podjetništvu prejel priznanje Gospodarstvenik leta. Po upokojitvi je pričel uresničevati idejo o Čevljarskem muzeju v Mirnu, ki je odprl svoja vrata leta 2008. Ob tej priliki je izdal tudi filmski prikaz izdelave čevlja z naslovom Čevelj po starem.

GORDANA VIČIČ, prejemnica plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo v številnih društvih in organizacijah v občini ter za prispevek k razvoju in ugledu občine Gordana Vičič je s svojim predanim, nesebičnim prostovoljnim delom pripomogla k razvoju in delovanju različnih društev v občini, katerih članica je. Aktivna članica Društva žena Miren - Orehovlje je vse od ustanovitve dalje, obenem društvu predseduje od leta 2015. Je dolgoletna tajnica 4

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Krajevne skupnosti Orehovlje, tajnica Območne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Orehovlje, predsednica Komisije za socialna vprašanja Pokrajinske zveze Društev upokojencev Nova Gorica in članica odbora Društva upokojencev Miren. Že deset let deluje kot koordinatorka projekta »Starejši za starejše«. Njeno dolgoletno delo je pripomoglo, da so se na vseh področjih, kjer je delovala in še deluje, dela odvijala in problemi reševali strokovno in v zadovoljstvo vseh udeleženih ali pomoči potrebnih.

NAGRAJENCI

BOŽA SILVA MAREGA, prejemnica plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno predano, nesebično in požrtvovalno delo predsednice Krajevnega odbora Rdečega križa Bilje ter prispevek k razvoju in ugledu občine Gospa Boža Marega je predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Bilje že 14 let. Poslanstvo opravlja z izredno predanostjo, požrtvovalnostjo, natančnostjo in transparentno. Vsako leto s pomočjo članic KORK Bilje organizira srečanje starejših krajanov, obiske domačinov po domovih za ostarele in tudi tistih starejših, ki so na svojih domovih. Veliko ji pomenita vzgoja in ozaveščanje otrok o spoštljivem odnosu do starejših in drugačnih. Vsako leto učence Podružnične OŠ Bilje in ostale krajane seznanja s pomenom dela Rdečega križa v naši družbi, z osnovami nudenja prve

pomoči in s postopki oživljanja s pomočjo defibrilatorja. Z učenci Podružnične OŠ Bilje velikokrat obišče Hišo dobre volje v Mirnu, v letu 2016 pa so skupno prejeli priznanje Mladinskega sveta Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Na njeno pobudo je KORK Bilje v letu 2015 začel zbirati sredstva za nakup AED aparata. V treh mesecih so zbrali sredstva za kar dva defibrilatorja. Izredno dobro sodeluje z občino, Podružnično OŠ Bilje, ekipo Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica, OZRK Nova Gorica. Je tudi članica odbora OZRK Nova Gorica in članica Sveta za invalide Občine Miren - Kostanjevica. Ni ji tuje niti sodelovanje z društvi iz KS Bilje in drugimi društvi v občini. Že pred štirimi leti si je prizadevala za rešitev socialnega problema krajana, ki mu je grozilo brezdomstvo, za katerega se je v letošnjem letu našla pot do bolj dostojnega življenja.

DRUŠTVO ŽENA MIREN - OREHOVLJE, prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno požrtvovalno prostovoljno delo, ohranjanje tradicije in promocijo občine Društvo žena Miren - Orehovlje šteje trenutno 25 članic. Ustanovljeno je bilo leta 1995 kot aktiv žena, kot društvo

pa obstaja od leta 2005. S svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom omogoča uspešno izpeljavo večine prireditev na področju Krajevne skupnosti Miren in Krajevne skupnosti Orehovlje, kakor tudi na nivoju občine. S svojimi kulinaričnimi storitvami društvo pripomore

k ohranjanju tradicionalnih lokalnih jedi in s tem k promociji občine. Društvo žena je aktivno tudi na področju prostovoljstva, njihova pevska sekcija pa na kulturnem področju.

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

NAGRAJENCI

ERIK KOVIC, prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za požrtvovalno delo v Nogometnem klubu Adria, promocijo in prispevek k ugledu občine Erik Kovic iz Mirna je pred petimi leti prevzel vodenje Nogometnega kluba Adria in s pomočjo sodelavcev vzpostavil razmere za kakovosten trening vseh selekcij. V relativno kratkem času vodenja kluba je s svojim požrtvovalnim delom in pripadnostjo športu in nogometu uspel s pomočjo kolegov, sponzorjev, donatorjev, ljubiteljev nogometa in prostovoljci klubu

zagotoviti površino z umetno travo za kakovosten trening. Uspešno je vodil veteransko ekipo in s pomočjo sodelavcev organiziral mednarodne turnirje. Je tudi uspešen podjetnik, ki razume družbeno odgovornost, sodeluje z lokalnim okoljem, nastopa kot sponzor nogometnega kluba in ostalih društev iz okolja. Je tudi soustanovitelj in velik podpornik športnega parka Grive, ki bo letos gostil že 23. turnir v malem nogometu. S svojim delovanjem je zgled in spodbuja mlade k zdravemu preživljanju prostega časa in odgovornemu ravnanju.

JAMARSKI KLUB TEMNICA, prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za 40-letno uspešno delovanje na področju jamarstva in prispevek k promociji občine Jamarski klub Temnica je bil ustanovljen leta 1977. V tem obdobju je bilo v klub vpisanih okrog 350 članov. Osnovna dejavnost kluba je iskanje, raziskovanje in dokumentiranje jam, izobraževanje in izvajanje jamarskih izpitov ter zaščita

jam. Od leta 1999 sodelujejo s češkimi jamarskimi klubi, skrbijo za čiščenje Poti miru, za turistične glede pa so očistili in uredili dve jami, ki sta tudi elektrificirani. Jame in poti redno vsakoletno vzdržujejo, sodelujejo s Civilno zaščito Občine Miren - Kostanjevica. Člani društva z ustrezno opremo pomagajo pri elementarnih in drugih nesrečah, nudijo prvo pomoč jamarjem in občanom, kot turistični vodniki

vodijo turiste po Krasu. V letu 2009 so si člani s prostovoljnim delom uredili klubske prostore pod objektom stare šole v Temnici, v katerih so uredili tudi mini muzej jamarstva in 1. svetovne vojne. Aktivno sodelujejo na prireditvah v organizaciji občine. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij doma in v tujini. Klub med letom organizira več lastnih prireditev: Dan odprtih vrat, Pranje štrikov, Žive jaslice v jami.

Roberta Filipič, občinska uprava 6

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

EU kartica ugodnosti za invalide Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v letu 2016 z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije začelo izvajati projekt Evropska kartica ugodnosti za invalide. Kartica ugodnosti je na voljo od letošnjega julija dalje. Upravičence in postopek pridobitve kartice opredeljuje Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Kdo je upravičen do pridobitve kartice, je navedeno v Navodilih za izvajanje postopka za izdajo EU kartice ugodnosti za invalide, ki jih je izdalo MDDSZ. Invalidi iz naše občine, ki želijo pridobiti evropsko kartico ugodnosti, lahko zanjo zaprosijo na Upravni enoti Nova Gorica, Oddelek za kmetijstvo in občo upravo. Vlagatelj mora vlogi priložiti odločbo z navedbo invalidnosti ali telesne okvare, osebni dokument in fotografijo za osebne dokumente. Z evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi v Sloveniji in v državah Evropske unije, ki so se pridružile projektu, uveljavljajo posebne komercialne popuste, ki jih določijo posamezne države. Prav tako koristijo ugodnosti v Sloveniji tujci, ki pridejo k nam na obisk. Ugodnosti veljajo za vsa področja, poseben poudarek je na dostopnosti prometa, turizma, kulture, športa in dejavnosti prostega časa. Zaenkrat so v projekt vključene države: Slovenija, Ciper, Finska, Belgija, Italija, Romunija, Estonija in Malta. Namen je, da bi se kartica postopoma uveljavila v

vseh državah EU. Cilj projekta je omogočiti invalidom boljše vključevanje v družbo, enotnejšo obravnavo na nivoju EU, olajšati dostopnost do storitev na različnih področjih; hkrati pa se želi ozaveščati ljudi o zmožnostih, potrebah in problemih invalidov v vsakdanjem življenju. To je nov prispevek k uresničevanju Konvencije o pravicah invalidov, Akcijskega programa za invalide in Evropske strategije o invalidnosti. Ponudniki ugodnosti in njihove storitve so navedeni na spletni strani: www.invalidska-kartica.si

Ponudniki storitev v Občini Miren - Kostanjevica, pridružite se Vabimo gostince, trgovce, ponudnike s področja športnih, turističnih, transportnih, izobraževalnih storitev in drugih prostočasnih dejavnosti – vse, ki ste pripravljeni prispevati k temu projektu in s tem tudi k svoji promociji, da se pridružite mreži organizacij, ki jih povezuje evropska kartica ugodnosti za invalide.

Vaša dejavnost in opis vaših storitev bosta z vključitvijo v projekt navedena v seznamu ponudnikov, ki ponujajo popuste za invalide. Za vključitev vaše organizacije med ponudnike izdelkov ali storitev pišite na naslov: invalidska.kartica@zalozba.org ali pošljite sporočilo prek kontaktnega obrazca, ki je objavljen na spletni strani: www.invalidska-kartica.si Postanite del evropske mreže organizacij z družbeno odgovornostjo, ki želijo prispevati k boljšemu položaju invalidov v družbi. Število invalidov narašča in postajajo vedno pomembnejša skupina uporabnikov. Velja razmisliti, kako bi jih lahko vključili v svojo ponudbo. To je tudi priložnost za večjo prepoznavnost vaše organizacije in povečevanje števila uporabnikov vaših storitev ali izdelkov. (Vir: spletna stran www.invalidska-kartica.si)

Lili Mozetič, občinska uprava

INFORMACIJSKA PISARNA ZA INVALIDE V sklopu delovanja informacijske pisarne »Vodnik po pravicah invalidov« za invalide in delodajalce je na voljo elektronski naslov, ki je namenjen vprašanjem s tega področja. Vaša vprašanja lahko kadarkoli pošljete na naslov: info.invalidi@miren–kostanjevica.si.

Odgovorili vam bomo tudi izven časa delovanja pisarne. Informacijska pisarna, kjer se lahko osebno pogovorite o vaših vprašanjih, je odprta vsako prvo sredo v mesecu od 13.30 do 16.30 ure v sejni sobi občinske stavbe.

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

Rekonstrukcija vhoda v Zdravstveni dom Miren V sklopu projekta Občina po meri invalida smo z ZD Nova Gorica razpisali izbiro izvajalca za izvedbo del, kjer bi uredili dohod v Zdravstveni dom Miren za invalide, slepe in slabovidne osebe. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika, najugodnejši je bil izvajalec Ginex International iz Nove Gorice. Občina sodeluje pri investiciji v obsegu ureditve dostopa – dostopne ceste. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi zamude pri dobavi granitnih plošč (tlaka).

Urejene klančine na pločnikih V sklopu projekta Občina po meri invalidov v naseljih Miren, Opatje selo in Kostanjevica se ureja oz. prilagaja klančine na še neurejenih prehodih po pločnikih in prehodih za pešce, invalide, starejše … Vrednost teh del ocenjujemo na okrog 12 tisoč evrov.

Rekonstrukcija regionalne ceste Opatje selo–Komen V aprilu so se začela rekonstrukcijska dela na cesti Opatje selo–Komen. Dela obsegajo preplastitev in korekcijo krivin. Zaradi težav s pridobivanjem nekaterih zemljišč je bilo potrebno delno preprojektiranje in zožanje cestišča s 6,5 m na 6,0 m. Istočasno se je rekonstrukcija podaljšala še za 150 m v smeri proti Kostanjevici na Krasu. Investicija je v celoti financirana iz državnega proračuna. Vsa dela na cestišču so zaključena.

Ureditev otroškega igrišča in postavitev igral v Biljah Na osnovi dogovora in plana investicij s strani KS Bilje smo v začetku julija izvedli javno naročilo za ureditev otroškega igrišča in postavitev igral v Biljah. Na povabilo so se odzvali trije ponudniki. Kot najugodnejši je bil izbran izvajalec Avtoprevozništvo Boris Čuk

iz Bilj. Dela so se začela izvajati konec julija in so bila zaključena v avgustu. Vrednost vseh gradbenih del je bila okrog 10 tisoč evrov. Poleg gradbenih del smo igrišče opremili še z enim igralom v vrednosti štiri tisoč evrov.

Ureditev knjižnice na Podružnični OŠ Bilje Na osnovi dogovora in plana investicijskega vzdrževanja na OŠ Miren smo v drugi polovici julija izvedli javno naročilo za ureditev knjižnice na Podružnični OŠ Bilje. Na povabilo so se odzvali trije ponudniki. Kot najugodnejši je bil izbran izvajalec Arel oprema iz Bilj. Dela so se začela izvajati v začetku avgusta in so že zaključena. Vrednost vseh del je bila okrog 6.360 evrov. Poleg gradbenih del se bo knjižnico opremilo še z notranjo opremo.

Besedilo in foto: Albin Pahor, občinska uprava 8

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

IZ OBČINSKE UPRAVE

Na Cerju tudi okrepčevalnica Za obiskovalce Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju želi občina v že dokončanem družabnem prostoru urediti okrepčevalnico. Ta bo predvidoma odprta v času rednega obratovanja Pomnika. V začetku junija je bil objavljen razpis za izbiro izvajalca. Prispele so tri ponudbe. Po pregledu in oceni ponudb smo izbrali najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno, in sicer podjetje Gramat Kačič iz Opatjega sela. Vrednost vseh del je 32 tisoč evrov. Vsa dela so v zaključni fazi. Izdeluje se še potrebna dokumentacija za izvedbo tehničnega pregleda (dokazilo o zanesljivosti objekta, PID dokumentacija …), da pridobimo uporabno dovoljenje. Predvidevamo, da ga bomo prejeli v prvi polovici oktobra.

Rekonstrukcija dela RO Kostanjevica na Krasu Z izvajalcem javne službe, podjetjem Kraški vodovod Sežana, smo razpisali javno naročilo za gradbena dela za obnovo vodovoda na delu RO Kostanjevica na Krasu. Na prijavo so prispele tri ponudbe. Po pregledu in oceni ponudb je bil izbran samostojni podjetnik Gregor Kastelic iz Dutovelj. Vodoinštalaterska dela bo izvajalo podjetje Kraški vodovod Sežana. Vrednost vseh del je 69 tisoč evrov. Dela so zaključena.

Ureditev prireditvenega prostora v Opatjem selu V sodelovanju s KS Opatje selo smo za organizacijo srečanja vasi Sela, Sele in Selo uredili prireditveni prostor, in sicer smo: – zamenjali kritino in obrobe na strehi sanitarij ter objekt zaprli, – zamenjali kritino s strešno konstrukcijo nad šankom in razsvetljavo, – rekonstruirali vodovodni priključek oz. omrežje za šanke in montirali tri vodna korita, – uredili električno merilno mesto z zamenjavo merilne omare (soglasje); potrebno je še urediti pogodbo z dobaviteljem energije in pogodbo o priključitvi z Elektro Primorska (občina pridobila soglasje, Elektro Primorska zamenjala glavno merilno omaro), – uredili del asfaltirane ceste za dovoz na prireditveni prostor v dolžini okrog 50 m.

Besedilo in foto: Albin Pahor, občinska uprava

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

V OSPREDJU

Hommage Negovanu Nemcu: trideset let pozneje Avgusta je minilo trideset let, kar je prenehalo biti srce priznanega slovenskega akademskega umetnika – kiparja Negovana Nemca iz Bilj. Mladost in šolanje Negovan Nemec se je rodil 23. aprila 1947 v Biljah na Goriškem mami Mariji Černic in očetu Vladimirju Nemcu. Družina je živela na domačiji v Marogovniku. Osnovno šolo je obiskoval tako v Biljah kot v Mirnu, kjer ga je likovni pouk učil akademski slikar Silvester Komel, njegov mentor in prijatelj, ki je odkril njegov talent. Ob vhodu v šolo v Mirnu je s svojimi sošolci ustvaril mozaik ter oblikoval že prve figure, tudi v človeških dimenzijah visoko moško figuro ujetnika. Po končani šoli za oblikovanje leta 1967 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je v razredu Slavka Tihca tudi diplomiral. V drugem letniku je za delo »Avtoportret« prejel študentsko Prešernovo nagrado in izdelal figuralno kompozicijo v kamnu za spomenik prijateljstva in sodelovanja med NOB v Blaževcih ob Kolpi; v tretjem je na študentski kiparski koloniji v Štanjelu ustvaril figuralno kompozicijo v kraškem kamnu, v četrtem letniku pa je na javnem natečaju prejel prvo nagrado in izvedbo zvezne štafetne palice ter kot diplomsko delo izdelal spomenik padlim v NOB na Gradišču nad Prvačino. Je prvi akademsko izobraženi kipar povojne generacije na Goriškem, ki jo je neizmerno občudoval in ji posvetil dobršen del svojega ustvarjalnega opusa: »Takoj po akademiji sem se vrnil domov. Zdelo se mi je, da potrebujejo kiparje tudi drugi prostori, ne samo Ljubljana, ki je že domala nasičena z njimi in z drugimi umetniki, seveda. Provinca, kot še zmeraj imenujemo prostor, ki ni blizu centra, potrebuje oblikovalca, to sem vedel. To ni napihovanje lastne vrednosti, ampak najboljši občutek varnosti in zasidranosti. O pečatu, ki naj bi ga dal temu prostoru, pa moram govoriti previdneje.« (Negovan Nemec, 1982)

z nezmotljivim čutom za dimenzije, volumen, površino, statiko in za lastnosti materiala oživil v različnih dimenzijah v materialih, ki so ga s svojo trdnostjo in trajnostjo izzivali k intenzivnemu ustvarjalnemu dialogu: »Hitro razmišljaš, dopolnjuješ, vlečeš, tlačiš, oblikuješ, ji daješ, jo reduciraš ... Zakaj iščeš te variante?« (Negovan Nemec, 1983) Najpogosteje je ustvarjal v kamnu, veliko tudi lesu in železu, njegov material je

bila tudi glina. Dela je odlival tudi v bron. Ustvarjal je torej v vseh tistih materialih, ki so s svojimi zakonitostmi in lastnostmi zadovoljevali njegove želje, da je iz njih obujal želeno formo z nezmotljivim dotikom roke. Roka je s fizično močjo pridajala ali odvzemala, gladila ali rezala, zdaj z nežnostjo, zdaj z agresivnostjo izvabljala videne in podoživete organske oblike.

Obdarjen z izrednim darom za občutenje forme je Negovan idejo najprej ujel v risbo ali skico ter jo kasneje s premislekom in

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Na začetku ustvarjalne poti Najprej je bil njegov material les, oreh, iz katerega so bila ustvarjena vsa dela iz prve samostojne razstave leta 1972. Že ta so nakazovala njegov odnos do

»S kamnom živim in se razvijam. Kamen deluje name tako, da ga ne morem pustiti na pol nedokončanega. Moram mu vdihniti življenje. Menim, da jaz obvladam kamen in ne on mene. Moj dialog s kamnom je pošten, pristen. Kamen pripravim, da mi prav nežno zapoje.« (Negovan Nemec, 1983)

Kako je ustvarjal

Foto: Egon Kaše

Foto: Primož Brecelj

sveta, ki je bil neizčrpen vir njegovega ustvarjalnega iskanja, ne oziraje se na trenutno modo in inovativnost. Odkrival je resnico o svetu. Iskal resnico, ki je utelešala pomene. Zavedal se je, da je izkustvo bistveno za dojemanje umetnine. In zato je hodil svojo pot, včasih prezrto, a tudi videno in občudovano. A to ga ni motilo: hotel se je izpovedovati, govoriti

V OSPREDJU

v svojem jeziku. Zato je tudi njegov ciklus, ki je nastal po lastnem izkustvu potresa na zahodnem robu Slovenije, ostal nekako v zraku in kritiki niso vedeli, kam bi ga umestili. Sam je vedel: ciklus Rušenje iz leta 1978 v lesu in mavcu, v rdečem in črnem sporočilu govori o grozi, ko se nepripravljen srečaš s smrtjo. Govori o njegovi notranji bolečini in strahu. Strahu pred neznanim, ne videnim, ne občutenim. Občutenje smrti ga je plašilo. Njegova izpoved ujetih človeških delov, ki so bili kot kalup delani na živem človeškem telesu, je razprla vso bolečino minevanja in odhajanja. Realistične, toda po živem modelu in s surrealistično vizionarsko rdečo barvo poudarjene človeške dele telesa je kombiniral s hladnimi, črnimi elementi: smrt in življenje. Rdeče in črno. Kot model sem bila mesece ujeta v njegova likovna in vsebinska iskanja. Ta cikel je javnosti malo znan, dela so razstavljena v njegovem ateljeju v Biljah.

Monumentalni stenski reliefi

Ko je ustvarjal monumentalne stenske reliefe iz železa konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih za novogoriške poslovne prostore, si je želel, da bi jih lahko podoživljalo čim več ljudi. Razvil

je svojo tehnologijo, kjer se je železo tako vdalo pod njegovimi rokami, da je spregovorilo v njegovem, prepoznavnem likovnem jeziku na način, da je »dalo vidno eksistenco tistemu, kar se vsakdanjemu gledanju zdi nevidno« (Merleau–Ponty). Ko je klesal mogočne bloke kamna iz lipiškega kamnoloma, je vanje prelil vse svoje energije, ki so nagovarjale z elementi vidnosti, s svetlobo, z volumnom in s površino, saj so videnje, telo in svet tesno prepleteni. Podoživetje, ki ga je razumel kot utelešenje radikalne refleksije, je ujel s celotnim telesom. V svoje volumne, površino in obliko je vtkal lastno doživetje spomina na narodnoosvobodilni boj, na svoje ljudi, ki so se borili za svobodo in slovenski jezik. Zadnja tri leta svojega življenja je oživel pet veličastnih zgodovinskih dogodkov: v Rožni dolini, Kanalu ob Soči, Novi Gorici, Šempetru pri Gorici in Kromberku: »Spoprijel sem se z veliki bloki. Tu pa se moje pravo delo šele začenja. To je moj kamniti očenaš. To je material, s katerim živim, ga poznam in doživljam drugače. In pri tem svojem delu hočem vztrajati. Tudi spomenike, posvečene revoluciji, želim humanizirati, jim vdihniti spomin in globlji smisel tistega časa, ki je bil tako usoden za naš obstoj« (Negovan Nemec, 1985).

Oblike narave, oblike telesa Negovanove roke so oblikovale, so oživljale. Oblike narave. Oblike telesa. Najpogosteje ženskega: »Simbolika ženske, matere, je v interpretacijah zelo različno prikazana. Sam sem vedno izluščil samo nek element, ki ponazarja, ki asociira na njeno moč, ki pravzaprav asociira življenje. Gradim na elementu prsi. Iščem trenutek: Neizpeta mladost, Mladostna zvedavost ... To je življenje, ki ni vulgarno, ki ni neestetsko. To je lepota življenja. To je tisto življenje, ki daje sok« (Negovan Nemec, 1985). Negovanove oblike so oblike življenja in smrti, ki so v tretji dimenziji zaživele svoje novo lastno življenje. Življenje trajno zapisanih umetnikovih misli in čutenj, ki nas nagovarjajo z igro konveksno– konkavnih, mehkih in trdih oblik, svetlob in senc, z barvo in s taktilno močjo. Pa tudi z erotičnim nabojem v mali in srednji plastiki v marmorju in v bronu. Njegovi kamni, pa tudi broni, govorijo in opominjajo: govorijo o njem in o svetu, ki nas obdaja. Sveta se je zavedal skozi medij lastnega telesa, ki je hkrati subjekt in objekt, a v njem hkrati poudaril prepletenost telesnega in duhovnega. Telo mu je bilo pomembno: od tod izhajajo vsa njegova abstrahirana videnja, ki

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

V OSPREDJU

plastiko v carrarskem marmorju in v bronu, ki ga je v očeh številnih ljubiteljev zapisala kot tenkočutnega ustvarjalca estetskega in harmoničnega, pa tudi ekspresivnega in organskega kiparstva.

Od prve razstave do danes

Foto: Primož Brecelj zavibrirajo s svojo površino. Ta je pri mali in srednji plastiki postala gladka kot koža, kot spomin na dotik, božanje … Površino, ki je postala živa, ki je nežno zapela. Kamen, njegov najljubši material, kamen njegove pokrajine.

Spominska razstava v Križevniški cerkvi

V Ljubljani v Križevniški cerkvi smo ob letošnji tridesetletnici njegove smrti s Festivalom Ljubljana pripravili spominsko razstavo z naslovom Hommage Negovanu Nemcu: trideset let kasneje. Razstavljena dela so iz cikla, za katerega je leta 1997 Nace Šumi zapisal, da se je »Negovan izpel kot tenkočuten oblikovalec vitalistične skulpture, ki mu slovensko kiparstvo tudi danes ne more postaviti ob bok nič podobnega. S temi kamni je daleč presegel uspehe starejše generacije, prav posebej tudi Frančiška Smerduja, pesnika ženske telesnosti. Odslej zato velja tudi kot poglavitni avtor erotične plastike med njimi. Čeprav je seveda treba brez odlašanja pripomniti, da je erotiko pojmoval kot vzvišeno dejanje, saj je svoje plastike do konca ovijal v površino, zglajeno do visokega sijaja. Na ta način je dosegel nekakšen poduhovljen izraz ...«

Ljubezen – najmočnejša ustvarjalna energija

Dela so izraz njegove velike ljubezni do sveta, do življenja; do družine, do ljudi, ki so ga sprejemali, in tudi do tistih, ki so ga prezrli. Ljubezen je bila njegova najmočnejša ustvarjalna energija. Z

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

ljubeznijo je tudi meni odpiral svetove in dimenzije, ki jih sama nikoli ne bi odkrila. Ko so se najine oči srečale, ko sta najini srci zatrepetali, sem bila stara šestnajst let in pol, ko je odšel, triintrideset. Toda v tistem kratkem obdobju mi je dal veliko, ogromno, največ, kar je lahko: dva čudovita sinova, Primoža in Matjaža, in veliko, veliko ljubezni, ki je gonilo sveta. Razprl mi je svet umetnosti, predvsem likovne in kiparstva. Vame je prelil ljubezen do skulpture, do trodimezionalne stvaritve, ki nastane izpod kiparjevih rok. Kjer se misel in hotenje izkristalizirata v oblikah in sporočilu, ki nagovori srce in dušo. Umetnost ni konstrukcija, obrt – je marljiv odnos do nekega zunanjega sveta, kot je zapisal znameniti francoski filozof Maurice Merleau–Ponty. To je v resnici neartikuliran krik, ki se zdi kot glas svetlobe. Ja, kot glas ljubezni.

Trideset let pozneje

... ostaja opus kiparja Negovana Nemca zagotovo enako subtilen in vznemirljiv, izzivalen in dotikajoč ter s prepoznavno kiparsko mislijo tudi globoko nagovarjajoč. Živo je vpet v prostor, ki ga je v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja tako prodorno zaznamoval z veliko plastiko v javni uporabi v kamnu, lesu in železu (skulpture velikih dimenzij kot likovna oprema), s portretno (v prvi vrsti pomembnim primorskim osebnostim) in s spomeniško plastiko (Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Rožna Dolina, Kanal ob Soči). V zgodovino je ostal zapisan tudi z malo

Prvo samostojno predstavitev je imel v Galeriji Meblo v Novi Gorici leta 1972 (skupaj z Lucijanom Bratušem) in odtlej razstavljal v vseh vidnih galerijah v Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi v Beogradu, Splitu in drugod. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti doma in v tujini. Od leta 1971 je realiziral več javnih del: spomenikov (Gradišče nad Prvačino (1971), Bilje (1973), Podgora – Piedimonte (Italija) (1975), Ajševica (1984), Nova Gorica (1985), Šempeter pri Gorici (1985), Kanal ob Soči (1985), Kromberk (1986), portretov javnih in kulturnih delavcev Primorske (Rutar, Bratuš, Besednjak) ...), monumentalnih reliefov in skulptur v poslovnih prostorih (Ljubljanska banka, danes SNG Nova Gorica (1975), v poslovni stavbi policije (1975), Soške elektrarne (1983) ter parkovnih skulptur (Beograd) (1974)). Sodeloval je na kiparskem simpoziju Forma viva v Kostanjevici na Krki (1980) in na Mediteranskem kiparskem simpoziju v Labinu (1984). Izdelal je dve zvezni štafetni palici (1971 in 1983). Ukvarjal se je tudi z grafičnim in industrijskim oblikovanjem (celostna grafična podoba za Kogojeve dneve v Kanalu ob Soči, spalnica Prebujanje v bronu za tovarno pohištva Iztok Miren pri Gorici). Umrl je 26. avgusta 1987 v Ljubljani, star 40 let, pokopan je na biljenskem pokopališču. Septembra istega leta so odkrili njegov doprsni bronasti portret skladatelja Rada Simonitija v Novi Gorici, v njegovem ateljeju v Biljah pa je ostala nedokončana figura bika v glini, ki naj bi stala v Kromberku v parku družbe MIP. Čeprav ujet v kratek časovni okvir niti ne dveh desetletij, je kipar Negovan Nemec ustvaril impozanten opus, ki ostaja tudi danes aktualen in živ za okolje iz katerega izhaja. Nace Šumi je zapisal: »Negovan Nemec je osrednja osebnost svoje generacije na Slovenskem in eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega modernega kiparstva sploh, ki je s svojimi številnimi deli vtisnil svojevrsten pečat mnogim krajem na Primorskem, predvsem na Goriškem.«

dr. Nelida Nemec

V OSPREDJU

»O, zgodovina, slepi nemir človeštva«

Takoj po prevzemu umetniškega projekta »O, zgodovina, slepi nemir človeštva« na Cerju sem se začel ukvarjati z vsebino dogodka in njegovo sporočilnostjo obiskovalcem. Izjemno prizorišče Ob prvem obisku prizorišča sem opazil, da arhitekturna mogočnost Pomnika braniteljem slovenske zemlje ne dopušča odvečne umetne navlake, scenografije, gledaliških odrov in podobnega, saj sama po sebi ponuja idealen, naraven, čvrst poligon za umetniško stvaritev, ko se lahko bogata vizualno – zvočna oblika uravnoteženo preliva z vsebino povezovalnega besedila in z nastopajočimi.

Vojna, mir, svoboda Zanimal me je zlasti oris neprestanega izmenjevanja vojne in miru, slepega nemira človeštva, relativnosti zgodovine, ki je človeku slaba učiteljica. Izgovor človeka – žrtve, ki je zaradi manipulacije zunanjih sil politike po »tuji krivdi« pahnjen v nove spopade, ne zadošča več. Dostojanstvo svobodnih ljudi terja veliko odgovornost! Človeštvo, po vojnah izpuščeno na pot svobode, vedno znova zaide v krvave spopade, saj ne zmore prenesti bremena svobode, ki je nezdružljiva z blaginjo. Neodgovorno doživljanje svobode ni nič manj škodljivo od povzročanja vojn.

Prekultivirani sodobni človek znova stopa skozi čas dekadence. Zlomljen, globoko sklonjen pod težo zgodovine, ki je postala zanj prezapletena, se, utrujen od človečanstva, povzpenja na najvišji vrh kulture. V samoti, kamor ga je pahnila humanistična doba, postavlja čas pred večnost in išče novih duhovnih pobud z ustvarjanjem lažnih cerkva in socializmov. Tak človek ne more očuvati človeškega ideala in je lahek plen politike, ki hazardira z momentom, računa na neorientiranost, daje pristašem politične obljube in v katere plitki enodnevnosti prevladujejo nizkotni boji za nizkotne cilje, ki človeštvo peljejo v nove vojne.

časovnemu razmiku v svoji sporočilnosti enako pretresljive za sodobnega človeka. Nastopali so: MoPZ Provox, tenorist Vladimir Čadež, pevec Drago Mislej – Mef, glasbenik Dejan Vidovič, vertikalna plesalka Manca Uršič, društvo Pro Dance Company z breakersi, plesni par Vedran Sraga in Paula Hude iz Zagreba; vokalna skupina Kresnice je s svojimi

Pestro organiziran dogodek Takšno filozofsko–umetniško tematiko je v enourni prireditvi mogoče podati le s pravilno montažo scenarija, ki vključuje besedila velikanov človeške misli. Za vodilo sem vzel Kocbeka, ki v pesmi ‘O, zgodovina, slepi nemir človeštva’ v enem stavku zaobjame sporočilo celotne prireditve: večni boj med družbo in odgovornostjo posameznika. Scenarij sem nadgradil še z drugimi njegovimi mislimi ter z vizijami Srečka Kosovela, Cirila Kosmača in ruskega filozofa Nikolaja Beredjajeva, ki so kljub

pevsko–plesnimi vložki dopolnjevala povezovalno besedilo in predstavila različna obdobja burnega XX. stoletja. Velik prispevek k prireditvi je pridal Pomnik braniteljem slovenske zemlje, oplemeniten z dovršeno svetlobno in zvočno podobo, ki so jo ustvarili mojstrski oblikovalci iz SNG Nova Gorica. Tovrstne kulturne prireditve morajo postati del slovenskega vsakdana in morajo spodbujati trdno in kritično ljubezen do domovine. Lažno domoljubje brez človekoljubnega naboja pa je lahko kaj kmalu izgovor in zadnje zatočišče zla, ki uničuje skupno življenje ter edinost, srečo, spravo.

Radoš Bolčina Foto: Ivo Pregelj

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

V OSPREDJU

21. september – mednarodni dan miru Ob mednarodnem dnevu miru je tudi letos Občina Miren - Kostanjevica z Društvom Tigr in ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami ter Gimnazijo Nova Gorica organizirala večdnevno dogajanje na Cerju. V treh dneh se je ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje zbralo približno tisoč ljudi. Obeleževanje mednarodnega dneva miru se je pričelo že v četrtek z odprtjem razstave Andreja Kosiča iz Gorice (Italija) s pomenljivim naslovom »Nedorečeno in trpeča metamorfoza«. Sledila je sveta maša za mir in pravičnost, ki jo je daroval koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V petek so na Cerju ustvarjali dijaki Gimnazije Nova Gorica in učenci Unescovih šol iz vse Slovenija ter gostje iz Italije. Letošnja tema se je glasila Odgovorno sanjam naproti. V soboto se je letošnje dogajanje zaokrožilo s slavnostno prireditvijo in odprtjem razstave Vojna za samostojno Slovenijo, ki jo je postavila Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Bogat kulturni program ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje, ki se je začel s slovesnim prihodom praporščakov, so oblikovali Orkester slovenske vojske, dijaki Gimnazije Nova Gorica, oktet Rožmarin, Rudi Bučar in Klub mladih Tigrovcev po scenariju in v režiji Roka Andresa.

Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je na slavnostni prireditvi opozorila na problematiko nacionalizma in ekstremizma. Prisotne je spomnila, da smo si Slovenci in Slovenke morali priboriti že osnovne pogoje za srečo.

Najprej svobodo, pravico do narodne in jezikovne samobitnosti, tudi pravico do suverenosti na lastnem ozemlju ter lastno državo.

Nevenka Vuk, občinska uprava Foto: Tomaž Povodnik

Unescove šole in projekt »Meja« Mednarodni dan miru je Gimnazija Nova Gorica, ki je tudi Unescovo središče 22. septembra 2017 obeležila s športno-kulturnimi dejavnostmi ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Dogajanje je potekalo v okviru mednarodnega Unescovega projekta »Meja«. Geslo letošnje prireditve je bilo »Odgovorno sanjam naproti«. Dijaki so pod mentorstvom profesorjev novogoriške gimnazije poudarili, da poleg temeljnih vrednot, kot so mir, solidarnost, strpnost in prijateljstvo, ki mladim omogočajo varno prihodnost, potrebujejo tudi sanje in cilje, katerim sledijo. Glavni cilj projekta »Meja« je krepitev strpnosti v medsebojnih odnosih, posledično sprejemanje drugačnosti in iskanje oblik sodelovanja. Dijaki s sodelovanjem v projektu pridobivajo in poglabljajo znanje na področju nacionalne, kulturne in naravne dediščine. Sodelovalo je 455 dijakov in učencev Unescovih šol iz vse Slovenije ter gostov iz Italije. Ustvarjali so v glasbeni in literarni delavnici, v gibalni delavnici, v literarnih delavnicah šestih tujih jezikov, 14

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

v likovni in fotografski delavnici ter v naravoslovni delavnici, kjer so s pomočjo lišajev ugotavljali onesnaženost zraka. Zgodovinska delavnica je potekala na temo 1. svetovne vojne. Po zaključni prireditvi smo posadili drevo miru v okviru mednarodnega projekta ENO

TreePlantingDay. Udeleženci so potrdili letošnje geslo in obljubili, da se bodo držali svojih sanj in naredili vse, da jih spremenijo v resničnost.

Suzana Černe, koordinatorica projekta Foto: Eva Puc, Gimnazija Nova Gorica

V OSPREDJU

Kralupy nad Vltavo, prijateljsko mesto na Češkem Na povabilo župana mesta Kralupy nad Vltavo, Petra Holečka, se je sredi junija letos odzvala tudi delegacija iz občine Miren Kostanjevica. Kralupy je češko mesto, ki z okolico šteje okrog 20.000 prebivalcev in je pol ure vožnje oddaljeno od glavnega mesta Češke, Prage. Opatje selo vežejo na Kralupy močne zgodovinske vezi, saj je mesto z okolico v času prve svetovne vojne sprejelo begunce iz Opatjega sela. Leta 1915 je namreč 200–300 prebivalcev Opatjega sela zaradi soške fronte moralo čez noč zapustiti svoje domove. Ženske, otroci in starejši so bili prisiljeni oditi v begunstvo samo z najnujnejšim. Večini Opajcev je bilo določeno, da čas begunstva preživijo na Češkem, in sicer v mestu Kralupy in po okoliških vaseh. Čehi so Opajce zelo lepo sprejeli, ponudili so jim zatočišče pred vojno vihro ter delo. Opajci so delali v cukrarni, na kmetijah in drugje. V begunstvu so ostali do leta 1919. Kljub težkim časom so od tam prinesli veliko dobrega, kar se še vedno prenaša iz roda v nov rod Opajcev: češke pesmi, uspavanke, molitvice, razne predmete, jedi … Leta 2015 je zavzeti in neutrudni

preučevalec dogodkov izpred sto let, Dimitrij Marušič iz Opatjega sela, pripravil razstavo o begunstvu. Istočasno so v Opatjem selu postavili spominsko ploščo žrtvam 1. svetovne vojne med vojaki in begunci iz Opatjega sela. Cirila Marušič, Erika Ferfolja Vidič in ostale članice društva Žbrinca so na podlagi pričevanj in spominov napisale scenarij za igro Opajske žene v begunstvu, ki je bila do sedaj uprizorjena že na dvanajstih različnih odrih primorskih in zamejskih krajev. Lanski čustven obisk dveh avtobusov Opajcev v mestu Kralupy je bil povod za letošnjo nadgradnjo prijateljskih odnosov med krajema. Letošnji protokolarni obisk, ki je bil namenjen utrjevanju prijateljskih stikov med krajema oz. občinama, je bil del dogodkov ob praznovanju desete obletnice večdnevnega dogodka »Dnevi mesta Kralupy«. Poleg naše delegacije so bili povabljeni tudi predstavniki drugih partnerskih mest, in sicer iz Poljske, Nemčije, Srbije, Češke in Slovaške. Zgodovinski dogodki iz preteklosti predstavljajo temelje za nadaljnje sodelovanje in nadgradnjo prijateljskih odnosov med krajema. Simbolično smo vezi okrepili tudi s posaditvijo lipe, simbola češko–slovenskega prijateljstva. Lipo so 10. junija 2017 v mestu Kralupy skupno posadili župan Mauricij Humar, župan Petr Holeček in Leon Marc, veleposlanik Republike Slovenije v Pragi. Obenem smo se z veleposlanikom dogovorili, da bomo v

bodoče aktivnosti za trajnejše sodelovanje gradili vzporedno z diplomatskimi odnosi ter v tesnem sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije. Tako kot so gostoljubni Čehi pred več kot 100 leti sprejeli opajske begunce, tako so lep sprejem pripravili tudi lani ter letos. V hvaležnost je Erika Ferfolja Vidič, predsednica Društva žensk Žbrinca Opatje selo (ki je lansko leto tudi organizirala izlet v Kralupy), županu Petru Holečku izročila sadiko ruja, posajeno v domači kraški zemlji; tisti zemlji, za katero so se tudi češki vojaki borili in umirali, ter tisti zemlji, ki so jo naši ljudje zaradi vojne morali zapustiti. Delegacijo sta poleg župana Mauricija Humarja in Erike Ferfolja Vidič sestavljala tudi Dimitrij Marušič, ki je poleg razstave v Opatjem selu pripravil tudi knjižico »Pričevanja«, in Roberta Filipič iz občinske uprave. Dimitrij Marušič je obisk na Češkem tudi tokrat oplemenitil z zbiranjem dodatnega gradiva o bivanju Opajcev v begunstvu pred sto leti. Tako s češkim županom kakor z veleposlanikom smo se dogovorili, da bomo v najkrajšem času vzpodbudili trajno sodelovanje med krajema, in sicer najprej na področju izmenjav med učenci, kasneje pa tudi na turističnem ter gospodarskem področju v segmentih, kjer imamo skupne interese.

Roberta Filipič, občinska uprava Erika Ferfolja Vidič, Društvo žensk Žbrinca Opatje selo Foto: arhiv Občine Miren - Kostanjevica

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

V OSPREDJU

21. tradicionalno srečanje vasi Selo, Sela in Sele Letos se je v Opatjem selu odvijalo že 21. srečanje vasi Selo, Sela in Sele — eno najbolj množičnih srečanj vasi v Sloveniji, katerega osnovni namen je druženje in tkanje novih prijateljstev. Pobudniki teh srečanj so bili pred 20 leti krajani iz Sela v Prekmurju, ki so tudi gostili prvo srečanje. Takrat so se udeleženci dogovorili, da naj ta srečanja postanejo tradicionalna. Z leti so se med udeleženimi kraji stkale prijateljske vezi, kar je spodbudilo še druge kraje z imenom Selo, Sela ali Sele iz Slovenije in tudi iz zamejstva, da so se nam pridružili. Gre za družabni dogodek, ki povečuje prepoznavnost manjših krajev po Sloveniji in se ga vsako leto udeleži vse več ljudi. Gostitelji 21. srečanja krajanov vasi Selo, Sela in Sele smo bili KS Opatje selo in KS Sela na Krasu ob podpori Občine Miren - Kostanjevica, krajanov in številnih donatorjev. Srečanje je potekalo 24. junija 2017. Zbralo se nas je okrog 1000 obiskovalcev iz 27 vasi s tem imenom, pridružili pa so se nam še številni drugi od blizu in daleč. Obiskovalce so pričakale članice domačega Društva žensk Žbrinca in jim za dobrodošlico ponudile doma pripravljeno pecivo in druge dobrote, ki so jih izdelale pridne roke krajank Opatjega sela in Sel na Krasu. Srečanje se je začelo z mimohodom sodelujočih vasi, izmenjavo daril in s kratkim kulturnim programom, ki ga je pripravilo Prosvetno društvo Kras Opatje selo, nadaljevalo pa s prijetnim druženjem

vse do poznih večernih ur. Govorica v različnih slovenskih narečjih ni bila ovira za medsebojno spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev. Gostitelji smo poskrbeli tudi za organizirane oglede okoliških kulturno-zgodovinskih in turističnih zanimivosti, med njimi Pomnik braniteljev slovenske zemlje na Cerju, jamo Pečinko, Hišo opajske tradicije s prikazom izdelave bičev, Čevljarski muzej v Mirnu in ogled vasi Sela na Krasu. Udeležence srečanja je z nastopom zabaval ansambel Amor. Organizirali smo tudi športne igre, na

Himna srečanj vasi Selo, Sela in Sele Himna Mi smo Salani je bila napisana in uglasbena ob jubilejnem 10. srečanju vasi. Besedilo je napisala Ivana Vatovec, uglasbila pa jo je Marjetka Podgoršek Horžen.

OKTOBER 2017

stojnicah pa so izdelke ponujali lokalni ponudniki domače obrti. Na programu je bila tudi vožnja s konjsko vprego po vasi in ježa konj. S sloganom srečanja »Da se bolje spoznamo« smo razglasili tudi gostiteljico srečanja vasi Selo – Sela – Sele v letu 2018, to je vas Sela pri Moravčah.

Damjana Sušanj Foto: arhiv KS Opatje selo

Od Karavank do Kolpe, od Mure do morja kot dragulj leskeče se Slovenija. Je gosto posejana z mnogimi vasmi, ki ime jim skupno prijateljstvo krepi. Mi smo Selani doma in preko meje, saj Selo, Sela, Sele povsod enako šteje. Vezi, ki smo jih stkali, naj čas ne preperi, rod naj naš za nami za doto jih dobi. Mi smo Selani doma in preko meje, saj Selo, Sela, Sele povsod enako šteje.

V OSPREDJU

Praznik bil je živ Za prvi vikend v septembru so bile vremenske napovedi slabe, kljub temu pa organizatorjev krajevnega praznika v Biljah to ni odvrnilo od namere, da izpelje načrtovani praznični program. Poleg glavnega organizatorja praznovanja – sveta KS, so pri izpeljavi sodelovala vsa društva in Krajevna organizacija Rdečega križa. V soboto, 2. septembra, je praznovanje začelo društvo Škulja – Kagho z organizacijo škuljade, in sicer Pokala Slovenije v štirkah. Sodelovalo je šest ekip iz bližnjih krajev ter ekipa Barje iz Ljubljane. Ob 10. uri se je 12 udeležencev, tudi najmlajših, podalo s supi po reki Vipavi od biljenske rošte do novega mostu v Renčah in nazaj. Po vrnitvi v domači pristan so vzklikali: »Bilo je super!« V soboto zvečer je potekala osrednja kulturna prireditev posvečena 70-letnici rojstva in 30-letnici smrti akademskega kiparja Negovana Nemca. Krajevna skupnost je v sodelovanju s Kulturno turističnim društvom pripravila kratek dokumentarni film, v katerem so sokrajani

obujali spomine na življenje in delo z Negovanom. Sledilo je odprtje razstave Društva keramikov z naslovom »Svetloba«. Sporočilo ustvarjalcev je bilo jasno: Svetloba – nasprotje teme, negativnega in zla – predstavlja najprej upanje, ki s soncem poraja novo življenje, veselje in dobroto. Z nekoliko manjšo udeležbo pohodnikov je v nedeljo potekal že 39. tradicionalni pohod Biljenski griči. Kot vsa leta do sedaj so se pohodniki zadovoljni vračali na cilj, kjer jih je letos čakalo presenečenje – živa glasba. Članice Društva žena in Krajevne organizacije Rdečega križa so za to priložnost pripravile srečelov z domačim pecivom, ki so ga same napekle. Izkupiček

je v celoti namenjen obnovi male dvorane v Domu krajanov. Športno obarvan je bil tudi zaključek praznovanja krajevnega praznika v nedeljo popoldan z občinskim derbijem 3. SNL Zahod med ND Bilje in ND Adria Miren. V drugem polčasu je vreme le pokazalo svojo moč; toda ne le dež – padli so tudi kar štirje goli: 2 za Bilje in 2 za Miren. Organizatorji praznika so se oddahnili in v mislih že snujejo ideje za naslednje praznovanje.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta

Srebro za oljčno olje Torklje Marušič Na mednarodno manifestacijo oljkarjev Mediterana, ki je potekala v Splitu 25. in 26. februarja 2017, je naša Turistična kmetija in Torklja Marušič poslala v oceno vzorec oljčnega olja s svoje kmetije in torklje. Osvojili smo srebrno medaljo, kar nas je toliko bolj presenetilo, ker je vzorec predstavljal čisto povprečje naše pridelave in predelave. Srebrna medalja, ki jo pogojujejo odlični parametri za ekstra deviško oljčno olje mešane vrste, naj bo spodbudno sporočilo za vse naše kolege oljkarje, da se tudi v naših gmajnah da pridelati odlične oljke. Naši hišni torklji pa srebro sporoča, da zmorejo naše »preše in centrifuge« stisniti iz teh oljk tudi najboljša olja.

Turistična kmetija in Torklja Marušič Foto: arhiv Turistične kmetije in Torklje Marušič

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

PREDSTAVLJAMO

Uspeh podjetja sloni na njegovem trdnem ogrodju

Za tokratno predstavitev podjetja smo se po mirenski rebri povzpeli na kraško planoto, natančneje v Opatje selo. Vasica, ki šteje le okrog 400 prebivalcev, ima v sebi podjetniško dušo. Obiskali smo družinsko podjetje Marušič, ki se je specializiralo za izdelavo lesenih elementov za pohištvo.

Začetki podjetništva v družini Marušič iz Opatjega sela, današnji Marušič, d. o. o., segajo že v daljno leto 1902. Podjetje v pravni obliki, kot ga poznamo danes,

leta 1947, to je do priključitve k Italiji. Stric Viljem in nono Just sta se po priključitvi odločila, da ostaneta v Jugoslaviji, čeprav sta imela v Ronkah (Ronchi dei Legionari, Italija) vse možnosti nadaljevati obrt ter delati dalje za devinske grofe in ostale stranke po Furlaniji. V letih 1947/48 je prišlo do neizbežnega – sodarsko delavnico so zaprli zaradi izgube tržišča in zamenjave političnega sistema. Stric Simon je nadaljeval s popoldansko obrtjo. Ostal je zadnji sodar v vasi in je do leta 1981/82 izdeloval »wrnce«.

Od bičarstva do izdelave toporišč

obstaja od leta 1965. V tem dolgem času so se na področju Krasa menjale politične situacije, ljudje so doživeli nekaj prelomnih trenutkov, vendar so se podjetniška tveganja in špekulacije v družini Marušič ob pozitivnem timskem duhu obrestovale.

Začetki segajo v sodarstvo

Leta 1902 je pranono Karlo Jelen – po domače Jelerjev, dobil obrtno dovoljenje za sodarstvo. Začel je kot sodar v Avstriji. Drugi pranono, Ferdinand Marušič, je delal škarabace – biče. Nono Just, solastnik podjetja, je delal sode s tastom Karlom do 18

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Just Marušič, naš nono in sin Ferdinanda, je izdeloval biče pod šempetrsko zadrugo leta 1965, ki pa je šla kmalu v stečaj. Just je odkupil stroje in zaloge od zadruge in nadaljeval z bičarsko obrtjo. S 1. avgustom 1965 je začel kot samostojni obrtnik. Delavnice so imeli v »azilu«, to je v hiši Opatje selo 57, na območju, kjer se danes nahaja Hiša opajske tradicije. Časi so bili težki, prihajalo je do velikih sprememb, pospešene industrializacije, živine je bilo vedno manj, zato je tudi bičarstvo zamiralo. Leta 1967 so kupili prvo kopirno stružnico in začeli izdelovali toporišča za kladiva, lopate, krampe (pikone). Vzporedno so izdelovali tudi biče, kjer je bilo potrebnega veliko ročnega dela in spretnosti; toda povpraševanje po teh izdelkih je močno upadlo. V

tem obdobju so začeli razmišljati o selitvi na današnje območje – na začetek vasi, saj je tu neposredna prometna povezava z dolino. Takrat so v vaških krogih potekali pogovori o tem, da bi v tem delu vasi, poleg kamnoseške delavnice, ki stoji tu še danes, postavili obrtno-industrijsko cono.

Selitev v nove prostore

Leta 1972 so se preselili v novo delavnico, ki so jo zgradili nono Just in starša Kazimir in Nada Marušič. Glavna dejavnost je bila izdelava toporišč in lesenih kladiv iz »kropince« (koprivovca), katerih glavni odjemalci so bili Iskra Šempeter, Metalka Ljubljana, Merkur Kranj, ladjedelnica iz Splita in razna druga gradbena podjetja. Tržišče je bilo takrat nenasitno – primanjkovalo je vsega, uvoza ni bilo, odvijala se je pospešena industrializacija. Delavnice so izdelovale toporišča za ročna orodja po potrebah odjemalcev, veliko se je zidalo.

Podjetje ob razpadu Jugoslavije

Po upokojitvi nonota Justa sta z vodenjem podjetja nadaljevala starša, ki sta se v letih 1990/91 tudi sama upokojila. Oče je predal obrt, katere je še vedno delni soupravitelj in solastnik, sinovom Dimitriju, Davidu in Milošu. Prenos dejavnosti na sinove je sovpadal s težkim obdobjem v državi, saj je bil to čas razpada

PREDSTAVLJAMO

Jugoslavije. Spremembe so bile povezane z izgubo tržišča, a tudi z odpiranjem novih možnosti. Začeli so z izvažanjem bukovih elementov izven območja bivše Jugoslavije, kar se je izkazalo za uspešen posel. Izkušnja s tedanjim jugoslovanskim tržiščem je bila trpka, saj je bila povezana s plačilno nedisciplino in inflacijo, kar je povzročalo podjetju precejšnje težave. Kljub temu so v tem obdobju postavili žago za hlode in začeli kupovati hlode za razrez. Zaposlili so več delavcev.

Certifikat za sonaravno gospodarjenje z gozdovi

Trenutno zaposlujejo 13 delavcev in kooperante. Površina hal in sušilnic se razteza na šestih hektarih. Za dejavnost potrebujejo precej prostora za sušenje, skladiščenje in tudi za dostop tovornjakov za privoz in odvoz materiala. V zadnjih letih so postavili podzemne cevovode za ogrevanje proizvodnih prostorov in pisarn na biomaso, tako da je odpada zelo malo. Predelujejo po večini slovenski les (95 %), nekaj malega je hrvaškega. Še v lanskem letu so odkupovali les od koncesionarjev za upravljanje z gozdom, sedaj je to postalo državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SIDG); letos odkupujejo osnovno surovino večinoma od njih. Zasebni gozdovi namreč niso certificirani; certifikat pa potrjuje sonaravno gospodarjenje z gozdovi (FSC – Forest Stewardship Council). Nekateri

trgi zahtevajo certifikat, sicer lesa ne odkupijo. Gre za strog režim, ki se presoja vsako leto (na 5 let temeljiteje), kjer se pregleduje vsa uporabna dovoljenja, dokumentacijo delavcev in kooperantov. To je garancija za solidno poslovanje in hkrati skrb za ohranjanje naravnega bogastva za prihodnje rodove.

Njihovi izdelki se prodajajo po celem svetu

Slovenski trg je majhen glede na odstotek izvoza. Največ svojih izdelkov izvažajo v Italijo (dve tretjini), rastejo tudi trgi izven Evropske unije, predvsem v Latinski Ameriki. So eni največjih proizvajalcev bukovih elementov v regiji. Njihovi elementi so 100 % FSC certificirani. Gre za polproizvode, iz katerih se izdeluje naslonjala, noge in vezi (spojice) za stole in mize. Ponujajo ravne in krive elemente ter elemente, ki so rezani za krivljenje. V sodelovanju s poslovnimi partnerji lahko dobavijo tudi končne polproizvode. Prodajajo tudi les za kurjavo, suho in svežo žagovino za energetske namene, izdelavo MDF plošč in peletov. Elemente so izvažali tudi na Bližnji vzhod, kjer je kupec iz njih izdeloval otroške postelje. Izvažanje v prekomorske države zahteva vnaprejšnja plačila, kar podjetju preprečuje likvidnostne težave, ki se lahko pojavijo zaradi nerednih plačil odjemalcev; te pa povzročijo verižno škodo od nabave, predelave, prodaje do plačil delavcev.

Stremijo k rasti podjetja Bivanje s podjetjem prinaša posebno vez med delom in nosilci podjetja samega. Fantje, ki so danes moški, so zrasli v delavnicah, na službenih poteh s starši in z nonotom. Med šolskimi počitnicami, ob sobotah in prostih dnevih so bili v delavnici, zato je bil tudi prevzem podjetja od staršev naraven, brez pretresov, saj so vedeli, kako stvar poteka. V družinskem podjetju, na katerega so navezani in za katerega vejo, da je dediščina družine, se stremi k temu, da se ga ohranja in mu omogoča rast. Tudi mlajši rodovi v družini se uvajajo za nadaljevanje družinske obrti. Podjetje je od leta 1991 v solastništvu treh bratov, Dimitrija, Davida in Miloša, in očeta Kazimirja Marušiča. Ključ vsega je dobra komunikacija in zanesljivost ne le med družinskimi člani, ampak tudi s sodelavci. Z leti so dosegli tako stopnjo sodelovanja, da tudi v primeru odsotnosti lastnikov podjetje neovirano deluje. Temu botrujejo zanesljivi sodelavci, ki jih je Dimitrij Marušič želel še posebej izpostaviti in se jim tudi zahvaliti za trud; to so Gregor, Damijan in dekleta iz pisarn, Tea, Nastja in Dorina, pa tudi vsi ostali, ki pripomorejo k temu, da podjetje diha. Včasih pride tudi do nesoglasij, ki se seveda sproti rešujejo. Korekten odnos in zanesljivi ljudje tvorijo trdno ogrodje, na katerem sloni uspešno podjetje, ki se ohranja in raste preko novih generacij.

Špela Sušanj Foto: arhiv podjetja

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

KRAJEVNA SKUPNOST

Vojščica skozi čas Tokat predstavljamo Krajevno skupnost Vojščica. Vojščica je kraška vas, ki leži tik nad Brestoviškim dolom. Predstavlja skrajno jugovzhodno točko občine Miren - Kostanjevica. Razdeljena je na dva dela, in sicer na Dolnjo vas in Gornjo vas. Meja med obema deloma vasi naj bi bila začrtana že v času grofij. Po sredi vasi naj bi potekala meja med rihenberško in devinsko grofijo, kjer naj bi vojščaki obeh grofij ta prehod varovali in oni naj bi tudi pustili vasici ime. Sicer pa obstaja vsaj še ena hipoteza o imenu naše vasi, in sicer da je ime izšlo iz besedne zveze »v oščico«, pri čemer naj bi oščica pomenila ožino. Znamenitosti Dolnje vasi Dolnja vas se ponaša z vzpetino Tabor, ki je zaščitena kot arheološko najdišče. Ostanki te protiturške utrdbe v Taboru segajo že v daljno 15. stol. in pričajo o tem, da je Vojščico skozi zgodovino doletelo polno pretresov. Cerkvica, katere del oltarja lahko še danes vidimo na tej vzpetini, je stala znotraj obzidja tabora. Čeprav ji je uspelo kljubovati Turkom, ni uspela vzdržati bombardiranj in obstreljevanj Italijanov v prvi svetovni vojni. Zato imamo sedaj na Vojščici cerkev v središču Dolnje vasi in ne več na Taboru.

Pomen Gornje vasi Gornja vas pa leži ob glavni cesti Miren– Komen. Tu jo iz smeri Kostanjevice na Krasu krasi prelepa dolinica z imenom Kal, ki je kar nekaj let vsak vikend gostila koncerte znanih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. Kal se danes še vedno uporablja za razne prireditve, kot so vaški praznik, konjeniki in priložnostni koncerti. V Gornji vasi je tudi gostilna, ki ima zelo dober renome, saj se tako naši kot tuji gosti redno vračajo na nedeljska kosila. Iz vasi se ponuja prekrasen pogled na Tržič, ki je skozi zgodovino Vojščičanov igral pomembno vlogo. Ženske in otroci so na travnikih in v gozdovih nabirali brinje, gobe, šparglje, zvončke, mačice, ciklame, zelišča in drugo ter vse to večinoma peš odnašali na tržnico v Tržič. Pred vojno je bil to skoraj edini način, kako zaslužiti denar.

Med 1. svetovno vojno... Obdobje vojn je Vojščico močno zaznamovalo. Število prebivalcev se je zmanjšalo za dve tretjini. Ne prva ne druga svetovna vojna ji nista prizanesli. 20

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Kljub temu da Vojščica ni bila neposredno na območju fronte, je kot zaledna točka v prvi svetovni vojni predstavljala pomembno tarčo, saj so se tu shranjevale vse potrebne rezerve za vojsko (hrana, strelivo, sanitetni material ...). V bližini vasi je bila jama, kamor so z vlakom po 22 km dolgi železniški progi Dutovlje– Kostanjevica dovažali strelivo. V vasi se je nahajala tudi poljska bolnica in bolnica za bolnike s kolero. Te in še druge stvari, ki so se skrivale na Vojščici, so botrovale grozovitemu napadu italijanskih letal, s katerimi so v septembru 1917. leta zbombardirali celotno vas.

... in 2. svetovno vojno V drugi svetovni vojni pa so Nemci vas požgali. Po pričevanjih starejših vaščanov naj bi na Vojščico vkorakali le malo za tem, ko so partizani odšli. Tu naj bi padel en Nemec, za katerega so se njegovi rojaki maščevali s požigom celotne vasi.

Življenje v vasi danes Po končani vojni se je življenje spremenilo. Ljudje so se začeli vračati na domove in obnavljati hiše ter s tem urejati celotno vaško podobo. Vojščica je dobila nov obraz. Vedno več ljudi se je zaposlovalo v tovarnah in obenem opuščalo živinorejo in poljedelstvo. Danes pridelovanje vina po večini predstavlja le dodaten vir zaslužka. Vaščani se po večini dnevno vozijo v službe v Komen, Sežano ali Novo Gorico. Na Vojščici se je v lanskem letu ustanovilo Športno kulturno turistično društvo Farjovca, ki zgledno skrbi za kulturo in šport v vasi in bližnji okolici. Obenem omogoča razpoznavnost in predstavitev zgodovinskih in naravnih lepot v neposredni bližini Vojščice. Vojščičani smo aktivni člani tudi v Prostovoljnem

gasilskem društvu Kostanjevica na Krasu in Jamarskem društvu Temnica. Leta 2012 smo v sredini vasi uredili igrišče za najmlajše, v lanskem letu pa še igrišče za odbojko na mivki, ki se nahaja nasproti nogometnega in kjer se v poletnih večerih aktivno druži mladina.

Načrti za prihodnost Naši upi in načrti za prihodnost so deloma še vedno vezani na omenjeno igrišče, kjer bi želeli objekt izpopolniti in urediti njegovo okolico. Predvsem se nadejamo, da bomo v kratkem po Gornji vasi dobili pločnik, ki se nam ga obljublja že vse od ustanovitve Občine. Naši otroci namreč dnevno hodijo na šolski avtobus in domov po nezaščiteni prometni cesti, ki je ob hudo vetrovnih dneh dodatno obremenjena s težkimi tovornjaki. Dodatni trn v peti pa v vasi predstavlja mrliška vežica, roza stavba, sezidana v neposredni bližini ostankov protiturškega tabora. A žal slabo sezidana, saj nam je vse do danes še ni uspelo ustrezno urediti – ne estetsko ne funkcionalno. Prebivalci: Vojščičani Število prebivalcev: 228 Nadmorska višina: 302 m Sestava sveta KS v mandatu 2014–2018 Vanja Spačal, predsednica Simon Muraro Colja, namestnik predsednice Jana Marušič, tajnica Tadej Rogelja, član Matej Antonič, član Tanja Kavčič, članica Samo Milanič, član

Vanja Spačal Foto: Ožbej Černe

KRAJEVNA SKUPNOST

Tabor – arheološko območje na Vojščici Arheološko območje Tabor od leta 1985 sodi med kulturne spomenike. Na tej vzpetini, ki se dviga na jugozahodni strani Vojščice, je bil zaradi strateškega pomena te lokacije sredi Krasa in kot središča tedanje zemljiške posesti zgrajen protiturški tabor.

Zunanja oblika tabora Taborno obzidje je bilo približno trapezaste oblike. Na severni in zahodni strani naj bi bilo sprva zavarovano s približno 14 metrov širokim obrambnim jarkom. Na vogalih so stali štirje okrogli vogalni stolpi. Severna stranica je bila stopničasto zalomljena; ob zalomu naj bi bil glavni vhod.

Notranjost utrdbe Notranjost tabornega kompleksa je bila z zidovi razdeljena na tri približno enako velike dele. Severozahodni del ob vhodu je v času turških vpadov najverjetneje služil za zaščito živine. V južnem delu je takoj za obzidjem stala podružnična cerkev svetega Justa, ki je bila domnevno zgrajena že v času srednjega veka. Obrnjena je bila proti severovzhodu. V najvišjem

severovzhodnem delu naj bi sprva stal srednjeveški dvor, ki pa je bil najverjetneje porušen že v začetku 17. stoletja. V tem delu sta bili pozneje tik ob zidu postavljeni dve manjši poslopji, domnevno kaplanija in hlev.

Lastništvo utrdbe Protiturški tabor je verjetno nastajal med letoma 1483 in 1550, v času, ko so Turki močno pustošili na območju Krasa. Goriški grofi, ki so bili vse od 13. stoletja do konca srednjega veka lastniki tega ozemlja, so območje Vojščice z današnjim Taborom predali v upravljanje rodbini Thurn, pod oblastjo katere je bila zgrajena ta protiturška utrdba. Okrog leta 1606 je Thurnovo rodovino na tem področju zamenjala rodovina Formentini. Do kdaj sta posest in tabor ostala v njihovih rokah, ni znano; gotovo pa je taborna utrdba začela propadati kmalu po prenehanju turške nevarnosti (2. polovica 16. stoletja) in drugi beneško–avstrijski vojni (1615–1617).

Usoda cerkvice Drugačna je bila usoda cerkve, ki je tedaj še vedno služila svojemu namenu. Okrog leta 1760 je bila temeljito prenovljena in povečana, dogradili so ji tudi kaplanijo ter jo posvetili svetemu Vidu in tovarišem. Skupaj z obzidjem, vogalnimi stolpi in ostalimi objekti v kompleksu je bila porušena v 1. svetovni vojni. Zaradi dolgotrajnih spopadov na frontni črti je bil protiturški tabor takrat skupaj s skoraj vsemi vaškimi hišami popolnoma razdejan.

Niti taborna utrdba niti cerkev nista bili obnovljeni. Material se je večinoma porabilo za obnovo hiš in izgradnjo pokopališkega zidu.

Današnje priče preteklosti Danes je še edini dokaz o obstoju tega protiturškega tabora ohranjeni del kamnite oltarne stene tristrano sklenjenega cerkvenega prezbiterija, na katerem so še vidni ostanki pilastrske členitve in venčnih zidcev iz 18. stoletja. Povzeto po Sapač, I. (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji: Kras in Primorje. Viharnik.

Povzetek pripravila Vanja Spačal Foto: Ožbej Černe

Naša Vojščica Pr´ nas je strašno fajn, čeprav še niso nikoli igrali Pop design. So bili pa Šank rock. Od tod niso šli praznih rok. So meli polne žepe vojščičkega vina in klobas, zato so peli bolj naglas. Imamo tudi igrišče v dolini, kjer nogomet igramo in se fajn imamo. Domen Marušič, 9. a

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

KRAJEVNA SKUPNOST

ŠKT društvo Farjovca V Vojščici od leta 2016 deluje Športno kulturno turistično društvo Farjovca, ki trenutno šteje več kot 40 članov. Ideja o imenu društva izhaja iz rastline farjovca (bodičasto pripotje ali ametistasta možina), ki je značilna za okolico vasi. Predstavlja čudovito modro bodičasto rastlino, s katero so se včasih mladinci na vasi pozabavali; zaradi ostrih trnjev so se z njo obmetavali in je tako vsem ostala v globokem in posebnem spominu. Društvo je bilo ustanovljeno zato, da bi se prebivalci med seboj intenzivneje povezovali, se družili ter organizirali najrazličnejše dogodke. Rečemo lahko, da sedaj predstavlja tudi pomemben podporni steber KS Vojščica, saj ji je v veliko pomoč pri izvajanju različnih aktivnosti. Prireja dogodke tradicionalnega in priložnostnega značaja. Žajbljev pohod (prva nedelja v aprilu) Je tradicionalni pohod srednje zahtevnosti, ki v dolžino meri okrog 10 km in traja približno 4 ure. Pohodnike vodimo po okoliških gozdnih poteh, kjer spoznavajo zanimivosti Krasa in Vojščice. Posebnost pohoda je z žajbljem obdan del trase in čudovit panoramski razgled nad Brestovško dolino.

Kresovanje in postavljanje mlaja (31. april in 1. maj) Na ta dan se v zgodnjem popoldnevu tradicionalno zberemo vsi vaščani, nakar se odpravimo v bližnji gozd na sečnjo najlepšega mlaja. Sledita njegova postavitev in kres. Za popestritev celotnega dogajanja ob hrani in pijači poskrbijo vaški muzikanti.

Budnica Pihalnega orkestra (1. maj) Pred vaško gostilno ˝Pri Mariji˝ že več let zapored na 1. maj v dopoldanskih urah gostimo Pihalni orkester Komen, ki pripravi pravo tradicionalno budnico.

Srečanje s kraškimi konjeniki (maj) Prireditev Srečanje s kraškimi konjeniki tradicionalno prirejamo predzadnji vikend v maju in traja 3 dni – prizorišče je Kal z okolico. Obiskovalci si lahko te dni popestrijo z ogledom konjskih dirk, s sodelovanjem pri različnih vaških igrah in s plesom ob živi glasbi v večernih urah. Pripravljamo tudi posebne aktivnosti, ki se vsakoletno spreminjajo.

Vaški praznik (sveti Vid) Vaški praznik tradicionalno praznujemo prvo soboto po prazniku sv. Vida, ki je zavetnik naše cerkve. Navadno priredimo različne igre (od poznavanja Vojščice in njene zgodovine do športnih in zabavnih izzivov), kjer se pomerimo vaščani vseh starosti. Seveda ne manjka hrane in pijače ter prepevanja ob zvokih domačih harmonik.

Piknik vina in kostanja (november) Vsako leto prirejamo za vaščane praznik vina in kostanja. Na dogodku izberemo najboljše rdeče in belo vino, kar tudi nagradimo. Dogodek popestrijo vaški muzikantje in okusna hrana, ki jo običajno pripravijo kar domačini. Jesenski pohod na Trstelj (prva nedelja v novembru) To je tradicionalni pohod srednje zahtevnosti, ki v dolžino meri 12 km in traja približno 5 ur. Pohodnike vodimo po gozdnih poteh od Vojščice do hriba Trstelj in nazaj. Med pohodom obiskovalci spoznavajo lepote kraške narave in druge znamenitosti Krasa.

Tadej Rogelja Foto: Ožbej Černe in arhiv društva Poleg tradicionalnih aktivnosti prireja društvo še številne priložnostne aktivnosti vseh zvrsti: delavnice, športne dogodke – odbojka na mivki, kulturne dogodke – Žive jaslice v jami, glasbene večere, turistična vodenja z usposobljenimi in licenciranimi vodniki, gledališke predstave, izdajanje publikacij in še in še.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Termine in informacije o teh dogodkih lahko dobite preko: FB: ŠKT društvo Farjovca, e–pošta: farjovca@gmail.com, tel: 041 825 569, ali pa informacije o dogodkih spremljate v občinskem glasilu ali na portalu Moja občina. Vizija društva se usmerja predvsem v ohranjanje in aktivno izvajanje vseh zgoraj navedenih dejavnosti, povezovanje

in druženje. Poleg tega si društvo v kratkoročno zastavljanjem načrtu prizadeva vzpostaviti/dokončati vaško športno središče (igrišče za odbojko z okolico), postaviti maketo in zemljevid vasi ter vzpostaviti program organiziranih turističnih vodenj. Vabimo vas, da se včlanite ali vsaj vključite v ŠKT društvo Farjovca.

MAJHEN, PROSTOREN

Kombinirana poraba in izpusti CO2: 4,3 l/100 km in 99 g/km, emisijska stopnja EURO 6W, specifična emisija dušikovih oksidov(NOx): 0,0102 g/km. Ogljikov dioksid (002) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno rjovišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplač no pridobite pri pooblaščenem partnerju SUZUKI in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

amzs.si amzs.si

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0 - 5,7 l/100 km in 106 - 131 g/km, emisijska stopnja: Euro6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073 - 0,0558 g/km, trdi delci: 0,00129 g/km, število delcev: 3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Naročnik: Magyar Suzuki Zrt., Podružnica v Sloveniji.

POČITNIŠKI UTRIP

Počitniški utrip V poletni številki glasila smo objavili povabilo na organizirane počitniške dejavnosti različnih vrst. Sedaj pa je čas, da prikažemo, kaj vse se je udeležencem dogajalo v poletni vročini.

Oratorij 2017 Oratorij na Mirenskem gradu je počitniški program, ki je namenjen otrokom od 4. do 13. leta starosti. Združuje prijetno, športno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter vzgojo za vrednote. Povezuje ga glavni junak, ki se skozi dramsko igro predstavlja otrokom. Letos nas je spremljal lik Marije. Z njo smo spoznavali, kako naj z veseljem odrastemo v dobre ljudi, zato smo cel oratorijski teden vzklikali »Veselim se z Marijo!«. Dejavnost je organiziralo Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Vsakodnevno se nam je pridružilo več kot 160 otrok, za katere je skrbelo 43 animatorjev pod vodstvom voditeljev. Za 14 otrok mlajših od štirih let je bilo organizirano varstvo, malčki pa so bili vključeni tudi v oratorijsko dogajanje. Posebno ekipo so sestavljale družine iz zakonskih skupin in njihovi prijatelji; poskrbeli so, da so kateheze potekale nemoteno, pripravljali so material, ki smo ga potrebovali na oratoriju, pomagali so v kuhinji in pri varstvu najmlajših. Voditelji so poskrbeli za nemoten potek oratorija. Zjutraj so se otroci z animatorji igrali različne igre: z žogo, s kolebnico, hoja po vrvi, balinanje, skejtanje, badminton, risanje s kredami … Po zvonjenju oratorijskega zvonca smo se razporedili po skupinah ter ob dvigovanju zastave peli oratorijsko himno. Glavna točka dneva in rdeča nit oratorija je bila dramska predstava, skozi katero smo spoznavali življenje Marije. O

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

njej smo se pogovarjali na katehezah, kjer smo skozi interakcijske igre ter različne dejavnosti Mariji zaupali svoje sanje, z njo delili naša čustva, ji sledili, četudi ne gre vse po naših načrtih, se učili drug od drugega, potrpeli, ko je kaj težko narediti, ter z njo živeli. Zatem so sledile proste igre, petje in ples, molitev v cerkvi in kosilo. Popoldnevi so bili rezervirani za športne, vodne in miselne igre, veliko igro, lov na zaklad ter različne delavnice. Pri delavnicah so otroci izbirali med ustvarjanjem z glino, žganjem v les, linorezom, ustvarjanjem s sivko, družboslovnimi in naravoslovnimi izleti, frizersko delavnico itd. Sledile so igre, kjer so se otroci skozi zabavo kot skupina učili sodelovanja. Ob zaključku pestrega dneva smo se zbrali pred prizoriščem, kjer so voditelji skupinam razglasili rezultate iger. Sledili so vzkliki skupin, spust zastave ter petje oratorijske himne.

Na zadnji oratorijski dan je program za otroke potekal le dopoldan. Popoldne je po zaključni maši sledila prireditev, kjer so si starši in ostali obiskovalci ob spremljavi oratorijskega benda lahko ogledali umetnine otrok, dramsko predstavo, fotografije ter sodelovali na srečelovu. Posebna zahvala za uspešno izpeljan oratorij gre Mariji, ki je neprestano bdela nad nami. Zahvaljujemo se tudi donatorjem, animatorjem, voditeljem, predvsem pa družinam oz. mamicam. Oratorij je odlična vzgojno–zabavna izkušnja tako za otroke kot za animatorje, saj se skupaj z glavnim junakom učimo ter rastemo, zato: se vidimo spet prihodnje leto!

Ana Taylor Foto: arhiv društva Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

POČITNIŠKI UTRIP

Teden ustvarjalnic v Biljah Od 17. do 21. julija so v Biljah potekale ustvarjalne delavnice za otroke. Letošnjih se je udeležilo 20 otrok. Delavnice že od leta 2004 organizira KTD Zarja Bilje. Do leta 2014 so potekale v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine iz Nove Gorice, sedaj pa jih že tretje leto v celoti organizira KTD samo. Letos sta delavnice vodila dva mlada domača animatorja: Veronika Nemec in Tim Mozetič. Veronika Nemec, dijakinja Srednje vzgojiteljske šole Veno Pilon v Ajdovščini, je povedala, da je vodenje letošnjih delavnic prevzela z velikim veseljem. Lansko leto je bila namreč na delavnicah kot pomočnica. Na vprašanje, ali jo je bilo kaj strah tega odgovornega dela, je odgovorila, da sploh ne, saj so otroci pridni in ubogljivi, če se jih zna primerno motivirati tako z delom kot zabavo. Veronika to zagotovo zna, saj se je kot prostovoljka že v 7. razredu osnovne šole v Mirnu spoprijela s tem izzivom in tudi kasneje sodelovala na raznih prostovoljnih obšolskih dejavnostih. Tim Mozetič je dijak elektrotehniške in računalniške šole v Novi Gorici. Tudi on je že v osnovni šoli v podaljšanem bivanju pomagal mlajšim učencem pri pisanju nalog in pri varstvu. Delo z otroki se mu zdi

zabavno in poučno tudi zato, ker imajo otroci veliko energije, so domiselni, kar mu prinaša ogromno novih izkušenj in spodbud za nadaljnje delo. Veliko energije pa mu daje tudi ukvarjanje z gimnastiko. Pred leti sta bila kot prostovoljca na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Še prav posebno se mi zdi, da ju je vredno pohvaliti, ker sta znala na primeren način male nadobudneže spodbujati, da so si med seboj rekli: prosim, hvala, oprosti. Kaj pa so povedali otroci udeleženci: Lucija Šuligoj: »Bilo je lepo, veliko smo ustvarjali, se igrali, družili in se smejali. Izdelovali smo trstenke, ribe iz kartona, metulje iz papirja. Bilo je zanimivo in vse mi je bilo všeč.«

Luka Špacapan: »Sem bil zadovoljen z delavnicami. Smo skakali po blazinah, igrali nogomet, se družili, zabavali, izdelovali metuljčke iz papirja in se še marsičesa naučili.« Greta Yakimovska: »Delavnice obiskujem že četrtič in vsako leto se česa novega naučim; spoznam nove prijatelje in se družimo. Preživeli smo lep teden.« Nasvidenje, otroci! Na delavnicah se zopet srečamo prihodnje leto.

Besedilo in foto: Ivanka Kosta

Indijanske počitnice 2017 Zavod ECO Kras je s podporo Občine Miren - Kostanjevica zopet poskrbel za zabavno, pustolovsko in poučno poletje. Na čudoviti lokaciji ŠP Java v Orehovljah je v juliju potekalo tritedensko počitniško varstvo za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Indijančki so se letos preizkusili v postavljanju in barvanju indijanskih šotorov in nastala je čudovita Indijanska vas. Poleg ustvarjalnih delavnic so uživali v športnih in družabnih igrah. Tako kot lani pa je bila glavna atrakcija prav vodna drča, na kateri so otroci »podirali« rekorde. Otroci višjih razredov so sami organizirali lov za skritim zakladom, ostali pa smo ga vneto iskali, sledili navodilom in zaklad tudi našli. Med indijančki je bilo tudi veliko pevskih in plesnih talentov, ki so se s svojim nastopom izkazali na »Java ima talent«. Obiskale so nas animatorke iz trgovine Pikapolonica in pripravile tekmovanje s »plasmacarji«. Z Matijo Bolčina iz Go Sk8 Academy pa smo imeli šolo skejtanja. V vsakem terminu smo se odpravili na izlet: obiskali smo Soča Fun Park v Solkanu ter se z vlakom odpeljali na Bled. Indijanske

počitnice smo zaključili na prav poseben način tako, da smo poskrbeli za pestro dogajanje v večernih urah. Ob prijetni glasbi in animaciji so se zabavali otroci in starši. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste del naše zgodbe, saj brez vas indijanske počitnice ne bi bile takšne, kot so. Hvala Občini Miren - Kostanjevica, ECO festivalu, TŠD Orehovlje, OŠ Miren, Zavarovalnici Vzajemna, Titro bazenom, KATE NG, Spintecu, NOE Cafe & Wine Baru, Prevozništvu Pepe, Oxi Transportu, Pikapolonici, Bimedu in Ljubljanskim mlekarnam. Vsem otrokom želimo prijeten začetek šolskega leta. Se vidimo kmaaaluuuu!

Urša Gorjup in Jasna Rovčanin iz Zavoda ECO Kras Foto: arhiv Zavoda ECO Kras

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

POČITNIŠKI UTRIP

Mednarodni poletni kamp Letos se je mednarodni poletni kamp prvič odvijal v Sloveniji, in sicer v občini Miren - Kostanjevica, v Orehovljah. Skoraj osemdesetim otrokom iz Slovenije in Italije smo se potrudili ponuditi vsebinsko bogato, raznoliko in stimulativno učno okolje, tako da so otroci pridobili bogate izkušnje in tudi nova znanja. Vsak dan so prišli z veliko dobre volje, pozitivne energije, radovednosti, željni raziskovanja in odkrivanja sveta okoli sebe. Ustvarjalne delavnice za spoznavanje in raziskovanje čutov Otrokom smo predstavili bogat in raznolik svet človeških čutov. Skozi različne dejavnosti so spoznavali in raziskovali svoje čute, saj je konkretna izkušnja učinkovitejša in se mnogo trajneje vtisne v spomin kot kakršno koli drugo »učenje«. Preko vseh petih osnovnih čutov so odkrivali zunanji in notranji svet: živo in neživo naravo, njeno raznolikost in spremenljivost – in tudi sebe in svoje telo. Izdelali so svojo »čutno pot«. Pri tem so bili pozorni tudi na dražljaje, ki jih drugače ne opazijo, ali jih običajno »preglasijo« drugi. Raziskovali so zvoke in vonjave, jih povezovali z občutki in čutili, pri tem pa razvijali sposobnost opazovanja.

Moč pozitivnih afirmacij in vizualizacijskih zgodb Predstavili smo tudi čarobnost vizualizacijskih zgodb in moč pozitivnih afirmacij. Otroci so jih tako vzljubili, da smo se jim posvetili vsak dan. Otroci so polni radosti in veselja, pozitivne, sončne energije, igrajo se, lepo jim je. Njihova domišljija dobi krila in z njo poletijo neverjetnim dogodivščinam naproti, pri tem pa razvijajo pozitivne misli, občutke, naravnanost in seveda samopodobo.

Potovanje okoli sveta Z otroki smo se odpravili še na potovanje okoli sveta. Najprej smo jim predstavili naš planet, celine in njihove znamenitosti: avstralske Aboridžine in njihovo umetnost, Indijance in toteme za pogum, Azteke, narod sonca, pisane tukane in še in še. Utrinke s svojega potovanja pa so ujeli v svoj popotniški dnevnik. Občini Miren - Kostanjevica, in sicer gospodu županu in gospe Roberti, se iz srca zahvaljujemo, da nam je omogočila to neverjetno izkušnjo.

Ivana Šolc Foto: arhiv Učnega studia Poliglot

Stari Pepe Poper, plemeniti Franc Jožef in kmet Janko Zgodba o teh možeh se odvija v juniju, ko so se pričele počitnice. V Centru za družine Mirenski grad se je čez počitnice zvrstilo kar 73 šolskih in predšolskih otrok, ki so prihajali v počitniško varstvo. To je bilo prav posebno druženje ob delu, igri, ustvarjanju pa tudi plavanju. Vsako jutro, od ponedeljka do petka, smo se zbrali pred cerkvijo Žalostne Matere božje. Odhiteli smo v jedilnico Marijinega doma, kjer je kmalu zadišalo po toplem zajtrku. Skupaj smo pojedli in pomili posodo, se razdelili v dve skupini in se pogovorili o dnevu, ki je bil pred nami. Vsak dan smo se pomerili pri delu: čiščenju, postiljanju, kuhanju marmelade, čiščenju sadja, pletju in še bi lahko naštevali. Ni nam bilo vedno lahko, saj smo se morali kar potruditi v preganjanju lenobe in krepitvi naše vztrajnosti. Na koncu pa smo bili vedno veseli urejenih sob, čistih omar in prostorov, okusne marmelade in cmokov ... Za tem je nastopil čas ustvarjanja. Šivali smo prtičke, delali vrečke za sivko, vlivali in izdelovali izdelke iz mavca. Nekega dne nas je pred mladinskimi prostori pričakal kup sena, šivanke, trda 26

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

nit, hlače, srajce in kape. Pomerili smo se v izdelovanju strašil. Ob koncu dneva so nastali trije možje: stari Pepe Poper, plemeniti Franc Jožef in kmet Janko. Postavili smo jih na strateške pozicije, da bi kar najbolje opravljali svojo nalogo – to je odganjali ptičke stran od breskev in grozdja. Na koncu zares toplega dneva nas je pričakalo še kopanje in tekmovanje v skokih v našem velikem bazenu. Lepi spomini na naše počitniško varstvo nas bodo spremljali vse do naslednjega poletja, ko se spet dobimo na Gradu. Pa lepo vabljeni, da se nam pridružite tudi vi!

Petra Markič Foto: arhiv Društva Vincencijeve zveze dobrote

EKOLOGIJA

Zakaj so višji zneski na položnicah za vodo? Po letih intenzivnega dela smo končno celovito rešili še zadnji del, to je izgradnjo centralne čistilne naprave in pripadajoče kanalizacijsko omrežje. V Mirnu in Orehovljah se je zgradilo približno 11 km novega kanalizacijskega omrežja. Vse to pomeni dodatno vrednost, ki jo moramo uporabniki na dolgi rok ohranjati. Skladno z ustanovitvenimi akti EU (direktiva 2004/35/ES) po principu onesnaževalec plača smo uporabniki dolžni stroške in amortizacijo javne infrastrukture plačevati.

Obratovanje centralne čistilne naprave Vodotok Vrtojbica in reka Vipava sta bila dolga leta onesnaženi s fekalno odpadno vodo. Praznjenje greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) pa je bilo dolga leta prepuščeno iznajdljivosti lastnikov. Pogosto so storitev izvajali nepooblaščeni izvajalci, ki so vsebino praznili kjerkoli. V okviru projekta »Zaščita porečja reke Soče« smo zgradili Centralno čistilno napravo, ki čisti odplake Nove Gorice, Šempetra, Vrtojbe, Mirna in Orehovelj. Poseben del čistilne naprave pa je namenjen čiščenju greznic in obdelavi blata iz MKČN. Skladno z veljavno zakonodajo in sprejetimi občinskimi sklepi so tudi na območju Občine Miren - Kostanjevica s 1. julijem letos začele veljati nove cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb in oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Obračun na položnicah Z zaključkom poskusnega delovanja Centralne čistilne naprave je obveznost vzdrževanja in uporabe prešla na občine lastnice in posledično na uporabnike. Vsi, ki so vezani na javni kanalizacijski sistem, bodo odslej plačevali storitev odvajanja in čiščenja, drugi porabniki pa storitve čiščenja greznic oziroma blata iz MKČN. Na julijskem računu sta bili uvedeni novi dve postavki, in sicer čiščenje odpadnih vod in omrežnina – čiščenje. Cena čiščenja odpadnih voda je razdeljena na:

a) variabilni del, ki pokriva stroške izvajanja storitev; zaračuna se glede na število kubičnih metrov porabljene vode; cena znaša 0,68 evra/m3

zaračunavala tudi omrežnina za greznice, kar bo za uporabnike ugodneje, kot da bi plačilo morali poravnati v enkratnem znesku.

b) fiksni del (omrežnino), ki pokriva stroške javne infrastrukture in se zaračuna mesečno gleda na velikost vodomera. Za tiste, ki so priključeni na javno kanalizacijo, znaša 6,30 evra

Kam gre denar od omrežnine?

Zakaj plačujejo tudi gospodinjstva z greznicami? Čiščenje odpadnih voda in omrežnino – čiščenje bodo plačevali tudi uporabniki ostalih čistilnih naprav, katerih stroške upravljanja so do sedaj krile okoliške občine ter lastniki greznic oziroma MKČN. Praznjenje greznic se bo za vsakega uporabnika izvršilo enkrat na tri leta. Urejen je odvoz blata iz MKČN in ocena obratovanja. Stroški se bodo obračunavali mesečno skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami glede na število kubičnih metrov porabljene vode, odčitane na vodomeru. Če se poraba vode ne bo merila z vodomerom, bo zaračunan pavšal na podlagi števila prijavljenih oseb (0,15 m3/osebo na dan). Mesečno se bo

Omrežnino javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica v obliki najemnine plačuje v občinske proračune in tako občinam zagotavlja finančna sredstva za obnovo in gradnjo javnega infrastrukturnega sistema. Zaradi priključitve uporabnikov na centralno čistilno napravo se je skladno s stopnjo doseženega čiščenja zmanjšala okoljska dajatev za obremenjevanje okolja na 10 odstotkov. Za več informacij vam je na voljo naša informacijska pisarna, kamor lahko od ponedeljka do četrtka pokličete med 8. in 11. uro ter med 12. in 14. uro, ob petkih pa med 8. in 11. uro. Telefonska številka centrale je (05) 33 91 100, e–pošta: vikng@vik–ng.si, spletna stran pa www.vik–ng.si.

Mitja Gorjan Foto: arhiv podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

EKOLOGIJA

Kazni za nezakonito odlaganje odpadkov Vemo, da je čisto in urejeno okolje skrb vseh prebivalcev. Pred časom me je ustavil naš občan in potožil o barbarskem odlaganju materialov na bregove reke Vipave in v reko samo. Občan ugotavlja, da se v strugo reke Vipave in na njene bregove odlaga zeleni obrez, gradbeni materiali in včasih tudi nevarni odpadki (pločevinke, plastenke, lepila za ploščice, izolacije itd.) Ministrstvo za okolje in prostor sprašuje, kakšne so kazni za tako ravnanje občanov, ki odpadke nezakonito odlagajo. Sprašuje tudi, kakšna je vloga Ministrstva pri reševanju tega problema. Prosi tudi za telefonsko številko, na katero lahko občani pokličejo in prekrškarje prijavijo.

Od Ministrstva za okolje in prostor je prejel tudi odgovor in ga posredoval uredništvu. Navajam: »Inšpekcija za okolje in naravo IRSOP OE Nova Gorica je v letošnjem letu na podlagi prejetih prijav in neposrednih zaznav v zvezi z odlaganjem raznih vrst odpadkov na brežine reke Vipave na področju Občine Miren - Kostanjevica ukrepala v okviru pristojnosti po določilih Zakona o vodah. Neposreden nadzor nad vodnimi in priobalnimi zemljišči prvenstveno izvajajo

vodovarstveni nadzorniki, ki jih zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda v sklopu koncesije, sklenjene z RS. Na področju povodij Soče in Vipave je to podjetje Hidrotehnik. Odlaganje materiala na vodno in priobalno zemljišče je po Zakonu o vodah prekršek, za katerega je za fizično osebo zagrožena globa v razponu od 400 do 1.200 evrov.«

Po prejetih zapisih pripravila Marta Pavlin

Skrbimo za reko in priobalno zemljišče Drugi odgovor na vprašanje občana prihaja od podjetja Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje. Navajamo odgovor Uroša Stibilja, univ. dipl. inž. grad. Kot izvajalci obvezne gospodarske javne službe s področja urejanja voda na območju povodja reke Soče vam na podlagi Zakona o vodah podajmo naslednjo informacijo: Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ureja Zakon o vodah. Reko Vipavo v skladu z Zakonom o vodah štejemo med vode 1. reda s pripadajočim vodnim in priobalnim zemljiščem. Vodno

zemljišče obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m (zunaj območij naselja 40 m) od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. 28

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Prepovedi in omejitve, ki izhajajo iz naslova varstva voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov in so povezane z odlaganjem ali odmetavanjem snovi ali predmetov v vode, na vodno in priobalno zemljišče, so naslednje: V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati: • snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave, • odpadke. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: • odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, • odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, • odlaganje odpadkov. Vsako izlivanje, odmetavanje ali odlaganje nevarnih ali škodljivih snovi v vode, na vodno ali priobalno zemljišče ali na zemljišče v varstvenem območju, je povzročitelj ali oseba, ki te dogodke opazi, dolžna nemudoma prijaviti Centru za obveščanje skladno s predpisi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pristojni inšpekciji ali policiji

in storiti vse, kar je v njeni moči, da so posledice za okolje čim manjše. Opozoriti je tudi potrebno, da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje izvaja v okviru rečno–nadzorne službe neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima na celotnem povodju reke Soče, kamor spada tudi reka Vipava. Prav tako izvaja nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi, omejitev in varstvenih režimov, ki izhajajo iz Zakona o vodah in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Uroš Stibilj, univ.dipl. inž. grad. Foto: arhiv Hidrotehnike Zaznane kršitve na področju IRSOP OE Nova Gorica lahko posameznik prijavi inšpekciji za vode: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, telefon 081 814 509 e–pošta: irsop.oe–ng@gov.si.

EKOLOGIJA

Globe za napačno odložene odpadke Občina Miren - Kostanjevica je z Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov sistemsko uredila ravnanje s komunalnimi odpadki. Ti so definirani kot odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih. Občina in krajevne skupnosti so vzorno uredili t. i. ekološke otoke ali zbiralnice, ki so prostori, na katerih stojijo namensko predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin, npr. za steklo, papir, plastiko in podobno. V okviru letnega plana dela smo skupaj z občinsko upravo in izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki – Komunalo Nova Gorica, izvedli kar nekaj pregledov vsebin odloženih odpadkov. Tako rekoč smo v vsakem kraju izvedli vsaj en podroben pregled. Odkrili smo nepravilnosti, povzročitelje potem obvestili in jim v smislu osveščanja ter preventivnega delovanja predočili prekršek ter jih poučili o pravilnem zbiranju in odlaganju odpadkov. Doslej še nismo izrekli predpisanih glob, kar ne pomeni, da jih v bodoče ne bomo.

Občinski odlok določa globe, in sicer: – 1.400 EUR za pravno osebo in 400 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in 200 EUR za fizično osebo, če odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu javne službe izven za to določenih odlagališč odpadkov; – 1.400 EUR za pravno osebo in 400 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in 200 EUR za fizično osebo, če: a) na zbirnem prostoru ali zbiralnici ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo; b) odpadkov ne zbira ločeno na način, kot ga določi izvajalec, ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje; c) če napolni posodo tako, da je ni mogoče zapreti; č) če večje količine odpadkov, ki presegajo prostornino razpoložljivih posod, ne odloži poleg ustrezne

posode v namensko predpisani vreči; d) če onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti. Gotovo si želimo živeti v urejenem kraju, zato so sprejeta splošna pravila, ki veljajo za vse. Ozaveščenost občank in občanov pogojuje stanje v naravnem in urbanem okolju. Ljudje smo glavni povzročitelji odpadkov in prav je, da zanje primerno poskrbimo.

Dušan Bremec, inšpektor Foto: arhiv inšpektorja

Gradimo in urejamo za vas...

KOLEKTOR CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d.

PREPLASTITEV OPATJE SELO – KOMEN Jesenski glasovi OKTOBER 2017

HIŠA DOBRE VOLJE

Hiša dobre volje Miren praznuje ... ... in to ne le drugega rojstnega dne, ampak se dnevno trudi, da praznuje življenje! Da ustvarja, se smeje in od veselja zapleše. Da predaja znanje naprej in z vnemo skrbi, da v Hiši dolgčasa ni. Družina zapoje, zavriska, v dobri volji živi. Hiša dobre volje Miren je praznovala svoj drugi rojstni dan. V teh dveh letih delovanja se je zgodilo že toliko lepega, spletlo toliko lepih odnosov in ustvarilo toliko lepih stvari, da se zdi, kot da bi bili od nekdaj skupaj. Svečke (pravzaprav cel lestenec) na županovi torti je suvereno upihnila naša častita Danica Faganeli, ki se lahko s svojimi petindevetdesetimi leti pohvali s stoodstotno udeležbo v Hiši dobre volje. Le v čem tiči skrivnost, da ni v dveh letih še nikoli manjkala? V pomoč in podporo, ki je

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Danica sicer ni potrebovala, ji je stal Albin Štanta, ki je s soprogo Marijo Štanta prav tako pomemben člen Hiše dobre volje že od prvega dne. Dobrovoljci in dobrovoljke Hiše so se zelo razveselili vseh gostov: na zdravje so vzklikali mnogi – od župana Mauricija Humarja do župnika Roberta Ušaja, od delegacije Doma upokojencev Nova Gorica do Društva upokojencev Miren vse do simpatizerjev in prostovoljcev, ki delajo Hišo dobre volje takšno, kot je –

veselo, prijazno in polno ljubezni. Za veselo glasbeno podlago je poskrbel ženski pevski zbor Društva žena Miren – Orehovlje, Božo Humar z orglicami in Rok Peric s harmoniko. Na še veliko dobre volje!

Besedilo in foto: Tina Krog

ZDRAVJE

Defibrilatorji nameščeni po celi občini AED – avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki se uporablja za oživljanje ljudi pri zastoju srca. S pomočjo AED–ja lahko srce ponovno poženemo in s tem rešimo življenje. AED lahko uporabi vsak, ki prične s postopkom oživljanja, in ne samo medicinsko osebje. Uporaba naprave je enostavna in varna, vodi nas skozi celoten postopek oživljanja. Po načelih temeljnih postopkov oživljanja na obolelem izvajamo masažo srca (30-krat) in nudimo umetno dihanje (2-krat). Oživljanje nadaljujemo do prihoda reševalne ekipe. Z našo aktivnostjo

pri oživljanju lahko znatno povečamo možnost preživetja obolelega. V Občini Miren - Kostanjevica bodo tudi v prihodnje organizirani tečaji temeljnih postopkov oživljanja. V naši občini imamo že devet AED, kar kaže na visoko stopnjo zavedanja o pomembnosti AED. Vsi AED–ji so bili kupljeni na pobudo občanov s sredstvi krajevnih organizacij

Rdečega križa, krajevnih skupnosti, Občine Miren - Kostanjevica, raznih društev in donatorjev. Vsem se iskreno zahvaljujmo. V Sloveniji je že več kot 1500 aparatov AED, ki so v vpisani v AED bazo Slovenije.

Kostanjevica

Bilje — dvorana

Bilje pri Gostilni Kogoj

Vojščica

Opatje selo

Miren — stavba občine

Temnica

Lipa

Miren — nogometno igrišče

Boža Silva Marega, KO Rdeči križ Bilje Foto: Boštjan Frančeškin, Civilna zaščita Občine

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

ZDRAVJE

Program Svit rešuje življenja Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljna populacija Namenjen je vsem prebivalcem Slovenije, ki so stari med 50 in 74 let ter imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Namenjen je na videz zdravim osebam, saj iščemo bolezen v zgodnji fazi, ko znaki še niso opazni. Tistim, ki že imajo težave, svetujemo, da čim prej obiščejo svojega osebnega zdravnika in se posvetujejo o morebitnih vzrokih zanje in nadaljnje ukrepe.

Kako poteka testiranje Vse osebe v ciljni starosti vsaki dve leti na dom prejmejo izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu, ki jo morajo izpolniti in jo v priloženi ovojnici poslati v Center Svit. Če ustrezajo kriterijem za sodelovanje v programu, dobijo na dom dva kompleta testerjev za odvzem vzorcev blata. S testom ugotavljamo prisotnost prikrite krvavitve v blatu. Če je test negativen, pomeni, da v blatu nismo zaznali krvavitve in je z osebo najverjetneje vse v redu. V tem primeru je oseba v program znova vabljena čez 2 leti, in sicer do dopolnjenega 74. leta starosti. Če pa je test pozitiven, osebi svetujemo, da v Programu Svit opravi kolonoskopijo in na ta način preveri, kaj je vzrok krvavitve.

Odzivnost na program

V Program Svit se trenutno odzove približno 64 % vabljene populacije (odzivnost je med moškimi nižja kot med ženskami). Želimo si, da bi se v program vključilo več ljudi, saj le tako lahko dosežemo cilj – zmanjšanje obolevnosti za to vrsto raka. Z rednim vključevanjem v program lahko

bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, ko je zdravljenje še zelo uspešno. Z odkrivanjem in odstranjevanjem predrakavih sprememb pa lahko preprečimo, da bi se bolezen sploh razvila. V Občini Miren - Kostanjevica je bila v letu 2016 odzivnost na povabilo dobra, saj se je odzvalo kar 76,35 % povabljenih, kar presega republiško povprečje. Kljub temu pa lahko odzivnost še povečamo in tako pripomoremo k še višji kakovosti našega zdravja. S skupnimi močmi lahko pripomoremo k večji osveščenosti ljudi o bremenu te bolezni in pomembno pripomoremo k temu, da bi ljudje za to vrsto raka zboleli redkeje ali jo vsaj dovolj zgodaj odkrili. Vir: www.program–svit.si Odzovite se vabilu Programa Svit in ne odlašajte z oddajo vzorcev blata, ki vam lahko reši življenje.

Zvonko Kozorog – ambasador

Ambasador goriške regije Zvonko Kozorog je hvaležen Programu Svit, zaradi katerega so mu odkrili raka na debelem črevesu v zgodnjem stadiju. Bil je prepričan, da je popolnoma zdrav, saj ni imel nobenih znakov bolezni. Danes je povsem pozdravljen in hvaležen Programu Svit. »Pred šestimi leti sem prvič prejel povabilo za oddajo vzorcev blata po Programu Svit. Brez odlašanja sem odvzel vzorce blata in zelo hitro prejel rezultate analize, ki so bili negativni ter hitro pozabil na Program Svit. Čez dve leti sem spet prejel povabilo za oddajo vzorcev blata. Glede na prejšnje rezultate sem z odvzemom vzorcev tokrat odlagal kar en mesec. Pozneje sem izvedel,

da so rezultati blata pozitivni, pomeni, da je bila prisotna kri v blatu. Dobil sem napotnico na kolonoskopijo za pregled debelega črevesa. Kljub govoricam o neprijetni preiskavi sem jo takoj opravil. Diagnoza rak debelega črevesa,« se spominja Zvonko Kozorog. »Danes kljub težkemu operativnemu posegu in šestmesečnih kemoterapijah na OI Ljubljana kljubujem izzivom življenja, saj je rak povsem pozdravljen. Hvala Programu Svit. Zato pozivam vse: Odzovite se vabilu Programa Svit in ne odlašajte z oddajo vzorcev blata, ki vam lahko reši življenje!«

NIJZ Območna enota Nova Gorica

KIA PRESENEČA

Nakup Kia Sportage in Kia cee'd brez pologa in brez obresti. Novi Kia Rio že v našem salonu .

NEVERJETNA PONUDBA Z BONUS FINANCIRANJEM SPORTAGE

CEED

NOVI RIO

16.990 € 10.300 € 9.900 € 32

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

ZDRAVJE

Vrstniško nasilje – mit ali resnica? Začenja se novo šolsko leto. Obdobje, ki bi moralo biti eno izmed lepših v posameznikovem življenju, vendar na žalost temu ni vedno tako. Za vse preveč otrok predstavlja šola občutek strahu, sramu in osamljenosti. Brcanje, odrivanje, zafrkavanje, žaljenje, opravljanje in izključevanje so le nekatere izmed stisk, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Teh je še veliko več. Vsem pa je skupno to, da gre za namerno, ponavljajoče se negativno vedenje, storjeno z namenom povzročiti stisko in bolečino drugi osebi. Da bi prispevali k oblikovanju okolja brez vrstniškega nasilja, moramo ovreči mit, da je vrstniško nasilje »del odraščanja« in dvigniti stopnjo naše občutljivosti do te problematike.

Vrstniško nasilje ne sme biti del odraščanja In kakšna je pri tem vloga staršev? Najprej se moramo zavedati, da vrstniško nasilje ni in ne sme biti del odraščanja. Doživljanje in izvajanje vrstniškega nasilja v otroštvu ima resne posledice na zdravje in življenje otrok, ko odrastejo. In naša naloga je, da te posledice preprečimo.

O nasilju se začnemo pogovarjati zgodaj

To lahko naredimo tako, da se o vrstniškem nasilju začnemo pogovarjati že zgodaj. Če se bo otrok čutil varnega govoriti z nami o svojih vrstnikih in medsebojnih interakcijah, še preden se vrstniško nasilje pojavi, potem bo bolj verjetno z nami spregovoril tudi takrat, ko se bo zgodilo.

v vlogi osebe, ki doživlja vrstniško nasilje, moramo pri njem krepiti čustvene in socialne veščine. Na tak način mu bomo pomagali, da se nauči postaviti zase na pravilen način, izraziti svoja čustva, ustaviti neprimerno vedenje in poiskati pomoč, ko je to potrebno.

Iskanje rešitev

Za konec naj poudarim še, da je za oblikovanje okolja brez vrstniškega nasilja ključno sodelovanje in dialog med starši in šolo. Namesto da iščemo krivca in obtožujemo drug drugega, moramo rešitev poiskati skupaj. Navsezadnje ima vsak otrok pravico odraščati in šolati se v okolju, kjer se počuti varnega in

sprejetega. In naša dolžnost je, da mu to omogočimo.

Nina Mlakar, predsednica društva SPREMEMBA.si Foto: arhiv društva Sprememba.si

POOBLAŠČENI SERVISER VOZIL

Opozorilni znaki

Pozorni moramo biti tudi na opozorilne znake. Strah pred šolo, neupravičeno izostajanje od pouka, padec učnega uspeha, pogosti glavoboli in bolečine v trebuhu, uničena osebna lastnina ter nepojasnjene modrice so le nekateri znaki, ki nas opozarjajo na to, da se našemu otroku v šoli nekaj dogaja. Pri vsem tem pa ima pomembno vlogo naš odziv.

Kako pomagati

Nevarno je, če se na izkušnjo vrstniškega nasilja odzovemo z besedami »Postavi se zase in ne tožari.« S tem pri otroku krepimo občutek krivde, hkrati pa pozabljamo, da če bi se znal postaviti zase, ne bi prišel k nam po pomoč. Zato je pomembno, da mu prisluhnemo, mu verjamemo in ga zaščitimo. Da bi preprečili, da se naš otrok še kdaj znajde

Kleparska in ličarska popravila vseh znamk vozil Cenilno mesto poškodovanih vozil za zavarovalnice Popravilo vozil poškodovanih od toče

Stavanja d.o.o. TOLMIN: Na logu 1, t.: 05 38 00 560 NOVA GORICA: Industrijska c. 4d, t.: 05 33 84 593 info@stavanja.si / www.stavanja.si

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

ŠOLA

Prvošolčki dobili delovna gradiva zastonj V šolskem letu 2017/18 so prvošolci dobili delovna gradiva zastonj. Ministrstvo za šolstvo in šport je za vsakega prvošolca namenilo 30 evrov. Na OŠ Miren so tako prejeli komplet delovnih zvezkov Lili in Bine. Knjižničarka je morala gradivo vpisati v inventarno knjigo, ob koncu leta pa ga bo odpisala in učenci bodo postali trajni lastniki popisanih delovnih zvezkov. Foto: arhiv OŠ Miren

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

VRTEC

Kaj živi v morju? V juliju smo se v enoti Vrtca Miren posvetili temi Morje in življenje v njem. Spoznavali smo živali ter rastline, ki so značilne za ta življenjski prostor. Veliko pozornost smo namenili umetnosti in skozi različne likovne tehnike ustvarjali ter s tem bogatili otrokov razvoj ter ustvarjalnost. Slikali smo s tempera barvami, z voščenkami, z barvicami, s flomastri ter kombinirali različne tehnike med seboj. Izdelovali smo morske konjičke, ribe, morske pse, hobotnice … in s tem nadgradili predznanje o morju. Rdeča nit je bila tokrat pravljica Mavrična ribica, ki nas je s svojo vsebino popeljala v morski svet ter v nas spodbudila tudi čut za medsebojno pomoč in prijateljstvo.

Vesna Klančič Foto: arhov Vrtca Miren

Poletje v Vrtcu Bilje Poletno sonce je segrelo tudi naš vrtec in dvorišče. Da bi vročino lažje prenašali, smo se hladili z vodo, s sadjem in s sladoledom. V senci dreves smo ustvarjali z naravnimi materiali. Gnetli in oblikovali smo slano testo ter mu dodajali školjke, kamenčke in drobne palčke. Iz pisanih testenin smo si izdelali ogrlice. V peskovniku smo iz mivke gradili peščene gradove, ceste in tunele. Poslušali smo pravljico o Gusarju Bertu. Izdelali smo si gusarske kape in čisto pravo gusarsko ladjo, s katero smo odpluli do zaklada. Gusarje smo tudi risali, izrezovali in barvali. Ker je vsega lepega enkrat konec, se tudi naše počitnice počasi iztekajo in polni energije smo pripravljeni na doživetja, ki nam jih pripravlja novo šolsko leto.

Metka Istenič in Marjana Furlan Foto: arhiv Vrtca Bilje

Spremembe v vodstvu vrtcev pri OŠ Miren V novem šolskem letu je pri vodenju vrtcev pri OŠ Miren prišlo do sprememb. Namesto dosedanje v. d. pomočnice za vrtce Jerice Medvešček Vukoje se je kot pomočnico v. d. ravnatelja za vrtce zaposlilo Meto Vilman.

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

TURIZEM

Zanimivosti na poti iz Mirna na Kras Včasih se nam zdi, da v Mirnu in okolici ne najdemo nič zanimivega. Vendar če dobro pogledamo, je tukaj kar nekaj zanimivosti, ki se nam zdijo vsakdanje. Obiskovalcem Mirna, ki pridejo sem prvič, pa je to nekaj povsem novega.

1. »Spomni se name« ob vstopu v Miren Ob prihodu Miren s severne smeri naletimo na pokopališče, ki je edinstveno po tem, da je bilo po drugi svetovni vojni razdeljeno na dve državi. Ob vhodu je tudi muzej »Spomni se name«; ta nas opozarja na vse ljudi, ki so v želji po boljšem življenju tu skrivoma prestopili mejo. Mnogokrat je bil prehod uspešen, včasih pa so pri tem početju nekateri tudi izgubili življenje.

2. Znamenitosti Mirna Kmalu za tem, ko prečkamo most, se lahko ustavimo v Galeriji Oskarja Kogoja – Natur Design. Nekoč stanovanjska hiša je preurejena v galerijo, obiskovalcu pa se morda zazdi, da je to muzej sodobnega industrijskega oblikovanja. V njem so namreč izdelki sovaščana, priznanega industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Pot nadaljujemo skozi Miren, kjer nas sredi vasi vabi na obisk Čevljarski

muzej. Miren je bil v preteklosti znan po odličnih čevljarjih, danes pa se ta tradicija nadaljuje v tovarni Ciciban. Muzej pripoveduje zgodbo o naših prednikih, kako so strojili kože, izdelovali čevlje in kako je ta obrt rasla v vasi. Med sprehodom po vasi opazimo številne vodnjake, ki so v preteklosti oskrbovali prebivalstvo z vodo. Nekateri so v uporabi še danes, največkrat za namakanje. Ker v preteklosti ni bilo elektrike tako kot

danes, so morali ljudje energijo iskati v virih, ki so bili pri roki. Tak primer so mlini na reki Vipavi. Za delovanje mlina je bil potreben tudi jez ali »rošta« po domače. Danes opazujemo te ostaline Pri Šelu, en mlin pa je še v bližnjih Orehovljah. Morda je manj znano, da ime reke Vipave –Wippach izvira iz dveh keltskih: iz besede wip, kar pomeni dolina, pokrajina, in ach, kar pomeni skala, kamen.

3. Iz Mirna na Kras po ostalinah iz 1. svetovne vojne

4. Nad Logem

Miren in večina naše današnje občine je bil pred stoletjem izpostavljen bojem med dvema mogočnima armadama iz prve svetovne vojne. Z zahoda so pritiskali Italijani z maršalom Luigijem Cadorno na čelu. Avstroogrsko in s tem tudi današnjo Slovenijo pa je branila soška armada, kateri je poveljeval feldmaršal Svetozar Borojevič. Posledice teh bojev lahko opazimo še danes. Pri izkopavanjih v dolini večkrat naletimo na eksplozivna telesa, na kraški gmajni pa so še zmeraj vidne sledi, kot so jarki, kaverne in lijaki, ki so nastali zaradi bombnih udarov. Poleg nam že znanih točk, kot so spomenik Cerje, jama Pečinka in Borojevičev stol, so na samem pobočju nad Mirnom na obeh straneh meje še nekatere zanimive točke, ki si jih je vredno ogledati.

Za izhodišče vzemimo parkirišče na koncu Mirna. Hodimo po makadamski poti v smeri proti bivši karavli. Po približno 100 m pridemo do razcepa, kjer se držimo leve. Počasi se začnemo vzpenjati do križišča, kjer glavna pot zavije ostro levo; mi zavijemo desno na pot, ki vodi preko državne meje, in nadaljujemo še približno 500 m. Ko se priključimo na ovinek vzpenjajoče se ceste, nadaljujemo pot navkreber, dokler ne pridemo do table, ki nas usmerja na vzpetino Nad Logem. Po približno 300 m pridemo do italijanskega poveljniškega mesta, kjer si lahko ogledamo kaverno in ostanke objektov. Najbolj zanimivo je stopnišče, ki bi sodilo prej pred kakšno vilo kot pa na gmajno sredi gozda. Od tu je takratna italijanska vojska vodila boje v smeri proti Kostanjevici.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

TURIZEM

5. Studenčnik Vrnemo se po isti poti na cesto in nadaljujemo pot proti vrhu gmajne, dokler ne pridemo na glavno cesto Miren – Opatje selo. Prečkamo cesto ter sprehod nadaljujemo preko parkirišča v smeri proti Cerju. Kmalu pridemo do desnega ovinka, kjer izberemo odcep levo. S hojo nadaljujemo približno 400 m, dokler ne pridemo na križišče, kjer zavijemo desno do daljnovoda. Tu je odcep levo, ki nas pelje v smeri proti izviru, imenovanem Studenčnik.

Ko pridemo do stebra daljnovoda, zavijemo desno v gozd. Tu se spustimo v kanjonček, kjer kmalu opazimo mlako. Njena velikost je odvisna od količine padavin. Če pri skali malo pogrebemo, opazimo, kako priteka voda. Izviri na Krasu so prava redkost, zato je ta vodni vir znala ceniti tudi avstroogrska vojska in ga vrisala v vojaške specialke. Moramo namreč vedeti, da je na tem področju vode v času bojevanja zelo primanjkovalo. Danes se tu napaja divjad, kar je videti po stopinjah okoli vode. Pot do Studenčnika ni označena.

6. Spomenik vojaku

7. Fajti hrib

Vrnemo se po isti poti na cesto, kjer zavijemo levo. Po približno 20 m je na desni strani ceste slabo vidna steza, ki pelje v gozd proti spomeniku italijanskega vojaka SpiraTipaldoXydiasa. Po rodu je bil Grk. Padel je 14. septembra 1916, star 29 let. Po vejah ob stezi je nekdo obesil barvne trakove, ki nam lahko služijo kot orientacija za pot do spomenika.

Od tu se po poti lahko podamo še do Fajtijevega hriba, ki je bil zadnja vzpetina med hribi nad dolino, do koder je med prvo svetovno vojno prišla italijanska vojska. Vrh je precej poraščen z drevjem, tako da razgleda ni. Ob stezi je le tabla, ki pohodnika seznanja o dogodkih med boji na tem hribu. Pod vrhom je pred prvo vojno obstajal zaselek Fajti s tremi hišami. Tu so še vedno vidne ruševine.

Za obisk krajev, ki sem jih opisal v prispevku, priporočam pohodno obutev. Dolžina poti je približno 10 km, časovno pa zanjo potrebujemo približno 2 uri. Za tiste, ki vas zanimajo

dogodki na soški fronti, kakor jih je videl vojak Ivan Matičič, priporočam branje njegove knjige Na krvavih poljanah.

Roman Malič, lokalni turistični vodnik (031 362 948) Foto: arhiv Romana Maliča

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

KULTURA

Tone Kralj in prostor meje Aprila je na Mirnskem gradu potekal večer posvečen umetniku Tonetu Kralju. Prvi del se je začel v cerkvi Žalostne Matere božje z nastopom vokalne skupine Galina. V nadaljevanju je besedo prevzel umetnostni zgodovinar dr. Igor Kranjc, ki je najprej spregovoril o obdobju po prvi svetovni vojni na Primorskem, ko je novi fašistični režim domačine označil za tujce. Tone Kralj in drugi mladi primorski umetniki so se z željo, da bi to krivico vsaj delno popravili, povezali v klub mladih primorskih umetnikov pod zaščitništvom Zbora svečenikov svetega Pavla. Kralju je bila tako omogočena poslikava cerkva.

Poslikave v cerkvah Tone Kralj, po izvoru z Dolenjske, sprva ni nameraval delovati na Primorskem. Sem je prišel zato, ker se v osrednji Sloveniji ni mogel preživljati s slikarstvom. Fašizem je s Primorske med drugimi izgnal tudi umetnike, zato je bil večkrat pozvan v različne primorske kraje, da bi s poslikavami cerkva ohranil slovensko identiteto. S poslikavami je začel leta 1921 v Premu. Sprva dokaj nedolžni prizori so kmalu prerasli v družbeno kritične in proti fašizmu usmerjene upodobitve. Pri oblasteh ni želel vzbujati preveč pozornosti, saj je bil pogosto označen kot »persona non grata« oziroma za neželeno osebo, zato se je posluževal različnih taktik, da je ostal neopazen. Cerkev v Tomaju na Krasu je na primer poslikal v zelo kratkem času, nato pa se je nemudoma umaknil v Ljubljano. Na Mostu na Soči, kjer je naletel na precejšnje neodobravanje dela prebivalstva, je ubral drugačen način. V cerkvi sv. Lucije je

zgolj odmeril prostor za poslikave in slikal na platna, ki so jih kasneje razobesili na ustreznih mestih v cerkvi. Podobno je ravnal pri slikanju križevega pota na Mirenskem gradu, le da je namesto platna uporabil lesonitne plošče.

Tone Kralj danes Po koncu druge svetovne vojne je bilo Kraljevo delo prepoznano kot del slovenskega upora in boja proti fašizmu, zato je lahko z njim nadaljeval. Ob koncu svojega predavanja je Igor Kranjc predlagal, da bi za večjo prepoznavnost Kraljevega delovanja za ohranitev slovenske identitete po njem poimenovali ulico ali trg. Za glasbeni predah so poskrbele pevke ansambla Galina, nato je sledil drugi del večera, ki se je odvijal v dvorani Gnidovčevega doma. Tam je spregovoril zgodovinar, dr. Egon Pelikan, avtor knjige Tone Kralj in prostor meje. Poslušalcem je podrobneje predstavil Kraljev opus, ki obsega okoli petdeset poslikanih cerkva na Primorskem. Kralj je s svojim delom izražal primorski iredentizem, željo po priključitvi h Kraljevini Jugoslaviji.

Kaj nam o dobi povejo poslikave Ustvarjal je na celotnem ozemlju takrat okupirane Primorske. Kralj je v svojih začetnih poslikavah izražal slovansko identiteto na zelo prikrit način. Pogosto je upodobil slovanska svetnika Cirila in Metoda, ki v rokah nosita knjigo z molitvijo Oče naš v srbski cirilici. Ostale svetnike in mučenike je rad odel v slovenske nacionalne barve kot simbol zatiranega in trpečega primorskega ljudstva. S povečevanjem fašističnega nasilja je tudi Kralj spreminjal svoje poslikave. Vanje je bolj ali manj neposredno vključeval fašistične simbole, znake, voditelje, ki so bili vedno upodobljeni kot negativci iz svetopisemskih zgodb. Mussolinija je naslikal v podobi Pilata, D’Annunzia v podobi hudiča, ki seje ljulko in naboje po slovenski zemlji. Z delom je Kralj nadaljeval vse do konca vojne in še dlje. Že kmalu po zlomu fašizma je prišel navzkriž z novo oblastjo, ki se je tako znašla na njegovih poslikavah v podobi negativnih likov.

Beseda Tatjane Kralj Na prireditvi je bila med nami navzoča umetnikova hči, Tatjana Kralj, ki je ob koncu večera prevzela besedo. Zahvalila se je tistim, ki so skrbeli za očetovo umetniško dediščino vse do danes, in opozorila, da jo je treba ohraniti za prihajajoče rodove. Želimo si, da bi še kdaj namenili čas temu za Primorce tako pomembnemu umetniku.

Klemen Levpušček in Andrej Brešan Foto: Sonja Cijan 38

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

KULTURA

»Oj, ti voda žlahtna!« – prireditev ob dnevu državnosti Na predvečer dneva državnosti je Kulturno društvo Stanko Vuk Miren – Orehovlje pripravilo prireditev na Mirenskem gradu. Letošnja tema je bila voda, kar se lepo odraža že v naslovu. Najprej je župan Mauricij Humar izpostavil vodo kot eno najpomembnejših naravnih dobrin na svetu. Na njegove besede se je navezal slavnostni govornik, domačin dr. Branko Pavlin. Na začetku je izrazil ponos, ki ga občuti kot član suverene države Slovenije. Nekoliko se je pomudil pri pojmu demokracija, ki pomeni odgovornost. Odgovornost tudi vsakega posameznika, da prispeva k iskanju najboljših rešitev. In voda, zlasti reka Vipava, ima za Mirence in Orehovce velik pomen. Zaradi vode so tu nekoč delovali usnjarji. Od nekdaj so vodo potrebovala polja in vrtovi. A voda je tudi ogrožala ljudi s poplavami. Občina Miren - Kostanjevica je uspela povezati vse občine in zamejstvo v porečju Vipave. Dogovorili so se za aktivno udeležbo v programu t. i. zelene infrastrukture in za program zmanjšanja poplavne ogroženosti. In sedaj so na vrsti prebivalci, da izoblikujejo lastno vizijo razvoja in življenja ob reki Vipavi. Posebno pozornost je pri poslušalcih vzbudil odigrani prizor ob vodnjaku (igrali so: Erika Roner, Zdenka Ostrouška, Ana Kos, Marjan Marušič). Tam so se navadno zbirale ženske, ko so prišle po vodo. Seveda so poklepetale in koga

»obirale« tako kot v prizorčku. In vedno je katera od žensk vedela več od drugih, na kar je bila po tiho ponosna — toda tega ne bi priznala za nič na svetu. Besedilo je napisala Mojca Dolinšek, pri režiji je pomagal tudi Božidar Tabaj iz PD Štandrež. Nasmeh na obraz so privabili prvošolčki iz OŠ Miren, ko so zaplesali na ljudsko pesem Ob bistrem potočku je mlin. Najbrž so obiskovalci podoživljali svoja mlada leta, ko so poplesavali ob isti pesmici. Dogajanje je popestrila tudi pripoved Marte Pavlin o tem, kako so otroci še pred 50 leti sami odhajali k reki. Tam so se naučili plavati pod budnim očesom starejših deklet. Šele ko so toliko zrasli, da so kljubovali nasprotnemu toku reke, so se smeli z broda preseliti na rwošto (jez). Nastopili so še učenci OŠ Miren: Sara Škvarč, Ivana

Dungov, Adam Kos, Tobias Mezinec, Nik Fabjan, Anis Špiljak in domačini David Olivo, Marjan Marušič in Urška Marušič. Voditeljica Sonja Cijan je poslušalce spretno vodila od pomena vode, vode v literarnih besedilih do vode kot sredstva pri najrazličnejših obredih. Moški pevski zbor Anton Klančič pod vodstvom Mateja Petejana je z ubranim petjem razjasnil marsikateri obraz. Povsem navdušili pa so ob zaključku s pesmijo Nič o politiki. Pesem pravi, da politika prinese prepir in nezadovoljstvo, zato stran z njo. Prireditev nedaleč od reke Vipave nas je združila. Kot že tolikokrat doslej. Naj v nas še naprej budi veselje do življenja, do druženja in do napredka. Večer so poslušalci zaokrožili s klepetom ob prigrizku, ki so ga pripravili KS Miren in Društvo žena Miren – Orehovlje.

Sonja Cijan Foto: Dean Cijan

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

KULTURA

Prvi jazz koncert na Cerju z mednarodno zasedbo V letošnji sezoni je Kulturno društvo Stanko Vuk Miren – Orehovlje ponudilo novost v kulturni ponudbi naše občine, in sicer koncert posvečen jazz glasbi. Za organizacijo koncerta se je društvo odločilo, ker jazzovska glasba v naši občini še ni bila deležna večje pozornosti, in iz želje, da bi privlačnost te zvrsti približali poslušalcem. Zasedba skupine Boštjan Simon kvartet V petek, 26. maja 2017, se je na ploščadi pred Pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju odvil koncert glasbene skupine Boštjan Simon kvartet. Boštjan Simon je diplomiral iz filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti in iz jazz saksofona na amsterdamskem Konservatoriju. Po zaključenem študiju se je osredotočil na področje glasbene improvizacije in na koncertiranje širom Evrope. Je tudi učitelj saksofona na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Bil je med ustanovnimi člani orkestra Big Band Nova, kasneje pa dirigent te imenitne zasedbe. Je ustanovni član zasedb Trus!, ThereBeMonsters, VanillaRiot in Velkro. Kvartet sestavljajo Boštjan Simon (tenor in sopran saksofon), Luigi Vitale (vibrafon), Goran Krmac (tuba) in Bojan Krhlanko (bobni).

Pomen izraza There be monsters Koncert je bil obenem tudi predstavitev novega albuma kvarteta z naslovom »ThereBeMonsters«, ki je izšel maja letošnjega leta pri založbi Klopotec. Izraz

»There be monsters« v angleščini označuje področje neznanega, neraziskana ozemlja, ki ga stari zemljevidi prikazujejo kot domene pošasti in drugih mitoloških bitij. Človekov odnos do neznanega se odraža s postavljanjem lastnih mej in hkrati s svarilom pred tavanjem v neraziskana področja. Po Boštjanovih besedah se ta glasba osredotoča na področje ločnice med znanim in neznanim, komponiranimi in odprtimi zvočnimi krajinami. Akustična zasedba dopušča zvočne aluzije na etno tradicije, torej področje znanega, hkrati pa s prijemi sodobne klasične glasbe, kot so uporaba Messiaenovih modusov in aleatorične improvizacije, sega v tradicijam tuja področja. Pomemben aspekt kompozicij Boštjana Simona je ritem, konkretno interakcija med seboj prepletajočih se ritmičnih vzorcev, poliritmija in uporaba nekaterih prijemov karnatične klasične glasbe.

Unikaten način igranja Dogodek je pritegnil približno 90 poslušalcev iz naše občine in okoliških krajev. Prijetno in spokojno okolje Pomnika se je izkazalo kot idealno za izvedbo tovrstnega dogodka. Prav tako nas je pozitivno presenetila izvrstna akustika na ploščadi pred Pomnikom. Kvartet nam je v dobri uri koncerta predstavil vse skladbe iz njihovega prvega albuma, ki so v celoti avtorsko delo Boštjana Simona. Člani ansambla so v času skupnega delovanja razvili oseben zvok kot tudi unikaten stil igranja. Glasba »ThereBeMonsters« v marsikaterem pogledu črpa iz korenin in nadaljuje tradicijo jazz glasbe, vendar istočasno sega na nova področja. Virtuoznim uvodnim temam skladb, ki jih je predstavil tenor ali sopran saksofon, so sledile improvizacije, v katerih se je v solistični vlogi predstavil vsak član kvarteta. Kvartet je poskrbel za stopnjevanje glasbene napetosti vse do vrhunca, ko smo lahko spet slišali uvodno temo. Poseben čar in toplino zvoka doprinese glasbi kvarteta ritem sekcija v neobičajni zasedbi z vibrafonom, tubo in bobni, ki nudi spremljavo solistu na povsem svež in inovativen način. V okviru dogodka se je odvijala tudi degustacija lokalnih proizvodov. Predstavili so se Vera Lipičar, sirarstvo in kozjereja Lipičar – Orel iz Nove vasi, pivovarna KakiKraft, Rusapot, d. o. o., iz Mirna in Kmetija Lavrenčič Žigon, vino in sokovi iz Mirna. Organizatorji koncerta se zahvaljujejo Krajevni skupnosti Miren za pomoč pri financiranju koncerta in Občini Miren Kostanjevica za podporo pri organizaciji večera.

Jernej Budin Foto: Katarina Brešan 40

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

KULTURA

Od Potočnika do astronomije in umetnosti Na Cetrju je tudi letos potekal astronomski večer ob glasbi. Že tretje leto zapored ga organiziramo mladi iz Kulturnega društva Stanko Vuk, letos izjemoma v sodelovanju z ZRC SAZU. Vreme nam sprva ni bilo najbolj naklonjeno, zato smo se preselili v malo konferenčno dvorano v notranjosti Pomnika. Po uvodni skladbi smo lahko poslušali predavanje o življenju in delu slovenskega pionirja astronavtike Hermana Potočnika Noordunga. Herman Potočnik in njegove zamisli o vesoljski postaji Potočnik se je rodil leta 1892 v Puli in se izšolal za vojaškega častnika. Med prvo svetovno vojno se je izkazal predvsem kot zelo sposoben inženir mostovnih in drugih konstrukcij za železnice. Izredno se je zanimal za raketno tehniko in astronavtiko ter se družil ali si dopisoval s pomembnimi predstavniki s tega področja. Zaradi posledic vojne in revščine, v kateri je živel, je kmalu zbolel za tuberkulozo in leta 1929 umrl.

Problem vožnje po vesolju, knjiga

Kljub zgodnji smrti je uspel izdati svoje edino delo z naslovom Problem vožnje po vesolju. Knjiga je že ob izdaji postala zelo pomembna, saj so se iz nje učili kasnejši pionirji astronavtike in raketne tehnike, med njimi sam Werner von Braun. Najbolj znamenit Potočnikov načrt, ki ga zasledimo v knjigi, je vesoljsko bivalno kolo v sklopu vesoljske postaje, ki jo je načrtoval v orbiti okrog Zemlje. Kolo bi s svojim vrtenjem proizvajalo umetno gravitacijo v breztežnostnem prostoru. Pri dolgem bivanju v vesolju je namreč pomembno, da imajo astronavti dobro nadomestilo za zemeljsko gravitacijo, da se jim kosti in mišice ne bi začele krčiti. Potočnikove postaje niso nikoli zgradili, njegov načrt pa je navdihnil mnoge znanstvenofantastične filme – od Kubrikove Odiseje 2001 iz leta 1969 do najnovejšega Nolanovega filma Interstellar. Potočnik v svoji knjigi opisuje še mnoge druge zamisli, kot na primer rakete s krili, ki bi hitro premagovale velike razdalje na

Zemlji ali letele v vesolje. To so današnja reaktivna letala in vesoljski raketoplani. Razmišljal je tudi o teleskopu, ki bi se nahajal v vesolju, saj ima ta položaj mnogo prednosti pred tistimi na Zemlji. Na koncu se je ustavil še pri potovanju k drugim zvezdam in njihovim planetom.

Zvezde in umetnost

Herman Potočnik ni bil navdih samo za pionirje astronavtike, ampak tudi za umetnost in kulturo. Zato smo letos povabili igralca in gledališkega režiserja Dragana Živadinova. Po glasbenem premoru je Živadinov s svojim performativnim nastopom razgibal večer. Iz tesne dvorane nas je popeljal na teraso spomenika, pod večerno nebo, ki je postajalo vse bolj jasno. V njegovem značilnem slogu, lahko ga opišemo kot preplet predavanja, teatra in umetniškega performansa, nam je predstavil svoje delo, ki povezuje umetnost in znanost ter jemlje navdih pri Hermanu Potočniku. Z likovno umetnico Dunjo Zupančič je osnoval gledališko predstavo Noordung, ki traja 50 let in ima po eno samo ponovitev vsakih 10 let. Če bo v tem času kateri izmed igralcev umrl, ga bo zamenjal daljinsko voden znak. Igralke bo na odru nadomestila melodija, igralce pa ritem. Na zadnji ponovitvi bodo v scenskem prostoru le še znaki, ostal bo skupek melodije in

ritma, torej glasba. Za vsakega igralca bodo po njegovi smrti izdelali satelit, ki bo nosil informacije o tem človeku, in vse nato postavili v geostacionarno orbito okrog Zemlje.

Usposabljanje v Kazahstanu

Živadinov je za svoje projekte tudi opravil in dokončal usposabljanje za kozmonavta v Zvezdnem mestu v Kazahstanu. Veliko časa je treniral na letalu, ki simulira stanje breztežnosti. Prav v tem letalu je s skupino igralcev izvedel tudi prvo predstavo v breztežnosti. Dragan Živadinov ne opravlja samo igralskega in režiserskega dela, s sodelavci je ustanovil Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij ali na kratko KSEVT v Vitanju (blizu Zreč). Središče je namenjeno združevanju znanosti in umetnosti, tehnologije in kulture.

Luna, Jupiter in Saturn Večer so v dvorani zaključili člani jazz kvinteta. Nebo, ki se je do tedaj že popolnoma zjasnilo, nam je omogočilo še ogled Lune, Jupitra in Saturna s teleskopi. Najbolj vztrajni obiskovalci so videli tudi nekaj Jupitrovih lun in dvojno zvezdo Albireo v ozvezdju Laboda.

Andrej in Katarina Brešan Foto: Katarina Brešan

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

KULTURA

Vokalna skupina Chorus '97 Miren sodelovala v operi

Vokalna skupina Chorus deluje že od leta 1997. V minuli sezoni pa je doživela kar nekaj novosti. Nov umetniški vodja

Povabilo k Figarovi svatbi

V začetku sezone 2016/17 je umetniško vodenje skupine Chorus ‘97 prevzel priznani pevec in glasbeni pedagog Vladimir Čadež. Na novo zastavljeno delo se je pokazalo že na občinski reviji pevskih zborov v Biljah, božičnem koncertu s solisti. Orgelsko ter klavirsko spremljavo pa je skupina izvedla 3. januarja v župnijski cerkvi v Mirnu. Sledilo je še gostovanje pri maši s koncertom na sv. Višarjah v januarju ter z nastopi na revijah Goriški zbori in Primorska poje. Umetniškemu vodji se je pridružila kot korepetitorka še vsestranska Ana Zalar, ki ga včasih nadomesti tudi pri vodenju na nastopih.

Novo sodelovanje je prineslo nove povezave in sredi sezone je pevce obiskal operni pevec Zdravko Perger, ki s svojo agencijo Figaro, d. o. o., organizira koncerte in operne predstave. Slednje niso na klasičnih prizoriščih, ampak se izvajajo v poletnem času na prostem v različnih krajih po Sloveniji. Vokalni skupini Chorus je ponudil sodelovanje v operni predstavi Seviljski brivec Gioacchina Rossinija, kar so pevci z veseljem sprejeli. Sledile so večmesečne priprave, najprej usvojitev pevskih vložkov moškega zbora. Kasneje so ugotovili, da je to še najlažji del. Približno mesec dni pred predstavo so pevci dobili kostume, se spoznali z

opernimi solisti, s katerimi so nastopali, ter z dirigentom Igorjem Švaro. Več vikendov so posvetili tem pripravam, ki so se stopnjevale do generalke skupaj z orkestrom v operni hiši v Ljubljani. Šele tam so v polnosti začutili čar, pa tudi zahtevnost operne igre, ki je bila za začetnike na tem področju verjetno najtežji zalogaj. Pevci, vajeni statičnega nastopanja pred zborovodjem, so se morali preleviti tudi v igralce. Ves čas so morali paziti na dirigenta, ki stoji pred orkestrom in ima najvažnejšo vlogo pri vsej predstavi.

Operni krst

8. julija je bil za skupino Chorus »operni krst« v Metliki, kjer se je operna predstava prvič odvila. Dogodek je bil pomemben tudi zato, ker se je zadnja operna predstava v Metliki zgodila pred štiridesetimi leti, zato je bila tokratna deležna posebne pozornosti prebivalstva, pa tudi medijev. Druga predstava 15. julija v Šempetru pri Gorici je pomenila enega od vrhuncev »Poletja na placu«, hkrati pa tudi priložnost, da se predstavijo domačemu občinstvu. Predstava je kljub sunkom burje, ki je sproti po svoje »prirejala« sceno, odlično uspela, kar so potrdili tudi številni udeleženci, ki so napolnili razprodani prireditveni prostor. V novi sezoni 2017/18 vokalna skupina Chorus ‘97 praznuje 20. obletnico delovanja, o čemer bomo poročali v naslednji številki.

Robert Petejan Foto: arhiv zbora 42

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

KULTURA

Sezono kronali s samostojnim koncertom pod lipo Pretekla sezona je bila za fante iz MOPZ Anton Klančič Miren precej bolj uspešna, kot se je sprva nakazovalo. Po več letih uspešnega sodelovanja je zbor namreč ostal brez dirigenta Janija Klančiča in nekaj pomembnih pevcev. Preostali člani so se ob bodrenju okolice odločili, da nadaljujejo s tradicijo petja v Mirnu, zato so začeli z iskanjem novega dirigenta. Stopili so v kontakt z domačim in prekaljenim glasbenikom Matejem Petejanom, ki se je na vabilo za sodelovanje pozitivno odzval. V začetku novembra so začeli s prvimi vajami, sledili so nastopi v Biljah, Orehovljah, na pevski reviji v Desklah in reviji Primorska poje v Portorožu.

Nastop v Avditoriju Portorož je bil zagotovo nekaj posebnega tako zaradi dvorane, ki premore posebno energijo in glamur, kot tudi zaradi prijetnega vandranja po slovenski Istri. Celodnevno druženje je utrdilo vezi med pevci in dirigentom ter dalo ogromno elana za nadaljnje delo. Zbor je začel dihati kot eno. Pozitivna energija in optimizem, ki sta prevevala pevce in dirigenta, sta dosegla višek v vrhuncu sezone – na samostojnem koncertu »Pod lipo« v Orehovljah. Tu se je zbor predstavil z zahtevnejšimi klasičnimi zborovskimi skladbami, pa tudi s priredbami modernih pesmi ob spremljavi inštrumentov. Pomemben del koncerta je bila tudi premiera »orehovske himne« Orehovlje, draga vas domača, ki jo je pred

pozabo rešil ravno prejšnji dirigent Jani Klančič. Polno prizorišče in nadvse prijetna energija, ki je vladala na koncertu med občinstvom in pevci, sta pokazala, da si Orehovci tovrstnega druženja želijo, zato so se predstavniki zbora in vasi dogovorili, da bo postala prireditev tradicionalna, kot je nekoč že bila.

Vabilo Če si želiš kakovostnega druženja in petja, te z novo sezono vabimo v naše vrste. Za več informacij nas lahko kontaktiraš preko e–pošte (asavnik@gmail.com), telefona (031 238 217) oziroma preko Facebooka (@mopzak). Veselimo se tvojega prihoda!

Aleš Savnik Foto: arhiv zbora

Poletni koncert – reciral Jureta Maliča in Sare Gorkič KD Stanko Vuk Miren – Orehovlje že vrsto let pripravlja cikel koncertov Štirje letni časi. Za letošnji Poletni koncert smo izbrali Glasbeni recital Jureta Maliča in Sare Gorkič z gosti. Oba sta namreč tesno povezana z Mirnom, Jure je domačin, Sara pa Mirenka po mami. Jureta je v svet kitare vpeljal prof. Silvan Šuligoj na Glasbeni šoli Nova Gorica. Po dveh letih se je priključil razredu prof. Barbare Gorkič, kjer je pravkar zaključil šolanje. V bodoče se želi bolj kot klasiki posvečati jazzu, kar smo lahko slišali tudi na koncertu. Sara je pred 12 leti pričela z učenjem violine pri prof. Juriju Križniču na Glasbeni šoli Nova Gorica. Trenutno jo poučuje prof. Mojca Križnič na SCGV Emil Komel Gorica. Redno se udeležuje poletnih šol za violino in raznih tekmovanj.

Za idejo, da bi lanski Juretov zaključni koncert ponovili v Mirnu, se moramo zahvaliti prvemu predsedniku društva, Andreju Budinu. Juretu se je pridružila še Sara, program sta nadgradilia in povabila goste. Skupaj smo preživeli čudovit poletni večer. Lahko smo ponosni in hvaležni, da imamo v naših krajih toliko mladih uspešnih glasbenikov, ki nas vedno znova popeljejo v čudoviti svet glasbe.

Sonja Cijan Foto: Dean Cijan

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

USTVARJALNI KOTIČEK

Odpadni les sadnega drevja je lahko tudi uporaben Mojo pozornost so pred časom pritegnili leseni izdelki, ki so bili postavljeni na ogled v razstavnih vitrinah občinske uprave. Pod njimi pa se je podpisal Marko Martinuč iz Bilj, zaposlen kot vodja elektro področja in informatike na Goriških opekarnah v Renčah. Nisem vedela, da se Marko ukvarja z obdelavo lesa, zato me je še bolj gnala radovednost, kako ti predmeti nastajajo. Še posebej zato, ker je bilo v njih opaziti umetniško žilico ustvarjalca Od kdaj in zakaj navdušenje nad lesom in izdelovanjem zanimivih manjših lesenih izdelkov?

Opažam raznovrstne oblike izdelkov. Kako se rojevajo ideje o obliki izdelka?

Pred približno petimi leti sem pred domačo hišo sekal brezo. Skoraj nehote sem začel opazovati kose lesa in čisto spontano začutil neko energijo po ustvarjanju nečesa iz tega. Prvi moji izdelki so bile skodelice. Za tem so nastajali novi in novi izdelki. Razne oblike vilic in žlic so me polnile z energijo in me nekako sproti spodbujale k nadaljnjemu ustvarjanju. Oblikoval sem tudi srce pa še marsikaj. Tanjše izdelke raje oblikujem iz svežega lesa, saj mi tako lepše teče nož in jih sušim šele po izdelavi.

Ideje se rojevajo sproti, saj medtem ko nekaj izdelujem, se v glavi že pojavi nova ideja.

Je mogoče potreben kakšen poseben trenutek za navdih? Koliko časa ti vzame izdelava posameznega izdelka?

Tu ne gre za kak poseben trenutek. Ko začnem nekaj oblikovati, tako rekoč »padem noter« in pozabim na čas, včasih tudi na kosilo ali večerjo. Vsak izdelek zahteva določen čas, odvisno je od tega, kaj želim izoblikovati. Na primer vilice obdelujem najmanj pet ur, skodelice že več, ker les ročno dolbem.

Povedal si, da si začel z brezo. Katere vrste lesa še uporabljaš za svoje umetnine? Izdelki so v glavnem vsi iz odpadnega lesa sadnega drevja, to je iz odrezanih vej breskev, hrušk, jablan. Posebno koščičarji imajo najprimernejši les za moje izdelke. Najlepše barvne odtenke v lesu pa imajo drevesa, ki so nekako »trpela«, bolehala in se borila za obstoj. Zato izdelki iz tega lesa na koncu zasijejo v čudovitih niansah.

Kako bi opisal svoje delo od veje do žlice ali vilice? Ko izberem kos lesa, naj bo to odpadni les ali pa sveži les češnje, marelice, breskve, oreha ali jablane, si ga najprej ogledujem, tipam in se povezujem z njim. Iščem žlico v njem. Lahko pa se zgodi, da med obdelavo nastane čisto neka druga oblika od tiste, ki se mi je najprej pokazala. Nikoli ne delam plansko, tako da bi si najprej žlico skiciral, izmeril in šele nato začel obdelovati. Najraje imam večje kose lesa, ki jih pričnem na grobo obdelovati s staro skandinavsko sekiro, nato pa sledi večinoma rezljanje z noži. Če izdelujem žlico, grobo obliko ustvarim s sekiro. Nato se s sekiro poskušam čim bolj približati končni obliki žlice. Nadaljujem pa z rezbarskim ravnim in ukrivljenim nožem, kakršne so uporabljala stara indijanska plemena Severne Amerike (mocotaugan) še pred prihodom Kolumba. Posebno pozornost posvečam brušenju

orodja, saj želim, da mi noži čim lepše 44

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

USTVARJALNI KOTIČEK

orodja, saj želim, da mi noži čim lepše tečejo po lesu in da ne vplivam preveč na vibracijo, ki jo hrani les. S slabo nabrušenim orodjem bi les preveč poškodoval in mu spreminjal vibracijo. Orodja najraje brusim z naravnimi japonskimi kamni, ki sem jih nabavil za ta namen. S tako nabrušenimi noži poskušam doseči čim večjo gladkost površine žlice, saj je ta kasneje ob uporabi tudi bolj obstojna. Po končani obdelavi in ko se je les že posušil, pa žlico premažem z ekološkim lanenim oljem. To da žlici sijaj in večjo trdnost, s tem pa tudi daljšo obstojnost.

Komu so izdelki namenjeni, morda tudi za prodajo? Nisem ravno podjetniški tip, zato mi prodaja ne gre preveč od rok. Če je prilika, morda res kaj prodam, sicer pa jih ob raznih priložnostih kar podarim.

Zagotovo ti ne zmanjka idej. Ali že snuješ še kaj novega? Ta hip ne načrtujem ničesar novega. Kasneje

bi rad slikal in izdeloval nakit iz lesa. Vse je odvisno od trenutnega navdiha. Želim ti veliko navdihov in užitkov pri oblikovanju in izdelavi tvojih posebnih izdelkov. Iz pogovora na koncu izvem, da je sam izdelal tudi pohištvo za domačo dnevno sobo. Čestitke!

Ivanka Kosta Foto: arhiv Marka Martinuča

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

OBČANI POROČAJO

Zlata maša in 50. obletnica zaobljub V nedeljo, 18. junija 2017, smo na Mirenskem gradu praznovali dvojni jubilej. Lazarist Zdravko Pogorelc je obhajal zlato mašo, usmiljenka sestra Ancila Kladnik pa 50 let redovnega življenja. Osrednji del praznovanja je bila slovesna sveta maša s somaševanjem sobratov in drugih duhovnikov. Pri sveti maši smo se zahvalili za delo obeh jubilantov. Zdravko Pogorelc je bil aktiven kot župnik, ekonom, superior in vizitator, sestra Ancila Kladnik pa je bila katehistinja, župnijska kuharica, pomočnica pri Društvu Vera in luč … Zlatomašni pridigar in vizitator lazaristov, Pavle Novak, se je v svoji pridigi dotaknil osebnih srečanj z jubilantoma in poudaril pomen in vlogo duhovnika. Liturgijo so s svojim ubranim petjem polepšali pevci Župnijskega mešanega pevskega zbora Miren. Poskrbeli so, da nam bo maša ostala v lepem spominu. Zapomnili si bomo tudi zahvale jubilantoma za njuno dolgoletno služenje ter njuni zahvali vsem, ki so jima na njuni poti stali ob strani. Po maši smo se družili ob zakuski pred cerkvijo. Praznovanje ob jubilantih je potekalo v prijetnem vzdušju. Zahvala gre tudi prostovoljcem iz Skupnosti Betlehem in Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki so poskrbeli, da sta tako liturgija kot gostija lepo potekali.

Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Veseli vikend Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote Prvi vikend v juniju smo v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote pripravili že tradicionalni Veseli vikend na Mirenskem gradu. V soboto smo imeli piknik za prostovoljce in brezdomce z delovno akcijo, v nedeljo pa Dan VZD – Dan Za Vse. Sobotnega piknika se je udeležilo več kot 70 prostovoljcev in brezdomcev iz Ljubljane in s Primorske. Po jutranjem zbiranju smo se razdelili v več skupin in dopoldne posvetili delovni akciji. Vedno znova namreč spoznavamo, da se s skupnim delom lažje povežemo in se veselimo opravljenega dela. Opleli smo njivo, urejali okolico, presajali rože, čistili prostore in kuhali. Prijetno utrujeni smo se nato zbrali pri kosilu. Nagrade smo podelili najbolj prizadevnim brezdomcem, ki skozi leto pridno pomagajo bodisi v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani bodisi na Mirenskem gradu. Popoldne smo igrali družabne igre, peli in se pogovarjali, potem pa smo se počasi odpravili proti domu. V nedeljo pa smo se poveselili vsega, kar smo v društvu ustvarili v tem šolskem letu. Po mladinski maši smo prisluhnili kratkemu programu za vse obiskovalce. Otroci in mladi iz različnih programov Centra za družino Mirenski grad so pripravili dramsko igrico 46

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

in plesne točke. S pomočjo kviza, s katerim smo obiskovalcem predstavili različna področja dela v društvu, smo odkrili geslo, ki nas v društvu spremlja že vse od novega leta: »Vztrajam, ko je težko, ne popustim!«

Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

OBČANI POROČAJO

Pojdimo v Logarsko dolino V začetku junija smo v DU Miren organizirali letošnji drugi izlet, in sicer v Logarsko dolino. Tokrat so se nam pridružili tudi kolegi iz Bilj z njihovim predsednikom Cvetkom na čelu. V Logarsko dolino smo potovali po nekoliko daljši pot mimo Kamnika in skozi Tuhinjsko dolino, nadaljevali proti Mozirju, Lučam do naših gostiteljev na kmetiji Selišnik. Domači gospodar je predstavil dejavnost kmetije, posebej pa še izdelavo zgornjesavinjskega želodca, katerega proizvodni proces je zaščiten. Po multivizijski predstavitvi Zgornjesavinjske doline je sledila pokušina domačih dobrot, naša vodička,»upokojena Navihanka« Neža pa je zaigrala na harmoniko. Spotoma nam je povedala marsikaj zanimivega o domačinih, njihovih bajkah in navadah, in to z veliko mero humorja. Logarska dolina je ena od treh ledeniških dolin v zgornjesavinjskem koncu. Zaključi se z navpično steno Okrešlja in s slapom Rinka. Seveda smo se povzpeli tudi do Orlovega gnezda oz. do samega vznožja slapa. Slap Rinka je precej obiskana turistična zanimivost, kar se je izkazalo tudi tokrat. Sledil je povratek proti Lučam, kjer nas je v

gostilni Pr' Lampi čakalo kosilo. Po kratkem oddihu po kosilu nas je pot vodila v deželo zelenega zlata, kjer smo si ogledali tudi svetovno čudo – to je fontano s šestimi različnimi vrstami piva. Seveda smo jih poizkusili tudi mi.

Sledil je povratek proti domu z obveznim postankom na Trojanah in nakupom trojanskih krofov. Povratek domov je minil v vedrem vzdušju in prijetni utrujenosti.

Jožko Faganeli, DU Miren Foto: arhiv Društva upokojencev

Spomladanski izlet v Beneško laguno – Chioggia Člani društva upokojencev iz Bilj smo zadnjo soboto v maju organizirali izlet v Italijo. Poln avtobus dobro razpoloženih potnikov nas je vozil po avtocesti do Punta Sabbioni. Tudi naša članica Mara Gregorič, ki se je do sedaj udeležila še vsakega izleta, ni manjkala. Med vožnjo nas je vodička Vlasta Likar seznanila z nastankom mesta, ki stoji na lesenih kolih. V Punti Sabbione smo imeli čas za zajtrk, kavo in slaščice, ki so jih pripravile naše pridne članice. Vkrcali smo se na ladjo in po dveh urah vožnje, ki nas je peljala tudi mimo Benetk, prispeli v Chioggio. Najprej smo se sprehodili po glavni ulici Corso del Popolo. Ogledali smo si katedralo, Garibaldijev stolp, tempelj sv. Martina, ribjo tržnico, Vigov steber. Podali smo se tudi v Sottomarino – modernejši del mesta, ki je poznan po številnih kampih in dolgi peščeni plaži. Po končanih ogledih smo se vračali z ladjo v pristanišče. Polni vtisov smo se v poznih večernih urah vrnili v Bilje.

Besedilo in foto: Milojka Nemec in Marta Volk

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

OBČANI POROČAJO

Severnoprimorsko srečanje prostovoljcev v Ajdovščini Prostovoljci s Krasa, iz Mirna in iz Renč smo se podali na srečanje, ki ga je tokrat organiziralo DU Ajdovščina. Tam smo se dobili s prostovoljci iz cele Soške doline in Nove Gorice in temi, ki so prišli iz Cerknega, Idrije ter Vipave. Izstopili smo na Lavričevem trgu in se podali v dvorano 1. slovenske vlade. Zapele so nam pevke DU Ajdovščina in šolski otroci, zaigrala pa je dramska skupina. Sprejela nas je predsednica DU Ajdovščina Metka Marušič. Tadej Beočin je v pozdravnem nagovoru zelo pohvalil delo ajdovskih in tudi vseh ostalih prostovoljcev. Nekaj besed so nam namenili tudi predsednik PZDU Zlatko Martin Marušič, vodja projekta Starejši za starejše Rožca Šonc in pokrajinska koordinatorka Janja Polanc. Po kulturnem programu smo se razdelili v skupine: prvi so se odpravili na vodeni ogled Ajdovščine, druga skupina se je odpeljala v tovarno letal Pipistrel. Tretji smo

pohiteli v Vipavski Križ, kjer nam je mlada vodička razložila, kako je potekala obnova vasi. Seznanila nas je tudi z zgodovinskimi podatki nekdanjega mesta. Četrta skupina se je podala na Otliško okno. Ob vrnitvi smo bili vidno zadovoljni vsi udeleženci, za kar gre pohvala društvu in organizaciji ob

Srečanje Društev upokojencev Občine Miren - Kostanjevica V začetku junija smo v DU Miren organizirali že tradicionalno letno srečanje društev upokojencev iz naše občine, in sicer iz Mirna, Bilj in Kostanjevice na Krasu. Srečanje je potekalo v Športnem parku Java v Orehovljah. Začeli smo s športnimi igrami, in sicer z balinčki oz. po domače »špljakami«. Nastopi ekip so bili borbeni in zagrizeni. Ločeno so tekmovale moške in ženske ekipe. Pri moških je na koncu prvo mesto dosegla ekipa Miren 2; tudi pri ženskah je zmagala ekipa iz Mirna. Ob 18. uri se je začel uradni del srečanja s pozdravnim nagovorom predsednika DU Miren Zdravka Stanića, ki je poudaril pomembnost takih srečanj tako za dobro počutje upokojencev kakor tudi za njihovo vključevanje v družabno življenje v občini. Sledili so nagovori predsednika severnoprimorske PZDU Zlatka Martina Marušiča, župana občine Mauricija Humarja ter predsednika KS Orehovlje Bogomirja Nemca. Srečanja sta se udeležila tudi predsednika DU Bilje Cvetko 48

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Dominko in predsednica DU Kostanjevica Nives Urdih. Po nagovorih je sledila podelitev priznanj in nagrad za športna tekmovanja, pevski zbor Društva žena je zapel nekaj pesmi, Ida Kocjančič pa nam je recitirala eno od svojih pesmi. Sledilo je presenečenje, saj je nastopila pravkar ustanovljena gledališka skupina iz Orehovelj Bizjak&Humar s humorističnim skečem o moškem gospodinjcu in ženi podjetnici, ki je vse prisotne navdušila. Po večerji je sledil ples. S pripravljenim pecivom so se zopet izkazala naša dekleta iz Društva žena. Večer se je zaključil v splošnem zadovoljstvu ter z ugotovitvijo, da so taka druženja še kako pomembna tako za dušo kot tudi za telo.

Jožko Faganeli Foto: arhiv DU Miren

podpori Dragice in Irene. V spomin na druženje so organizatorji vsakemu društvu podelili zahvalo in glineni relief ajdovskih znamenitosti.

Nives Urdih

OBČANI POROČAJO

Druženje z zgodovino v Hudem Logu in športno v Selah V naši krajevni skupnosti je bilo 27. maja zelo živahno: v Hudem Logu smo pripravili kulturno–zgodovinsko prireditev, v Selah pa športno prireditev. V Hudem Logu se je zbralo veliko ljudi, in sicer Slovenci in Čehi. Zbrali smo se, da smo počastili spomin na pogumne češke vojake, ki so se na našem območju borili v času 1. svetovne vojne. Glavni organizatorji prireditve so bili Jozef Vričan in speleologi iz Češke republike, ki delujejo na Krasu. Pri organizaciji smo jim pomagali tudi TD Dren, KS Sela na Krasu ter Jamarsko društvo Temnica. V sklopu prireditve se je odkrilo spomenik vojakom bivšega 21. cesarsko–kraljevega pehotnega polka.

V Selah je pa od 18. ure dalje potekal tradicionalni turnir v malem nogometu (4 + 1). Udeležilo se ga je 7 ekip, navijačev pa tudi ni manjkalo. Zmagovalne ekipe pa so bile: 1. mesto: Megatehnika 2. mesto: Kostanjevica 3. mesto: Skobci Prijetnega vzdušja in dobre volje ni manjkalo, zato se nam drugo leto pridružite tudi vi.

TD Dren Foto: arhiv TD Dren

Člani Društva Simon Jenko obiskali Solčavsko Društvo Simon Jenko vsako leto organizira vsaj en celodnevni izlet za svoje člane ter njihove prijatelje. Letos smo se odločili, da obiščemo »daljno« Solčavsko oziroma prelestno Logarsko dolino. Res je, da zaradi oddaljenosti mnogi teh krajev še niso videli. Predvsem pa smo želeli pogledati, kako v primerljivo velikem kraju kot je Temnica, domačini spodbujajo življenje in dogajanje v svojem okolju. Temnici se namreč v kratkem obeta, da nase prevzame dogajanja in tudi izdatke tukajšnjega prireditvenega centra – stare šole. Pot je bila kar dolga, saj se je treba v Logarsko dolino pripeljati po ozki in vijugasti cesti, ki obiskovalca najprej vodi po eni strani verige Kamniško–Savinjskih Alp, nato pa pelje po njeni drugi strani ponovno v dolino. Domačini so nas sprejeli na vhodu v kraj ter nas najprej popeljali na ogled filcanih izdelkov iz volne avtohtone solčavske ovce. Nato smo obiskali njihov večgeneracijski center – Center Rinka, t. i. dnevno sobo kraja. Predstavili so posebnosti kraja, nato smo si ogledali film o prebivalcih ter njihovem življenju. Po kosilu v planšariji Logarski dom nas je vodič Nejc popeljal še do slapa Rinka – drugega najmogočnejšega slapa pri nas, ter po delu Solčavske panoramske poti. Tam smo lahko uživali v veličastnem razgledu na okoliške vršace ter v slastnih dobrotah visokogorske kmetije

Klemenšek – v savinjskem želodcu, suhih klobasah, marmeladah ... Dan je bil za vse, kar bi še lahko videli ali obiskali, kar prekratek, tako da se je bilo treba prekmalu vračati domov. Na povratku smo si za postanek izbrali slikoviti Kamnik, ki pa nas je razočaral s popolnoma zaspanim nedeljskim mestnim središčem. V rodno Temnico smo se vrnili, ko je bila že tema.

Nives Urdih Foto: arhiv Društva Simon Jenko

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

OBČANI POROČAJO

Splavarjenje na Koroškem Julija smo se kraški upokojenci odpravili na enodnevni izlet na Koroško v želji, da doživimo splavarsko dogodivščino. V Slovenj Gradcu nam je vodička Jožica Škorjanc predstavila mesto, ki se od leta 1989 ponaša z nazivom Glasnik miru. Peljala nas je mimo ostanka obzidja – nekdanje obrambe pred Turki iz 14. stol. V Meškovi ulici so nekoč stale lesene pritlične hiše, ki so leta 1903 v celoti pogorele. Ulica je bila v istem stilu obnovljena z zidanimi hišami, ime pa je dobila po duhovniku in pisatelju F. K. Mešku. Na Trgu svobode stoji cerkev sv. Elizabete iz leta 1251, ena redkih cerkva posvečena tej svetnici v našem prostoru. V starem župnišču nasproti pa domuje Sokličev muzej. Priseljenec Janez je zgradil špital, ki je skrbel za onemogle. Nato smo se podali do Mersijeve hiše, kjer domujeta galerija in muzej, na ulici pa je velika skulptura Venetskega konja po zamisli Oskarja Kogoja. Sprehodili smo se mimo jokajočega moža in zanimivega vodnjaka do hiše Huga Wolfa, kjer deluje glasbena šola. V dvorcu Rotenturn ima sedež Mestna občina.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Pot nas je vodila na Gortino v splavarsko pristanišče na Dravi; reka sicer izvira v Italiji in preko Avstrije priteče v Slovenijo. Pričakali so nas splavarji oblečeni v oblačila iz starih časov in s harmoniko ter nas seznanili s splavarsko zgodovino. Postregli so nam z odličnim golažem in polento z ocvirki. Nazaj grede so še dva potnika temeljito izprašali in krstili v flosarski ceh z najavo službe za kar naslednji teden. Vodička Martina nas je odpeljala do ekološke kapelice sv. Frančiška Asiškega, ki od leta 1997 varuje Bistriški jarek pred pretečo nevarnostjo poplave. Avstrijci so namreč leta 1989 zgradili jez Golica – Koralpe, ki bi ob poškodbi poplavil vso dolino. Od tu smo se odpravili do Rotunde sv. Janeza Krstnika. Okrogli del je posvetil že papež Leon IX. leta 1052, v 14. stol. pa je bil prizidan še prezbiterij z gotskimi freskami. Uspelo nam

je pogledati tudi v notranjost. Ustavili smo se v mitnici, ki je delovala od Rimljanov dalje in ves srednji vek. Tod je namreč potekala pomembna trgovska pot. Na kmetiji Klančnik v Podklancu pri Dravogradu nas je sprejel gospodar Marko Kogelnik in nas popeljal v staro klet. Povedal nam je, da trenutno skupaj živijo 4 rodovi, ki imajo delo med seboj razdeljeno in vsakdo odgovarja za svoj del. Ogledali smo si tudi biološko učilnico v leseni bajti, v kateri se nahaja preko 100 vrst nagačenih živali in 300 trofej. Koroška je daleč od nas, ogledali pa smo si samo delček Mislinjske doline. To je krasna dolina, ki je skrbno obdelana.

Nives Urdih Foto: arhiv DU Kostanjevica na Krasu

OBČANI POROČAJO

Magistrski koncert Janija Klančiča Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici je bil tisti akustični prostor, kjer je svoj magistrski koncert dirigiral Jani Klančič iz Mirna. Pevce Komornega zbora Grgar – Nova Gorica je ob pomoči mentorja – profesorja Sebastjana Vrhovnika z Glasbene akademije Ljubljana, in siceršnjega zborovodje Andreja Filipiča pripravljal na ta nastop vse od pomladi dalje. Jani Klančič je ob podpori mentorja izbral zanimiv repertoar in ga naslovil Ledeni utrinki. Spored koncerta je namreč obsegal sakralna in posvetna dela skladateljev 20. in 21. stoletja, ki izhajajo iz baltskih in skandinavskih držav. Posebej naj poudarimo lirične priredbe norveških ljudskih skladb, ki so bile med gledalci čustveno toplo sprejete. Jani ni novinec na pevskem odru. Začel je že kot osnovnošolec v Mešanem pevskem zboru Primož Trubar Nova Gorica, nato nadaljeval v Fantovski pevski skupini Anton Klančič Miren. V sezoni 2012/13 je za štiri leta prevzel vodenje Moškega pevskega

zbora iz Mirna. Že v sezoni 2014/15 se je priključil Komornemu zboru Grgar – Nova Gorica, kjer je še sedaj korepetitor in asistent zborovodje. Poleg tega je tudi umetniški vodja moškega okteta Sotočje iz Črnič.

Janiju čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov.

Uredništvo

Prvo mesto Špele Volčič Špela Volčič iz Mirna pri Novi Gorici si je 10. septembra 2017 prislužila prvo nagrado na 26. SiFest festivalu fotografije v Savignanu sul Rubicone v Italiji. Špela je diplomirana vizualna umetnica in fotografinja z zaključeno izobrazbo na Univerzi IUAV v Benetkah ter s fotografsko specializacijo na CFP Riccardo Bauer v Milanu. Avtorica je prejela nagrado »Lanfranco Colombo« za serijo 18 fotografij z naslovom Et Fiat Lux. Žirija, ki so jo sestavljali Fulvio Merlak (predsednik), Alessandra Capodacqua, Mario Beltrambini, Niccolo Fano, Paolo Cagnacci, Paola Binante, Fabio Galassi in Carine Dolek (Festival de la Jeune Photographie Européenne iz Pariza) ter Michael Weir (direktor belfaškega Foto festivala), je izmed 160 prijavljenih avtorjev v ožji izbor izbrala 70 avtorjev. Prvo mesto je zasedel projekt Et Fiat Lux z naslednjo utemeljitvijo: »Fotografsko delo je izvedeno po osebnem okusu, ki nakazuje na flamsko baročno slikarstvo. Prikazuje bujno razkošje cvetlic, ki deluje kot pravo, v resnici pa je lažno, saj

je iz plastičnega materiala. Delo se skozi začetno mimesi (kopijo) razvije v prefinjeno raziskavo, kjer tehnika prepusti prostor eksperimentiranju.« Delo avtorice poleg klasične analogne fotografije velikega formata vključuje tudi fotografske instalacije. Tako prefinjeno prikazuje dvoumnost materije, ki prehaja iz enega medija v drugega. Tihožitja so všečna in hkrati provokativna, njihova prefinjenost in perfekcija pa gledalca spravljata v dvom med navidezno podobo in resničnostjo, med originalom in ponaredkom, med umetnostjo in kičem; avtorica podaja odgovor na marsikatera življenjska vprašanja. Projekt Et Fiat Lux se bo tako potegoval za »Portfolio Italia – Gran Premio Hasselblad 2017«, kjer bo izmed 13 avtorjev izbrano najboljše delo. Špeli Volčič čestitamo za prejeto prvo nagrado za projekt Et Fiat Lux. Obenem

ji želimo še nadaljnjih uspehov na njeni umetniški poti.

Uredništvo Foto: Špela Volčič

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

INTERVJU

Nina Ušaj in njena ljubezen do konjev Nina Ušaj začasno stanuje v Mirnu, a Ranč Bilje ima v svojem rojstnem kraju Bilje. Ranč se nahaja pri hiši nonota Jožefa in očeta Darka. Tam je dovolj površine, kjer si je s pomočjo domačih uredila vse potrebno. Ljubezen do živali je velika, saj ima še veliko drugih živali: činčile, želve, ribe, mini prašičke, mini kozici, kokoške, sivega jakoja, voščeno rego in seveda muce in pse. Psi ji večino časa sledijo tudi na ranču. A konji so vedno na prvem mestu. Če se ozrem malo naokoli, lahko opazim, da ima vse več ljudi doma konje. Nina, kako ste vi prišli v stik s konji? S konji se je v mladih letih ukvarjal že nono Jožko. O tem priča fotografija na steni nad vhodom v prostor za druženje. A to me ni pripeljalo do konja. V najstniških letih sem trenirala in tekmovala v latino– ameriških plesih, toda s plesalcem se, žal, nisva ujela. Ko so bile ure težke, sem se večkrat zatekla k prijateljici, ki je imela konja na Okroglici. In tako se je pričelo. Konji so me prevzeli. Po nekaj izkušnjah in več urah treninga sem prišla tudi do svojega pravega konja.

Jahanje se zdi enostavno, če ga gledamo po televiziji. V resnici pa...

..sploh ni tako enostavno, kot je videti. S konjem se je potrebno razumeti. Vzpostaviti pravi stik. Ko je komunikacija pravilna, jo lahko samo še izboljšujemo. Če se ima lastnega konja, konja za svoje potrebe, je sploh potrebnih čim več ur prebiti ob konju, na konju – sploh z njim. Ko postane konj tvoj prijatelj, je to res nekaj posebnega.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Na ranču imate več konj. Kako so prihajali k hiši in ali so vsi vaši? Trenutno je pri nas sedem konj, štirje so naši, trije pa imajo druge lastnike. Konji so prihajali k nam počasi. Prva kobilica je bila Nena. Kupili smo jo brejo. To je bila moja največja začetniška napaka: nakup konja s premalo znanja in izkušnjami. Žal smo morali zato kobilo in žrebe prodati. Me je pa to izučilo. Naslednjega konja, Conteja, sem imela dve leti na Okroglici, kjer sem imela treninge in pridobivala mnoge izkušnje. Ko sem konja prejahala domov, se je pojavila potreba po še enem. Konji so namreč družabne živali in zaradi samote se lahko pojavijo problemi. Tudi jahaču družba ugaja. Ko je sin dopolnil 3 leta, je na dom prišel poni. Tako se je vse začelo. Nato se je ustanovilo društvo in počasi je bilo pod strehco veliko konj.

Konji so čuteča bitja. Na kakšne konje ste naleteli vi? Res je. Konj je žival, ki je zelo čuteča. Težko ga je opisati v nekaj besedah. Podoben je človeku – rad ima družbo,

začuti, kdo ga ima rad in komu je odveč, kdo dela z njim lepo in prijazno ... Za vselej ohranja spomin na minule dogodke – pa naj bodo dobri ali slabi. Žal smo že naleteli na konje z žalostno preteklostjo. In kar nekaj časa in veliko truda je bilo treba vložiti, da je postal prijazen. Če ni bilo morda že prepozno. Včasih pa ne gre, če so bili prejšnji dogodki prehudi za žival. Tu se da res na veliko razpravljati. Mogoče je pa to tema naslednjega intervjuja (smeh).

Pravijo, da je z živaljo treba navezati stik. Kako to poteka pri konju?

K živali naj bi vedno pristopili pozitivno usmerjeni. Če nas žival ne pozna, ji ponudimo roko in ji dovolimo, da nas najprej povoha. Ne silimo v njen prostor. Kadar se približujemo konju, naj se mu govori pomirjajoče. Nato se ga poboža. Če s konjem ostanemo v stiku, npr. kot jahač in konj, mu moramo dati vedeti, do katere meje mu je dovoljeno. Saj so konjički radi nagajivi in izkoristijo našo nepazljivost ali predobro voljo in nam kaj ponagajajo. Konj se mora zavedati, kdo je gospodar. Moč gospodarja se da doseči z dobro voljo in vztrajnostjo, ne pa z nasiljem. Na primer: če je jahač prestrašen ali ne zna podati pravih ukazov, potem se lahko konj obnaša kot gospodar in noče ubogati jahača, se giblje po svoje (ne sledi ukazom), lahko celo obstane in se ne premakne. Najbrž si misli: »Zakaj bi delal jaz, če jahač noče?« V taki situaciji jahač navadno ne zna ravnati s konjem in se mora tega šele naučiti. Največji užitek je, kadar se konj in jahač zlijeta v eno. Kot plesalca, ki lebdita nad plesiščem v ritmu prave glasbe.

INTERVJU

Konj ni predmet, ki se ga lahko pospravi, ko se ga ne rabi več. Česa se je potrebno zavedati, preden se kupi konja? Najpogosteje se zgodi, da se človek sploh ne zaveda količine obveznosti in stroškov, ki jih prinese nakup konja. Pomembno je poskrbeti za prostor, kjer bo žival nastanjena. Se dogovoriti, kdo bo skrbel za prehrano. Potrebno je imeti dovolj časa. Ne samo za biti na konju, temveč tudi ob konju. Če se ima konja doma, je potrebno poskrbeti za seno, higieno, varnost, gibanje konja tudi, ko je v počitku, ter še mnogo drugega. Stroški za veterinarja so lahko ogromni. V razmaku 6–8 tednov je potreben kovač. Tudi zobozdravnik je lahko v njegovem življenju večkrat potreben (na dve leti je zelo priporočjivo). Upoštevati je treba še našo odsotnost in podobno. Že pred nakupom si je smiselno odgovoriti na določena vprašanja, da se spozna prej, ali je konja sploh pametno kupiti.

Konj je živo bitje. Živi v prostoru, kamor ga je privedel človek. Kaj je potrebno postoriti z njim prav vsak dan? Gotovo je treba poskrbeti za hrano. Pri nas imajo cel dan na voljo kvalitetno seno in svežo vodo. V času paše pa so večinoma na travnatih površinah. Naj obiskovalce spomnim: konju se ne sme ponujati nobene hrane brez dovoljenja lastnika! Sledi kidanje staje in urejanje okolice. Posebno je treba paziti, da v okolici ni ostrih predmetov, saj se konj lahko hitro poškoduje. Poleti se jih tudi kopa, saj jim sol, ki ostane od potu, povzroča srbečico – tako kot pri človeku.

Tudi konj se mora učiti. Kdaj se začne?

Konj se uči od prvega dne. Najprej od svoje mame, ki ga uči osnov življenja. Vodenje na povodcu, nošenje oglavke, dvigovanje kopit in podobno ga lahko začnemo zelo hitro učiti. Ujahovanje pa pride kasneje. Odvisno je od pasme in strukture konja. Večinoma se začne okoli 2,5 oz. 3 let. Preden se konja zajaha, je priporočljivo, da ima krepek hrbet, da ne pride do kakršnih koli poškodb. Konj se uči celo življenje. Je pa res, da je osnove potrebno osvojiti v ranih letih. Potem pa znanje le krepiti.

Na kaj ste posebej pozorni pri jahačih? Na prvo mesto postavljamo varnost. Zato vse opozarjamo na nevarnosti v bližini konja kot na konju. S tem nočemo nobenega strašiti, le ravnamo odgovorno. Potrebna je prava obutev. Med jahanjem se nosi čelado in dolge hlače. Tudi obnašanje mora biti primerno. Seveda je takoj za tem pomembno čim boljše sodelovanje s konjem in učenje.

Kdaj sme kandidat jahač samostojno na sprehod s konjem? Kaj vse mora znati?

Mi jahača z različnimi vajami tako na lonži kot v maneži in po poligonu vodimo do pravega znanja in dobrega odnosa do konja. Od posameznika je odvisno, kako hitro napreduje in osvoji znanje, da lahko samostojno jaha.

Pred treningom oz. večjo obremenitvijo je treba konja pripraviti na delo. Kako poteka priprava konja na trening?

Konja je potrebno najprej očistiti, ga opremiti glede na uporabo in nato ogreti pred naporom. Vse ima svoj pomen. S čiščenjem vzpodbujamo podkožno prekrvavitev, opazimo mogoče poškodbe, vzpostavimo stik s konjem. Prava oprema omogoča ustrezno rabo. Pri ogrevanju je priporočljiv sprehod konja brez jahača na hrbtu. Nato se zatisne sedlo, jahač se usede na konja in nadaljuje s segrevanjem glede na potrebe konja. Sledi učenje oziroma trening neke dejavnosti (npr. vodenje, skok ...). Po treningu je priporočljivo žival ohladiti tako, da jahač stopa ob konju in ga vodi, dokler se ta ne ohladi in umiri.

Ustanovili ste tudi Društvo Ranč Bilje. Kakšen je namen Društva? Naš namen je nudenje najboljšega tako članom kot konjem, seveda. Društvo je dejavno komaj dobri dve leti, tako da se še razvijamo. Društvo ponuja različne dejavnosti s konji in v okolici. Tudi druženja članov in udeležbe na čistilnih akcijah ne manjka. Super je, da je v zraku pozitivna energija. Stremimo k napredku, saj so naši načrti veliki.

Katero skrito željo gojite v sebi?

Biti nekoč uspešna in mogoče priznana pri ljudeh, ki delajo s konji. Želim vam, da pripravite odličnega konja in jahača, ki bosta posegla po visokih uvrstitvah na področju tekmovanja s konji.

Marta Pavlin Foto: arhiv Društva Ranč

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

ŠPORT

Ivana Štrukelj bronasta na evropskem prvenstvu v kotalkanju V soboto, 5. avgusta 2017, se je končalo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki je potekalo v mestu Roana v Italiji. Slovenska reprezentanca se je tekmovanja udeležila s šestimi tekmovalkami, od katerih so bile kar štiri iz Kotalkarskega kluba Renče. Tekmovalke Kotalkarskega kluba Renče so se vrnile domov z dvema bronastima medaljama. Med kadetinjami je bron v kombinaciji osvojila naša občanka Ivana Štrukelj iz Mirna, med mladinkami pa je bila enako uspešna v prostem programu Jessica Marka. Na občini smo veseli in navdušeni nad odličnimi uspehi naših mladih talentov, zato je župan

Mauricij Humar mlado uspešno kotalkarico Ivano Štrukelj z veseljem sprejel tudi na občini v Mirnu. Čestital ji je za odličen uspeh in ji zaželel veliko vztrajnosti, motivacije, sreče in uspehov tudi v bodoče. Na EP se je merilo 15 držav, le šestčlanska slovenska ekipa je po številu odličij prehitela veliko Nemčijo. Najuspešnejše države so bile Italija, Španija, Portugalska, Nemčija in Slovenija. Ivana, iskrene čestitke!

Roberta Filipič, občinska uprava Foto: osebni arhiv Ivane Štrukelj

Vsi na kolo za zdravo telo Maja so se na parkirišču pred osmico Pri Krčarju zbrali ljubitelji kolesarjenja. Ob 10. uri so se podali na kolesarski potep po lepo urejenih kolesarskih poteh na Krasu. Kolesarjenje se je pričelo v Selah, nadaljevalo v Novo vas in do Cerja, naprej do Temnice in nato še do Vojščice; za tem so se vrnili v Sela. Dobre družbe in volje ni manjkalo, zato vas vabimo, da se naslednje leto pridružite še vi.

TD Dren Foto: arhiv TD Dren

Mladi gasilci odlični Maj je bil v Prostovoljnem gasilskem društvu Kostanjevica na Krasu rezerviran za pripravo na tekmovanje in udeležbo v gasilsko–športnih disciplinah. Na območju PIGD Salonit Anhovo potekalo tekmovanje gasilske mladine iz Gasilske zveze Goriške. Naše društvo sta zastopali ekipi pionirk in pionirjev, ki sta se pomerili v vajah z vedrovko, s prenosom vode ter z razvrščanjem za pionirje. Ekipa mladincev se je pomerila v vaji s hidrantom, v vaji razvrščanja ter v teoretičnem testiranju. V hudi konkurenci je ekipa pionirk zasedla 2. mesto, ekipa pionirjev 3. mesto in ekipa mladincev 4. mesto. Ekipama pionirk in pionirjev se je z doseženimi rezultati uspelo uvrstiti na regijsko gasilsko tekmovanje. Kasneje je na isti lokaciji potekalo še člansko tekmovanje, ki se ga je iz našega društva udeležila ekipa članov ‘’B’’. 54

Jesenski glasovi

OKTOBER 2017

Pomerili so se v taktični mokri vaji, v vaji razvrščanja ter v teoretičnem znanju. Ekipa je na tekmovanju dosegla 3. mesto ter se tako uvrstila na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje je potekalo v soboto, 3. junija, v Cerknem. V dopoldanskem času sta se v svojih kategorijah pomerili ekipi pionirk in pionirjev. Z odlično izvedenimi vajami se je ekipi pionirk uspelo uvrstiti na 2. mesto v konkurenci petih ekip, pionirjem pa na 3. mesto v konkurenci enajstih ekip. Z osvojenimi rezultati sta obe ekipi dosegli pogoje za nastop na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo v juniju naslednje leto.

V popoldanskem času je prav tako v Cerknem potekalo tekmovanje članskih ekip. Z nekaj smole so člani ‘’B’’ našega društva zasedli nehvaležno 4. mesto. Vsem tekmovalcem in mentorjem čestitke za dosežene uspehe na obeh tekmovanjih.

Erik Spačal

ŠPORT

Že tretjič s Cerja na Triglav

Društvo veteranov SEVER severne Primorske je organiziralo že 3. spominski pohod od Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju do Triglava. Pohod je posvečen Triglavu – simbolu slovenstva – in v spomin partizanskim patruljam, ki so v času NOB razvile slovensko zastavo na vrhu Triglava. Obenem počastimo tudi razvitje slovenske zastave na vrhu domovine v času osamosvojitve leta 1991 ter 70. obletnico vrnitve Primorske matični domovini. Pohod je potekal v okviru jubilejnega 32. pohoda veteranov na Triglav, ki ga pod geslom »Triglav – simbol slovenstva« organizirajo veteranske organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza slovenskih častnikov. Pohod in zaključna prireditev na Rudnem polju na Pokljuki predstavljata eno od osrednjih vsakoletnih domoljubnih prireditev v Sloveniji. V ponedeljek, 3. julija 2017 zjutraj je šest pohodnikov in pohodnica krenilo na pot izpred Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Začetka pohoda so se udeležili tudi Mauricij Humar, župan občine Miren - Kostanjevica, Ivo Podberšič, podžupan občine Šempeter – Vrtojba, Boštjan Frančeškin, član občinske uprave občine Miren - Kostanjevica, in Angel Vidmar, predsednik društva, ki so

pohodnikom zaželeli srečno pot. Boštjan Frančeškin in Ivo Podberšič sta se nato pridružila pohodnikom na delu poti s Cerja do Mirna oz. Šempetra pri Gorici, pohodnikom pa se je za tem na delu poti iz Podmarka do Nove Gorice pridružil tudi Marko Tribušon, podžupan Mestne občine Nova Gorica. Pohodniki so na poti obiskali sedeže občin, skozi katere jih je vodila pot, pri čemer jih je na občini Miren - Kostanjevica sprejel župan Mauricij Humar, na občini Šempeter – Vrtojba poleg podžupana Iva Podberšiča še tajnik občine Peter Ptičak, na Mestni občini Nova Gorica pa poleg podžupana Marka Tribušona tudi tajnik mestne občine Andrej Markočič. V torek so pohodniki obiskali občino Tolmin, kjer jih je sprejel župan Uroš Brežan. Prav tako so se ustavili na policijski upravi in policijski postaji v Novi Gorici, kjer sta jih sprejela in pozdravila direktor uprave

Fabjan Kontestabile in komandir policijske postaje Sejad Jušić. Na poti so se pohodniki v spomin na osamosvojitvene procese ustavili pri obeležjih osamosvojitvene vojne 1991. V počastitev dneva borca pa so položili sveče pri spominskih obeležjih in spomenikih NOB. V Novi Gorici, Mostu na Soči in v Tolminu so se srečali s predstavniki ZZB NOB, kjer so jih sprejeli in pozdravili predsednica Katjuša Žigon in predsednika Egon Devetak ter Rok Uršič. V četrtek so se pohodniki pri domu Planika pod Triglavom srečali s pohodniki Društva veteranov Sever, ki so krenili na pot iz doline Krme, v petek dopoldan pa so vsi skupaj stopili na vrh domovine. Po sestopu so se udeležili spominske slovesnosti pri Triglavskemu domu na Kredarici. V soboto, 8. julija, pa so skupno odšli na Pokljuko in se na Rudnem polju udeležili zaključne slovesnosti. Ob povratku domov so se ustavili na Soriški planini, kjer so jim bila ob prijetnem druženju podeljena priznanja za opravljene pohode. 3. pohod je Društvo veteranov Sever v sodelovanju s Filatelističnim društvom Nova Gorica obeležilo tudi z izdajo posebne spominske razglednice ter spominske kuverte z dotiskom. Na pošti v Mirnu so 3. 7. 2017 pošiljke žigosali s posebnim spominskim žigom.

Marjan Sivka Foto: Marjan Sivka in Stjepan Domjan

Jesenski glasovi OKTOBER 2017

PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2017 Spoštovani občani, vabimo vas na praznovanje ob občinskem prazniku. V petek, 6. oktobra, bomo na slavnostni seji podelili občinska priznanja in podpisali Listino o pobratenju z občino Nazarje. Sobota pa je namenjena druženju na zabavni prireditvi Moja občina ter sprostitvi ob glasbi. Občina je organizirala tudi brezplačni avtobusni prevoz. Prisrčno vabljeni! PETEK, 6. 10. 2017 17.00 Slavnostna seja občinskega sveta in slovesna podelitev občinskih priznanj. Podpis Listine o pobratenju z občino Nazarje. Kraj dogajanja: Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju SOBOTA, 7. 10. 2017 19.00 Zabavno družabna prireditev »MOJA OBČINA« (kviz v stilu oddaje »Moja Slovenija« - tekmovanje med ekipami iz občine) Kraj dogajanja: Dom krajanov Negovana Nemca, Bilje Organizatorja: KTD Zarja Bilje in Občina Miren - Kostanjevica Vstop prost! 21.00 Večerna zabava ob občinskem prazniku (Muzičisti, Freetonus, ROK 'N' BAND, Tomos) Kraj dogajanja: šotor ob Domu krajanov Negovana Nemca, Bilje Vstop prost! V soboto bodo organizirani brezplačni avtobusni prevozi. PRIHODI s Krasa v Bilje iz smeri • LIPA (plac) – TEMNICA (avtobusna postaja pri pokopališču) – KOSTANJEVICA NA KRASU (Kržada) – VOJŠČICA (pri kalu) – SELA NA KRASU (na placu) – OPATJE SELO (na placu pri gostilni) – MIREN – BILJE • Odhod iz Lipe ob 18.10, 20.00, 21.00 in 22:00 (prihod v Bilje ob 18.50, 20.40, 21.40 in 22.40) ODHODI iz Bilj na Kras: 23.00, 24.00, 1.30 in 3.00 Izvajalec prevozov: Uniplan, d. o. o., Božo Perdec, GSM: 041 341 226

BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI v okviru Projekta »Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019« Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG, Cankarjeva 8, 5000 Nova Gorica, v sodelovanju z Občino Miren - Kostanjevica obvešča vse zaposlene občane o možnostih brezplačnega izobraževanja. Na LUNG–u smo pripravili izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem zaposlenim z nižjo izobrazbo (osnovna, poklicna, srednja šola) in starejšim od 45 let. Cilj projekta je povečati možnosti zaposlitve in mobilnosti ter prepoznavanje lastnih potencialov za kakovostnejše življenje. Novembra 2017 bomo na LUNG–u pričeli izvajati: • Program EXCEL – pričetek v četrtek, 2. novembra 2017, ob 16.15 • Uporaba pametnih telefonov in tablic – pričetek v torek, 7. novembra 2017, ob 16.15 • Internet in delo v oblaku – rok prijave 16. oktober 2017 V letu 2018 bomo na LUNG–u izvajali: • osnovni računalniški tečaj • osnovni tečaj italijanščine in angleščine • nadaljevalni tečaj italijanščine in angleščine • tečaj dobrega počutja za kvalitetne korake • tečaj komuniciranja na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju Več na www.lung.si Dodatne informacije za prijavo in kontakt: Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG Cankarjeva ulica 8 5000 Nova Gorica Kontaktna oseba Milena Cotič, tel.: 05 335 3111, e–pošta: milena.cotic@lung.si