Jesenski glasovi Občine Miren-Kostanjevica 2018 by Roberta

i k s n e Jes glasovi 2018 glasilo Ob훾ine Miren - Kostanjevica www.miren-kostanjevica.si

Ob훾inski nagrajenci 2018 Na훾rti ob훾ine Dan miru na Cerju Bazeni Titro

oktober 2018

KAZALO

KAZALO Občinski nagrajenci 2018

Novi načrti za smele cilje

Osebe s posebnimi potrebami

Odobreni evropski projekti

Evropska sredstva za telovadnice na prostem

Razpis za nagrajevanje izjemnih dosežkov

Letos zgradili veliko novega

Mednarodni dan miru na Cerju

Iz roda v rod … za vse čase

Srečanje Sel v Moravčah

KS Orehovlje

KS Bilje

TITRO bazeni

Kako nastaja glasilo

Spoštovani,

Lepo je biti občan naše Občine Miren - Kostanjevica. Čeprav nismo posebno veliki, se vedno dogaja kaj zanimivega. In potem se o tem piše v glasilu. Toda kako glasilo sploh nastaja? Marsikdo me je že spraševal o tem.

jesen je zame najlepši letni čas, saj se področje Krasa odene v čudovite barve. Ruj dobi svojo značilno podobo in vsa narava zažari v rumenih, rdečih in oranžnih odtenkih. To je posebnost, ki jo v naše kraje hodijo občudovat mnogi turisti in vesel sem, da znamo te naše skrite zaklade iz leta v leto bolje izkoristiti in jih ponuditi obiskovalcem. Razvoj turizma ima v strategiji razvoja občine posebno težo, saj vpliva tudi na druge panoge, kot so kmetijstvo, gospodarstvo, ekologija ... in vsak narejen korak na tem področju je korak v pravo smer, da občina pridobi naziv zelene destinacije Slovenije.

Pojdimo lepo po vrsti. Takoj po izidu zadnje številke glasila se sestane uredniški odbor, da se pogovorimo o sveže izdani številki in o čem bomo pisali v prihodnji. Zbiramo predloge, iščemo nove zamisli, avtorja naslovnice itd., kar sploh ni enostavno delo. Nekaj člankov je takih, ki jih načrtujemo v naprej – na primer predstavitev podjetja. Sledi dogovor, kdo bo kaj napisal, zbral, koga vzpodbudil k pisanju ... Urednik še dodatno išče članke, ki bi zanimali čim večji krog bralcev, na primer članke o zdravju, vzgoji, iz kulturne dediščine in druge zanimive teme. Prijavljena društva imajo možnost, da občane obveščajo in seznanjajo z že minulimi dogodki na portalu Moja občina in dodajajo fotografije teh dogodkov. Tudi od tod črpamo za objavo v glasilu. Članki so pogosto zelo dolgi, podrobno popisujejo dogajanje na primer na izletu, kar je zanimivo zlasti za udeležence, da podoživijo lepe trenutke. Naloga urednika je, da besedila uredi tako, da so zanimiva za širši krog bralcev. Prav zato vstavlja mednaslove, besedilo krajša, preureja. Lektor opravi jezikovni pregled članka. To delo traja približno tri mesece. Urednik članke razvršča v posamezne rubrike, kot so V ospredju, Občani poročajo, Predstavljamo ... Včasih v naprej vemo, da se bo dogodilo kaj pomembnega, zato že v fazi načrtovanja pustimo prostor za članek, ki bo prišel zadnji hip. Sedaj so zbrani vsi članki, ki bodo objavljeni. Približno mesec dni pred izidom začne oblikovalec postavljati besedilo tako, kot bo videti v glasilu. Oblikuje naslove, ureja fotografije. Na prvi pogled se zdi, da se da to na hitro storili – a temu ni tako. Vsako delo zahteva svoj čas. Če hočemo imeti lep izgled glasila, je potrebno dati oblikovalcu dovolj časa. Postavljeno besedilo je treba pregledati in popraviti morebitne napake. Temu rečemo, da se opravi korekture.

Tujerodne vrste močno spreminjajo kraško pokrajino

Čista voda je naše bogastvo

Za več zdravja v občini

Sledi tiskanje, za kar si vzame tiskarna pet delovnih dni. Število strani mora biti deljivo s štiri, ker se tiskarsko polo deli na štiri dele, da je tako najmanj odpada. Občani me včasih ustavijo in pravijo: "Ali je naša občina tako zelo bogata, da lahko tiska na takem dragem papirju?" Če bi tiskali na brezlesnem papirju, sem preverila, bi bil časopis celo dražji. Glede na število izvodov in obliko glasila pa je ta papir v vseh ozirih najustreznejši.

Ali lahko danes plačamo?

Verjamem, da sem vsaj malo razjasnila, kako poteka izdajanje glasila. Vam, dragi občani, pa ob občinskem prazniku želim še veliko veselja in delovne vneme v Občini Miren - Kostanjevica.

Nikolaja Munih – nova ravnateljica

Marta Pavlin, odgovorna urednica

Prvošolčki toplo sprejeti

Cerjanka – neobičajna trgovinica s spominki

Počitniški utrip v naši občini

Daj naprej – oratorij 2018

Počitniške ustvarjalnice v Biljah

Počitnice na Gradu

Indijanske počitnice 2018

Počitniško doživetje v prazgodovini

Likovni svet Ide Kocjančič

Jupiter, Luna in Venera

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Spoštovani, občani in bralci glasila, vabimo vas, da ste soustvarjalci novega imena občinskega glasila. Ime naj odraža značilnost(i) naše občine ali pa namen glasila. Bodite ustvarjalni, domiselni, igrivi. Predloge pošljite na naslov glasilo.omk@siol.net. Izmed danih predlogov bo naslov izbral uredniški odbor. Avtorja izbranega predloga bomo intervjuvali, če bo na pogovor pristal. Zanimalo nas bo zlasti, kako je prišel do ustvarjalne ideje za naslov. Uredniški odbor

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan in Roberta Filipič Lektoriranje: Marta Pavlin

Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o. Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča Oktober 2018 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Fotografija na naslovnici: Kaja Peras

KAZALO Potovanje k zvezdam

Obujali smo stare cajte

Premiera Junakovih sanj

Poletni pevski večer Okteta Rožmarin v Lipi

Mednarodna nagrada za fotografije 39

Ljudje so tisti, ki dajejo krajem dušo, ki pletejo različne zgodbe, in te privabljajo ljudi. In mnogo lepih zgodb se bo, upam, začelo plesti tudi na Cerju, saj smo vrata našega znamenitega Pomika braniteljem slovenske zemlje na široko odprli za organizacijo porok, konferenc, poslovnih srečanj, raznih svečanosti ter kulturnih, strokovnih in družabnih dogodkov. Z odprtjem lokala in trgovinice bomo tudi obiskovalcem lahko ponudili več, jih dlje časa zadržali na Cerju, s seboj pa bodo lahko odnesli spominke. Posebna zgodba se plete tudi okoli slikarske mojstrovine Rudija Španzla Ples življenja in smrti, ki krasi Pomnik na Cerju. Jesen je na sploh čas žetve in tudi v občini že žanjemo uspehe, ki smo jih skupaj zasnovali na različnih področjih življenja in dela. Ponosen sem na številne dosežke, ki so plod skupnega bodisi letošnjega bodisi večletnega dela različnih deležnikov (društva, krajevne skupnosti, občinski svet, občinska uprava, prizadevni posamezniki in druge organizacije). Vesel sem, da smo na različnih področjih delovanja s povezovanjem in skupnimi močmi izboljšali kakovost bivanja občanov, od najmlajših pa vse do najstarejših.

Večer pod lipo

Opajski večeri pod zvezdami

Zvezdni utrinki in planeti

Spremenjen delovni čas knjižnice v Biljah

Obisk upokojncev iz pobratene občine Nazarje

Srečanje Marušičev v Opatjem selu 43 Starejši za starejše v Bovcu

Kostanjci so dobrodelni

Že 20. obletnica občinskega srečanja upokojencev

Izlet v Istro

Srečanje upokojencev v Pivki

Pivo iz Kaki Krafta

Po koroških poteh slovenskih prednikov

Drage občanke, dragi občani,

Seljanske igre v maju

v tem mesecu praznujemo občinski praznik. Naj vam ob tem čestitam in zaželim, da bi se v naši občini dobro počutili, da bi si pogosto vzeli čas zase in za svoje bližnje. V današnjem hitrem tempu življenja je to tisti varni pristan, ki nam na koncu dneva pomeni največ. In pri tem se spomnimo tudi tistih, ki so osamljeni, da jim z obiskom polepšajmo dan. Saj kot je nekoč nekdo rekel, ni sreče, če je nimaš s kom deliti, niti je ni, če jo iščeš v velikih rečeh ali razvajenih ljudeh. Če pa jo iščeš v drobnih rečeh, preprostih stvareh in dobrih ljudeh, je je vedno dovolj.

Ines Frančeškin svetovna podprvakinja

Zlatomašnik Rudi Štavar CM

K-24 – izziv za najvztrajnejše

Veličastno nogometno vzdušje

Hiša dobre volje

Suhozidna gradnja

Športno društvo Škulja - kagho

Bi imeli doma kanarčka?

Sterilizacija živali – da ali ne?

Idej, kaj bi še lahko spremenili ali izboljšali v občini, imam še veliko. Precej tega, kar smo zapisali v strategiji občine, smo že realizirali. Določene stvari pa potrebujejo svoj čas … A mi smo na pravi poti, na poti, ki smo si jo začrtali skupaj, skupaj z vami.

Mauricij Humar, vaš župan

Želim vam prijetno in barvito jesen.

Naslednja številka glasila izide konec decembra 2018. Prispevke za zimsko številko glasila nam lahko pošljete do 15. novembra 2018 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Občinski nagrajenci 2018

STANISLAV FAGANELI

Občinski svet je na 5. izredni seji 19. 9. 2018 sprejel sklep, da se priznanja občine za leto 2018 podelijo Idi Kocjančič, Karlu Pahorju in Kulturnemu društvu Stanko Vuk Miren - Orehovlje. Plaketo občine letos prejmeta Stanislav Faganeli in Lovrenc Štanta, častni občan pa je postal svetovno znani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj.

prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno neutrudno delo pri ohranjanju tradicije ciljanja pirhov v Mirnu ter prispevek k razvoju in ugledu občine

Občina Miren - Kostanjevica podeljuje priznanja občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam in drugim organizacijam ter skupnostim, ki so tesno povezana z delovanjem občine, za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu

in polnejšemu življenju občanov, in dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine, življenja v njej ter podobo krajev. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Miren - Kostanjevica je občina junija 2018 objavila Javni razpis za podelitev priznanj v letu 2018, na katerega smo prejeli šest

predlogov. Letno se lahko podeli največ en naziv častni občan, dve plaketi in tri priznanja. O podelitvi priznanj je odločal Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

OSKAR KOGOJ

Stanislav Faganeli – Stanko nesebično in požrtvovalno pomaga pri ohranjanju tradicije ciljanja pirhov v Mirnu, in to že celih 40 let. Prav zaradi njega je bil ta običaj vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Že mnogo let je glavni organizator in povezovalni člen pri pripravi tekmovanja v ciljanju pirhov v Mirnu. Že 40 let zbira, razvršča in ohranja vso dokumentacijo v zvezi s to tradicijo. Hrani fotografije, video in zvočne posnetke, plakate, sezname tekmovalcev, dobitnike nagrad in sponzorje, ki so se zvrstili v vseh letih. Je glavni urednik zbornika ter pobudnik in organizator okrogle mize ob 40-letnici ciljanja pirhov. Stanko Faganeli s svojim delom pripomore k ohranjanju tradicije ciljanja pirhov v vasi. To je dogodek, ki povezuje tradicijo/običaj, kulturo in šport. Na ta način je ponesel ime kraja Miren in s tem tudi Občine Miren - Kostanjevica na etnološki zemljevid Slovenije. Svoje izkušnje z vsem žarom uspešno prenaša na mlajši rod. S tem je poskrbljeno, da se bo tradicija ciljanja pirhov prenašala na prihodnje rodove.

častni občan Občine Miren - Kostanjevica Oskar Kogoj je častni občan Občine Miren - Kostanjevica. To je najvišje priznanje občine za izjemne dosežke življenjskega dela in skrb za promocijo občine s poudarkom na javnem delovanju. Oskar Kogoj je svetovno priznan umetnik, industrijski oblikovalec, univerzitetni profesor in akademik. Njegov ustvarjalni opus je ogromen, njegova dela hrani preko 100 muzejev in stalnih zbirk po vsem svetu. Razstavljal je na več kot 350 razstavah doma in po svetu ter do danes prejel preko 50 različnih mednarodnih prestižnih nagrad in priznanj za svoje izjemno delo. Je član številnih mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost, prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter edini Slovenec, ki je član ustanove Circolo Artistico Veneziano. Ikona slovenskega oblikovanja zna s svojim dotikom in karizmo ustvarjati nepozabne oblike. Te se zapisujejo ne le v zgodovino designa doma in po svetu, temveč predvsem v duše ljudi, ki imajo stik z njegovimi stvaritvami. Ukvarja se z oblikovanjem najrazličnejših izdelkov iz naravnih materialov, v katere vključuje spoznanja, ki so plod proučevanja tisočletnih kultur, in sicer od egiptovske do azteške civilizacije, od etruščanske do judovske kulture, Venetov, Epidaurusa in Ved. V njegovih izdelkih zaznamo močno povezanost z naravo, od koder črpa navdih in ga oplemeniti z duhovno dimenzijo. Njegovi izdelki niso samo predmeti kot taki, ampak so nosilci vibracij, ki spremenijo oz. izboljšajo bivalni prostor. Predmetom zna vdihniti brezčasnost. Močno je zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave, iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se loti določene naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je pri njem – kot obleka na telo. Oskar Kogoj s svojim ustvarjanjem v rojstnem kraju Miren in galerijo Oskar Kogoj Nature Design riše neizbrisen pečat pri promociji občine in Slovenije. Galerija se nahaja v obnovljeni materini hiši umetnika. V njej hranijo manjšo stalno zbirko razstavnih eksponatov ter ponujajo ekskluzivne umetniške izdelke, tako protokolarne kot tudi poslovne, promocijske in osebne, namenjene obdarovanju ob različnih priložnostih, z željo, da se o izvirnih izdelkih, povezanih s slovensko in svetovno zgodovino tudi spregovori in pogovarja. 4

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

LOVRENC ŠTANTA prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo na humanitarnem področju ter prispevek k ugledu občine Lovrenc Štanta je že vse svoje odraslo življenje neutrudni delavec na karitativnem področju. Je ustanovitveni član in eden izmed najbolj dejavnih sodelavcev Župnijske Karitas Miren. Težke življenjske izkušnje v mladosti so ga pripeljale do tega, da je bil vedno pripravljen pomagati in bil občutljiv za stiske drugih ljudi. Tako je bil tudi eden izmed prvih laičnih misijonarjev na Madagaskarju, kjer je vodil gradnje šol, ambulant, zavetišč in cerkva, obenem pa je tamkajšnje domačine izučil zidarstva. Vedno je bil zelo pozoren do starejših in bolnih, ki jih je sam obiskoval tako doma kot tudi v bolnišnicah in domovih za ostarele. Zato ne preseneča, da je bil že decembra 1990 eden izmed ustanovnih članov Župnijske Karitas Miren in pri tem delu še vedno vztraja. V okviru Karitas pripravlja in vodi obiske ostarelih in bolnih ter tako skupaj s sodelavci polepša marsikateri dan osamljenim in vse prevečkrat pozabljenim domačinom. Prav pri predprazničnih obiskih že kar nekaj let sodeluje tudi z občino. Skoraj ves čas delovanja je bil zvest član domačega moškega pevskega zbora, vsa leta pa tudi aktivno sodeluje v župniji in pri ostalih dejavnostih Župnijske Karitas Miren. Pri vsem tem pa je najpomembnejše to, da vidi stiske in je vedno pripravljen pomagati človeku v stiski.

KAREL PAHOR prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno aktivno delo v Krajevni skupnosti Temnica in za prispevek k razvoju občine Karel Pahor je bil vse življenje vpet v krajevno dogajanje, ga soustvarjal in dopolnjeval. Bil je predsednik sveta KS Temnica, občinski svetnik, predsednik vaške skupnosti, predsednik SZDL, sodeloval je v različnih interesnih skupnostih… – npr. za ceste, v komunali ter v kulturni skupnosti. Ves čas se je zavzemal za vrednote združenja zveze borcev, kot je postavitev spomenika padlim v Lascu, kjer se še vedno organizirajo proslave. Sodeloval je tudi pri postavitvi spomenika padlim v Lipi. Več kot 20 let je vodil in urejal zadeve v agrarni skupnosti za Temnico in Novelo, celih 14 let pa je bil tudi predsednik Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu. Njegova zasluga je, da se je društvo pridružilo projektu Starejši za starejše v letu 2007. V Društvu upokojencev Kostanjevica na Krasu je bil imenovan za častnega člana društva.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Novi načrti za smele cilje

IDA KOCJANČIČ prejemnica priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno ustvarjalno delo na likovnem in kulturnem področju ter za prepoznavnost in promocijo občine

V občini sledimo želji po čim bolj enakomernem in pravičnem razvoju vseh krajev naše občine. V zadnjih letih smo obnovili številne objekte, zagotovili nove in dodatne prostore za vrtčevske otroke, vlagali v športno infrastrukturo, v vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter izvedli številne druge investicije. Luč sveta so ugledali številni ukrepi na področju urejanja gospodarstva, kmetijstva, voda, družbenih dejavnosti in turizma.

Ida Kocjančič, amaterska slikarka, je vsestransko aktivna na mnogih področjih družbenega dogajanja v občini: v okviru Društva upokojencev Miren, Društva žena Miren - Orehovlje, v različnih društvih za likovno ustvarjanje, v invalidskih in humanitarnih društvih. S svojimi slikarskimi deli je sodelovala na več kot 340 skupinskih in na 32 samostojnih razstavah, na katerih je redno posegala po najvišjih priznanjih in nagradah. Za slikarska dela je dobila številna priznanja in nagrade, med drugim je letos prejela zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter zlato priznanje na državni razstavi. Kljub številnim priznanjem Ida pravi, da je njena največja nagrada, da slika, se druži s prijetnimi ustvarjalci in se veseli življenja. Tudi zato je številna dela podarila v dobrodelne namene. Težke življenjske izkušnje so jo utrdile, pridobila je moč, da zmore videti lepoto in dobroto ter svojo življenjsko radost deli z drugimi. Predvsem je znana kot nasmejana gospa, ki z dobro voljo vsakogar razveseli. Rada povezuje ljudi, piše pesmi ter organizira Podoknice. Njeno širjenje ustvarjalnega duha v občini ter delo na humanitarnem in kulturnem, predvsem likovnem področju, je doprineslo k prepoznavnosti naše občine v širšem slovenskem prostoru.

KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za uspešno oživljanje in oblikovanje kulturnega življenja ter prispevek k ugledu in promociji občine Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je bilo ustanovljeno leta 2005 z namenom oživljanja in oblikovanja kulturnega življenja v domačem kraju. V trinajstih letih delovanja je organiziralo številne prireditve in dogodke. V sklopu glasbene dejavnosti čez leto organizirajo koncerte z naslovom Štirje letni časi. Z vsakoletno prireditvijo Naši mladi talenti posvečajo pozornost otrokom iz celotne občine, ki so uspešni na glasbenem področju. Zavedajo se, da veselje do petja raste z otroki. Prav zato vsako leto povabijo vse otroške in mladinske zbore iz občine, da nastopijo na reviji DO RE MI. Za državni kulturni praznik, 8. februar, pripravijo odmevno kulturno prireditev, kjer povabijo k sodelovanju Prosvetno društvo iz

Štandreža in Kulturno turistično društvo Zarja iz Bilj. Z zanimivim programom nastopijo v Mirnu, Štandrežu in Biljah. Na ta način povezujejo ljudi iz naše občine in tkejo vezi s Slovenci iz zamejstva. Tradicionalno pripravijo zanimiv program ob dnevu državnosti na Mirenskem gradu, ki ob okroglih obletnicah preraste v osrednjo občinsko prireditev. Plod sodelovanja s PD Štandrež je bila tudi vrsta zelo uspešnih gledaliških predstav doma in v zamejstvu. Čez celo leto vabijo občane na zanimive dogodke, kot so potopisna in strokovna predavanja, predstavitve knjig, razstave, pohod prijateljstva, popravljalnica koles, astronomski večeri in podobno

Zbrala: Roberta Filipič, občinska uprava

Kaj pa na občini načrtujemo v prihodnjih mesecih? Čakajo nas novi, veliki izzivi. Izzivi, ki večkrat presegajo pristojnosti in meje naše občine. • Ureditev porečja reke Vipave in njenih pritokov ter revitalizacija tega vodnega območja je zagotovo eden takšnih izzivov. V prvi vrsti moramo zagotoviti protipoplavno zaščito, za kar na občini v okviru projekta VISFRIM v letu 2019 načrtujemo izgradnjo protipoplavnega zidu v dolžini 250 m v delu vasi Pri Grabcu v Mirnu. Sicer pa gre za širšo problematiko, za katero že potekajo dogovarjanja na nacionalni ravni. Elaborati so že pripravljeni in tudi delovne volje nam ne manjka. • Z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, ki deluje v pomniku na Cerju, vse bolj aktivno povezujemo in koordiniramo razvoj turizma v občini. Z vstopom v zeleno shemo slovenskega turizma in aktivnostmi zavoda v zvezi s turistično ponudbo, povezovanjem ponudnikov storitev in izdelkov ter načrtnim privabljanjem novih turističnih gostov, vse bolj sledimo cilju trajnostnega razvoja in cilju postati ena izmed najbolj prepoznavnih zelenih destinacij v Sloveniji. • Na veselje mnogih domačinov, zlasti otrok in staršev, bomo končno dočakali prenovo Osnovne šole in izgradnjo nove telovadnice v Mirnu. Javni razpis za izvedbo investicije je že v teku – ponudbe je možno oddati do 15. 10. 2018. Po izbiri izvajalca sledi podpis pogodbe in takojšen začetek del. S prvo fazo (rušenje novega (montažnega) prizidka k šoli in gradnja novih učilnic) bomo predvidoma začeli novembra 2018. V času izvajanja del bomo skupaj z vodstvom šole zagotovili ustrezne nadomestne učilnice za nemoteno izvajanje pouka. Predviden rok dokončanja del prve faze je 31. 7. 2019. Sledi 2. faza investicije -- izgradnja nove telovadnice. Po zaključku druge faze bomo nadaljevali s 3. fazo, ki zajema rušenje stare telovadnice in izgradnjo novih dodatnih učilnic na mestu stare telovadnice.

• Začenjamo dolgo pričakovano investicijo v pretočnosti in varnost prometa v križišču Križcijan, ki se bo preoblikovalo v krožišče. Predviden zaključek investicije je april 2019. Dodatno se bo uredilo razširitev ceste v Biljah – od križišča z glavno cesto pri »Franelu« do vodnjaka v dolžini cca 250 m. S tem se bo izboljšala pretočnost prometa skozi del vasi. Investicijo izvajamo skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo RS, Direkcijo za ceste. • Ob letošnjem občinskem prazniku še posebej na široko svoja vrata odpira Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kjer bodo v soboto, 6. oktobra 2018, cel dan potekali brezplačni vodeni ogledi. Osrednji dogodek ob občinskem prazniku bo letos v pokritem šotoru ob pomniku. Že od 15. ure dalje ste vljudno vabljeni na otroško rajanje s skupino Fuldoro in plesno učiteljico, čaka pa vas tudi poslikava obraza. Zvečer sledi zabava za vse generacije z glasbenima skupina Belle d’jour in Čuki ter Dj Janko. • V sklop občinskih prireditev smo tudi letos uvrstili prireditev Moja občina (zabavni kviz v stilu oddaje Moja Slovenija), ki bo v soboto, 13. oktobra 2018, v Domu krajanov Negovan Nemec v Biljah. Med kvizom odkrivamo zanimivosti naše občine, se povezujemo, zabavamo in pojemo. Kviz z združevalno noto organizira KTD Zarja Bilje ob pomoči Občine Miren-Kostanjevica.

Mauricij Humar, župan

• Po večletnih prizadevanjih nam je uspelo pridobiti primerno nujno potrebno površino za ureditev zunanjega športnega igrišča ob Osnovni šoli Miren, ki bo služilo potrebam šolskih otrok, kakor tudi ostalim občanom ter društvom v popoldanskem času. Zunanje igrišče bomo gradili sočasno z gradnjo 1. faze Osnovne šole Miren – v zimskih mesecih tega šolskega leta. V skladu z načrti se bomo dolgo pričakovanega in nujno potrebnega zunanjega igrišča ob OŠ Miren lahko razveselili že spomladi 2019. • Kot eno izmed razvojnih zavez – zagotovitev prostorskih pogojev in priložnosti za podjetnike in obrtnike v občini - bomo kmalu dokončali komunalno ureditev Obrtne cone Bilje 2, za katero smo pridobili nepovratna evropska sredstva za komunalno ureditev v višini skoraj 750.000,00 EUR. S tem se bo pripomoglo k boljšim pogojem za nadaljnji razvoj podjetništva in obrtništva v občini ter ustvarjanja novih delovnih mest. 6

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Osebe s posebnimi potrebami Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane sposobnosti na različnih področjih. So najbolj ranljiv in ogrožen del človeštva pri zagotavljanju pravic, saj jih sami ne morejo zagovarjati. Njihov razvoj je počasnejši. Težave imajo pri komunikaciji in socializaciji, nižje so motorične sposobnosti.

Motnja se ponavadi ugotovi takoj po rojstvu. Novica, da ima otrok motnjo v duševnem razvoju, je za starše zelo obremenilna. Nenadoma se pojavi nov svet poln vprašajev. Spremenijo se družinske navade. Težava se pojavi pri sorojencih, ki so velikokrat prikrajšani za pozornost staršev. Seveda pa je mnogo odvisno dojemanja družine.

Zgodnja vključitev v obravnavo

Večina oseb s posebnimi potrebami ni zmožna samostojnega življenja. Opredeljeni so v tri skupine, in sicer osebe z lažjo, z zmerno in s težjo motnjo. Zelo pomembna je zgodnja obravnava. Dobro je, da se otroka že takoj vključi na fizioterapijo, k logopedu, defektologu, psihologu. Na severnem Primorskem se vse to izvaja v Splošni bolnišnici v Stari Gori na oddelku za invalidno mladino. Poleg obravnav pri strokovnih delavcih se morajo starši z otrokom še dodatno ukvarjati doma. Otroke je dobro tudi čim prej vključiti med vrstnike. Naloga staršev je, da poskrbijo, da se bo med njimi dobro počutil. Zelo zgodaj jih je potrebno vzpodbujati k samostojnosti, saj se naučena rutina v mladosti prenese v kasnejša leta.

Šolanje

Sledi obdobje šolanja, ki poteka na OŠ Kozara v Novi Gorici, katere ustanoviteljice so okoliške občine. Strokovno usposobljeni delavci z individualiziranimi obravnavami spodbujajo razvoj otrok, odkrivajo njihova močna področja ter jih pripravljajo na

vključitev v širše okolje. Po končanem šolanju pa se lahko te osebe vključijo v razna institucionarna varstva – tako dnevna kot celodnevna (VDC, Želva ...). Tisti, ki zmorejo, pa se lahko zaposlijo pod posebnimi pogoji.

Visoka občutljivost na okolje

Ljudje s posebnimi potrebami imajo visoko razvite čute, s katerimi prepoznavajo namen ljudi, s katerimi pridejo v stik. So zelo občutljivi ter potrebujejo veliko nežnosti in topline. Hitro začutijo, da je nekaj narobe. Ker je njihovo besedno izražanje okrnjeno, se lahko odzovejo agresivno. Imajo lahko različne strahove, ki so nam nerazumljivi, določene fiksne ideje, ki jih ne moreš spremeniti. Lahko jih na primer moti preglasna glasba, govorjenje. Nekateri jejo samo določeno hrano. Bojijo se lahko psov, mačk ... Mogoče jih motijo hladilniki v nakupovalnih središčih ali pa avtobus, ki pelje mimo. Zato potrebujejo dalj časa, da sprejmejo tujo osebo, se težje prilagodijo na spremembe, pokažejo manj zanimanja za vse, kar se dogaja okrog njih. Vse, kar ni rutina, jih vrže iz tira. Velikokrat pa te s svojim humorjem, z iskrenostjo in s hudomušnostjo spravijo v dobro voljo.

Umetniško izražanje in športne aktivnosti

Dobrodošlo je vključevanje teh oseb v širšo skupnost. Na lokalni ravni se jih s podporo lahko vključi v razne kulturne dejavnosti, saj imajo nekateri zelo razvita umetniška nagnjenja. Velik pomen pri teh ljudeh je zadostno gibanje. Tudi tu bi jih bilo smiselno vključevati v določene športne aktivnosti, vendar spet ob podpori strokovnjaka, kar je spet vezano na finančna sredstva. 8

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Pomoč v Sožitju S tako osebo je potrebno imeti veliko potrpljenja, saj je njihovo razumevanje počasnejše. Rabijo celodnevni nadzor na vseh področjih. To pa je velika obremenitev za družino. Najti je potrebno pravo razmerje za skrb med to osebo ter ostalimi člani družine. Prav zaradi opisanega je bila leta 1963 ustanovljena zveza Sožitje, da pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju, njihovim staršem ter članom družin. Življenjska doba teh ljudi se podaljšuje. Tu igra pomembno vlogo napredek medicine, boljša nega, ozaveščenost in znanje skrbnikov. Še pred leti so starši preživeli svoje otroke, danes ne več. Nekoč se je take ljudi skrivalo doma, danes pa je družba že toliko napredovala, da jih lepo sprejema medse. Velikokrat bi skrbniki potrebovali le nekajurno varstvo oz. vsaj nekajdnevni oddih zaradi psihične izčrpanosti. Vendar je to spet finančno breme za družino, saj je treba omogočiti podporo z ljudmi, ki so za delo usposobljeni, ter jih plačati. Največja težava nastopi pri starših, ki z leti takega bremena ne zmorejo več. Po navadi se odločijo za oddajo otroka v zavod. Z vse večjim informiranjem o osebah s posebnimi potrebami ter njihovim vključevanjem v lokalno skupnost bomo kot družba bogatejši. Spoznali bomo, da nam take osebe ter njihova iskrenost pokažejo pot k človekovi zrelosti in duhovnemu bogastvu. Spoznali bomo, da take osebe niso nič drugačne od nas, le da svet vidijo malo drugače.

Tanja Cotič Foto: Tanja Cotič

amzs.si amzs.si

IZ OBČINSKE UPRAVE

Odobreni evropski projekti s partnerstvom Občine Miren - Kostanjevica Julija je Odbor za spremljanje Programa Slovenija - Italija 2014–2020 potrdil osem strateških projektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg Slovenija - Italija 2014–2020. Med njimi so kar trije projekti, v katerih sodeluje tudi Občina Miren - Kostanjevica: • VISFRIM – Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in ostalih čezmejnih porečjih • GREVISLIN – Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah • WALKofPEACE – Trajnostni razvoj dediščine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom V okviru projekta VISFRIM bo Občina Miren - Kostanjevica pristopila k izgradnji načrtovanega protipoplavnega zidu v Mirnu pri Grabcu, ki bo zagotavljal poplavno varnost s poplavami ogroženega območja. Vrednost deleža Občine Miren Kostanjevica je 286 tisoč evrov. V projektu GREVISLIN bo Občina Miren Kostanjevica pripravila dokumentacijo za izvedbo investicij na območju Nature 2000. Kasneje se bo investiralo v razbremenitev posebej občutljivih območij (v tem primeru območje Nature 2000). Na tako urejena

Biotehniška šola Šempeter v sodelovanju s strokovnjaki agronomi Kluba Gaia skrbi za vaše znanje na področju vrtnarstva in vabi na predavanja o vedno aktualnih vrtnarskih tematikah. Predavanja bodo ob 18. uri v učilnici 10 A. 9. oktober

Bolezni in škodljivci sadnega drevja. Predava Vanes Husić. Kako prepoznati simptome težav, kako preprečiti in ukrepati, da bo pridelek sadja zdrav in obilen.

13. november Jesenska dela v sadovnjaku Predava Vanes Husić. Sadovnjak se že pripravlja na pridelek prihodnjega leta, zato so jesenska dela ključnega pomena. Beseda bo tekla o sajenju sadnega drevja in vseh pomembnih jesenskih opravilih. 11. december Praznične lončnice in prezimovanje posodovk. Predava Loreta Vlahović. območja se bo privabilo tudi obiskovalce. Vrednost deleža Občine znaša 103 tisoč evrov. Namen projekta WALKofPEACE je dolgoročno ohranjanje dediščine prve svetovne vojne, ki se jo bo ponudilo za razvoj trajnostnega kulturnega turizma. Občina Miren - Kostanjevica v projektu sodeluje s pripravo investicijske dokumentacije za ureditev parka ob

Pomniku miru na Cerju. Vrednost deleža naše občine znaša 25 tisoč evrov. Vsi projekti bodo v 85 % sofinancirani s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 15 % pa predstavlja lastni delež občine.

Izvedeli boste, katere so najpogostejše posodovke, kakšne pogoje potrebujejo za lepo rast in kako jih negovati, pa tudi o skrbi za prezimovanje.

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva

Evropska sredstva za telovadnice na prostem

Na prizorišču Laknessa v Volčji Dragi že poteka organizirana vadba na novo postavljenih telovadnih orodjih. Načrtuje se, da se bo v kratkem podobno telovadnico postavilo tudi v naši občini, in sicer v bližini Hiše dobre volje. Cilj telovadnice je, da postane mesto za izvajanje aktivnosti za krepitev zdravja in samozavesti, obenem pa se krepijo medgeneracijski socialni stiki. Pri projektnem partnerju MM Dogodki, organizacija dogodkov – Jernej Medvešček so zasnovali posebne vadbe za različne starostne skupine. 10

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Podjetje Cobit bo razvilo posebno mobilno aplikacijo, s pomočjo katere bodo uporabniki raziskovali okolico obeh telovadnic na prostem. V projekt je vključen tudi Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter - Vrtojba (KŠTM), ki tudi že ima prostor za vadbo na prostem (trim steza). Z vzpostavitvijo nove informacijske točke se bo okrepilo obveščanje o možnostih uporabe rekreativnih površin v vseh treh občinah.

Nova

SEAT Arona. Stavanja d.o.o.

VOZILA IZ ZALOGE

Občina Miren - Kostanjevica in Občina Renče - Vogrsko želita vzpostaviti prostor za kakovostno preživljanje prostega časa. Zato sta se prijavili v programe, ki jih v ta namen sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Cilj je vzpostavitev telovadnic na prostem.

Povprečna poraba goriva 5,1 – 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO2 115 - 106 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0635 - 0,0203 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00051 - 0,00014 g/km. Število delcev: 7,27 x 1011 - 0,01 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. www.stavanja.si

Cilj projekta je vzpostaviti prostor za gibanje. Občanom vseh treh občin se ponudi finančno nezahtevno, a zabavno, PRVI PRIDEŠ, PRVI PELJEŠ! prijetno in koristno druženje. Oboje Izkoristite enkratnoje priložnost za nakup takoj dobavljivih vozil ŠKODA po posebni ceni. Zaloga vozil se dnevno spreminja, zato čimprej izberite svoje sanjsko vozilo in obiščite bilo prepoznano za širše območje kot vašega prodajalca z vozili ŠKODA. Celotno ponudbo takoj dobavljivih vozil pa si lahko ogledate na skoda.si. pomemben projekt, zato bo sofinanciran z evropskimi sredstvi.

Sledi svoji poti.

Industrijska cesta 4/d,5000 Nova Gorica

HUDOBRA PONUDBA SKODA.SI

VOZIL ŠKODA

SKODA.SI pooblaščeni prodajalec, serviser vozil:

EASY+ZALOGA Vlozenka 2017 210x160 V14.indd 1-4

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 11

IZ OBČINSKE UPRAVE

Brezplačni prevozi za starejše in invalide

Brezplačna telovadba za invalide

Občina Miren - Kostanjevica vsem starejšim in invalidom od septembra 2018 dalje omogoča brezplačne prevoze (obisk zdravnika, nakupi ...). Za organizacijo prevoza se najmanj 3 dni vnaprej dogovorite glede na vaše potrebe. Stroške prevoza krije Občina Miren - Kostanjevica. Pokličite na telefonsko številko 040 543 338 (Društvo paraplegikov Severne Primorske): ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00–12.00 sreda: 12.00–16.00

Obveščamo vas, da je v okviru Društva upokojencev Miren omogočena brezplačna telovadba (tudi za invalide) od oktobra 2018 dalje. Telovadba je v telovadnici OŠ Miren vsak ponedeljek ob 19.00.

Občinska uprava

Izobraževanje za ravnanje s slepimi in slabovidnimi

Zaupajte jim svoje potrebe ter se dogovorite za prevoz. Več informacij najdete na spletni strani: http://www.drustvo-go-para.si/ Vabljeni, da izkoristite možnost brezplačnih prevozov!

V novembru 2018 načrtujemo v občinski stavbi v Mirnu izvedbo tečaja za ravnanje s slepimi in slabovidnimi. O terminu vas bomo obvestili v napovedniku dogodkov, zainteresirani pa lahko svoj interes že sedaj najavite na e-naslov: tajnistvo@miren-kostanjevica.si

Svet za invalide Občine Miren - Kostanjevica

Razpis za nagrajevanje izjemnih dosežkov Na spletni strani www.miren-kostanjevica. si je objavljen javni razpis za nagrajevanje izjemnih dosežkov na področju športa, kulture, izobraževanja in drugih področjih - Javni razpis za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna za leto 2018. Namenjen je učencem, dijakom in študentom, ki so v preteklem šolskem letu (2017/18) na posameznem področju dosegli izjemne rezultate ali uspešno opravili študij v tujini. Kot izjemni dosežek se šteje: • 1. mesto oz. zlato priznanje, doseženo na državnem/mednarodnem tekmovanju • 2. mesto oz. srebrno priznanje, doseženo na državnem/mednarodnem tekmovanju • 3. mesto oz. bronasto priznanje, doseženo na državnem/mednarodnem tekmovanju • 1. mesto oz. zlato priznanje, doseženo na regijskem tekmovanju Pred oddajo vloge preverite pogoje za prijavo na razpis. Rok prijave: 6. 11. 2018

Občinska uprava 12

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

vrata okna polkna rolete komarniki zimski vrtovi

V Mirnu pri Petrolu

05 39 54 004 041 719 368

IZ OBČINSKE UPRAVE

Letos zgradili veliko novega Na Občini Miren - Kostanjevica se zavedamo, da je urejena infrastruktura osnova za dobro nadaljnje delo in dobro počutje občanov, zato smo tudi letos zaključili oz. je v delu kar nekaj projektov. Zgrajen je prizidek k vrtcu v Kostanjevici na Krasu, zaključuje se urejanje Obrtne cone 2 v Biljah, zgrajen je vodovodni sistem za Cerje, dodatna površina z umetno travo v Biljah, vodovodni in fekalni priključek na Grivah, rekonstruirali smo poslovilno vežico v Temnici in Kostanjevici na Krasu. V vseh krajevnih skupnostih se obnavlja javna razsvetljava.

Vodovodni priključek za Cerje Cerje doslej ni imelo napeljanega vodovoda. Zaradi novih potreb po pitni vodi je Občina objavila razpis za izdelavo vodovodnega priključka. Izmed štirih ponudnikov je bil izbran izvajalec Andrej Filipčič iz Šmarij pri Sežani. Objekt obsega približno 850 m vodovoda s črpališčem na Lokvici. Vsa dela, katerih vrednost je okoli 45 tisoč evrov, so že zaključena.

Ureditev Obrtne cone Bilje 2 Občina Miren - Kostanjevica je januarja od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela Sklep o sofinanciranju projekta Komunalna ureditev Obrtne cone Bilje 2 v višini do 749.232 evrov. Na podlagi prejetih sredstev in v dogovoru z ostalimi podjetniki ter z Elektroprimorsko in Telekomom smo razpisali dela za izbiro izvajalca. Izbran je bil Kolektor CPG iz Nove Gorice. Občani lahko opazijo, da potekajo gradbeno instalacijska dela, izvaja se fekalna in meteorna kanalizacija, gradi se vodovodno, elektro-instalacijsko in telekomunikacijsko omrežje ter cesta s pločniki. Izvajalska pogodbena vrednost vseh del je 883.799 evrov (brez DDV).

Prenova javne razsvetljave v občini Občina in podjetje Javna razsvetljava sta na podlagi koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Miren - Kostanjevica sklenili pogodbo o izvedbi 2. faze prenove. Dela obsegajo obnovo javne razsvetljave po vseh krajevnih skupnostih v občini. Vrednost vseh del je okrog 120 tisoč evrov.

Prizidek k obstoječemu vrtcu v Kostanjevici na Krasu Izkazalo se je, da je vrtec v Kostanjevici premajhen za tolikšno število otrok. Zato je občina ponovno objavila razpis za gradnjo prizidka. Izmed dveh pravočasno prispelih ponudb so izbrali podjetje GRAPRI iz Ljubljane. Dela so se začela že 5. marca letos. Celotna investicija zajema štiri faze. V tem letu so zgradili tretjo igralnico s sanitarijami, prostor za zaposlene z garderobo in nekaj spremljajočih prostorov. Uredili so tudi zunanjost z dodatnimi zidovi in ograjami ter čistilno napravo. Vrtec naj bi v novih prostorih začel delovati z oktobrom. Vrednost vseh del je približno 500 tisoč evrov. V nadaljevanju so predvidene še tri faze: • 2. faza vključuje energetsko sanacijo obstoječega vrtca, ki zajema zamenjavo oken in vrat na delih, kjer vrtec ostane nespremenjen; • 3. faza zajema dokončanje jedilnice, obnovo in preureditev kuhinje glede na novo ureditev jedilnice; • 4. faza pa vključuje preureditev obstoječe jedilnice v večnamenski prostor in ureditev novih sanitarij s prostorom za spravilo igral.

Vodovodni in fekalni priključek na Grivah Na osnovi plana investicij KS Miren smo izvedli javno naročilo za izdelavo vodovodnega in fekalnega priključka za Športni park Grive. Na povabilo sta se odzvala dva ponudnika. Kot najugodnejši je bil izbran izvajalec Prevozi in storitve, Bojan Moderc iz Merljakov. Vsa dela so že zaključena. Vrednost del je bila okrog 13 tisoč evrov.

Umetna trava na nogometnem igrišču v Biljah Občina je na razpisu za ureditev umetne trave na nogometnem igrišču v Biljah prejela tri ponudbe. Izbran je bil izvajalec FIT ŠPORT iz Mengša. Z delom so začeli že februarja 2018, a se je zaradi slabih vremenskih razmer začetek malo zavlekel. Uredili so drenažo, nosilni in filtrski sloj ter položili umetno travo. Vsa dela, katerih vrednost je 305.642 evrov, so zaključena. Za pokritje stroškov smo pridobili 63 tisoč evrov sredstev Fundacije za šport, Nogometna zveze Slovenije je prispevala 75 tisoč evrov, Nogometno društvo Bilje 30 tisoč evrov, preostalih 137.596 evrov pa je krila občina.

Rekonstrukcija poslovilne vežice v Temnici Na osnovi plana investicij KS Temnica smo izvedli javno naročilo za rekonstrukcijo poslovilna vežice v Temnici. Na povabilo so se odzvali štirje ponudniki, kot najugodnejši je bil izbran izvajalec Gramat Kačič iz Opatjega sela. Dela so obsegala celotno rekonstrukcijo objekta – gradbeno-obrtniška in elektro-instalacijska dela. Zaradi usklajevanj detajlov z Zavodom za kulturno dediščino so se dela nekoliko zavlekla. Vrednost vseh del je okoli 18 tisoč evrov.

Albin Pahor, občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva 14

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 15

V OSPREDJU

Mednarodni dan miru na Cerju Ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju se že tradicionalno poklonimo dnevu miru. Prav tu, kjer so potekale ostre borbe v 1. svetovni vojni, se danes slavi mir, prijateljstvo, svobodo. Na prireditvi na Cerju se spomnimo vseh, ki so si prizadevali za mir. Mnogi so dali svoja življenja zato, da naš narod danes živi v svobodni državi – Sloveniji.

Pomnik na Cerju simbol miru

Pomnik opozarja na minulo trpljenje in daje upanje, da se grozote vojne ne bodo več ponovile. Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je poudaril, da se je v tem smislu letos na Cerju zbralo več kot 600 mladih iz Slovenije in zamejstva, ki so ustvarjali na temo miru, sodelovanja in povezovanja. In nadaljeval: »Vrednoti miru, ki ni umevna sama po sebi, niti dana vsem generacijam in narodom v enaki meri ali obliki, se bomo ponovno poklonili na mestu, kjer je vojna pustila najbolj krute odtise. Da se spomnimo, opomnimo, razumemo, ozavestimo in ne pozabimo.« Predsednik Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije Ladislav Lipič je izpostavil, da je Pomnik na Cerju simbol slovenskega naroda za samostojno državo. Kajti za svobodo in samostojnost se je moral z orožjem v roki bojevati narod sam.

Negovati mir v naši državi

Osrednji govornik prireditve je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Poudaril je, da smo se Slovenci vedno samo branili, nikoli nismo napadali. Danes nam vojna v takem smislu, kot sta bili svetovni vojni, ne grozi, na pragu pa je kibernetska vojna. Mir je po premierjevih besedah osnovna vrednota in prav je, da si še naprej prizadevamo znaj. Zato moramo imeti našo domovino radi. Nadaljeval je: »Če mi ne bomo imeli radi svoje domovine, če mi ne bomo izobešali slovenskih zastav, drugi jih ne bodo namesto nas. In lahko se nam enkrat zgodi, da te domovine ne bomo več imeli, kajti, žal, zgodovina človeštva ni zgodovina miru, temveč zgodovina vojne.« Opozoril je, da je treba v državi vzpostaviti takšno strukturo, da se bomo sposobni braniti, kadar bo to potrebno. Dokler teče dialog, do takrat ni vojne. Dalje je pojasnil: »Mir bo takrat, ko bosta tudi v naši državi dva sodelavca sposobna iti na kavo, ne da bi se skregala zaradi politike. V politiki je vsak dan veliko besed, veliko je sporov, veliko je prerekanj, ampak to ne sme vplivati na družbo, da bi se na delovnem mestu, doma ali kjer koli prepirali zaradi politike. To ni mir, to je zavedenost. Zaradi politike se ne splača prepirati.« Zborovanje za mir je pripravila Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije v sodelovanju z Občino Miren - Kostanjevica in Turizmom Miren - Kostanjevica. Prireditev se je začela s slavnostnim prihodom praproščakov in nadaljevala s kulturno umetniškim programom. Nastopili so: Orkester slovenske policije, Klub mladih TIGR, primorski kulturnik Andrej Jelačin, Vokalna skuina Chorus in Ditka. Scenarij za prireditev je oblikoval Rok Andres.

Iz roda v rod … za vse čase V petek, 21. septembra 2018, smo ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju pod častnim pokroviteljstvom predsednika države in v sodelovanju z društvom TIGR Primorske, Občino Miren - Kostanjevica in Društvom žena Miren - Orehovlje obeležili mednarodni dan miru. Obeležitev je potekala v okviru mednarodnega Unescovega projekta Meja – naša zgodovina in naša evropska prihodnost. V letu 2018 se spominjamo kar nekaj pomembnih dogodkov iz slovenske zgodovine, zato smo razmišljali o pomenu prehojene poti za izgradnjo skupne prihodnosti. Geslo letošnjega srečanja je Iz roda v rod … za vse čase, ki smo ga vzeli iz verza nedavno preminulega pesnika Krasa Cirila Zlobca: »Vso pot iz roda v rod, od dne do dne vsi skupaj in vsak zase. Za vse čase.«

Srečanje 77 šol iz Unescove ASP mreže šol Letos je bilo na Cerju še posebej slovesno, saj je bila prireditev organizirana kot vseslovenski dogodek, ki so ga sooblikovali učitelji, učenci in dijaki kar 77 šol, ki sestavljajo Unescovo ASP mrežo šol v Sloveniji. Pridružili so se nam tudi dijaki in učitelji iz sosednje Gorice in Tržiča. Ob Pomniku je vrelo od mladostne energije, zbralo se nas je več kot 600. Ustvarjali smo v glasbeni, pevski, plesni in gibalni delavnici, razpravljali v tujih jezikih, v naravoslovni delavnici spoznavali kraški ekosistem, reševali naravoslovne naloge, se pomerili v orientaciji in pustili svoj likovni odtis. Zanimivi sta bili tudi zgodovinski delavnici: prisluhnili smo predavanju Podobe časa in debatirali o

razumevanju oz. interpretaciji miru nekoč in danes. Drugi so se sprehodili med pomniki in vstopili v viharni čas 1. svetovne vojne, ki ga je oživila zgodovinska pripoved in iz zgodovine kliknili misel za prihodnost.

Posadili drevo miru Ob koncu smo prisluhnili zaključni prireditvi s proslavo ter posadili drevo miru v okviru mednarodnega projekta ENO TreePlantingDay. Predsednik Republike Slovenije, ki je bil častni pokrovitelj slovesnosti, nam je s posebnim veseljem

in spoštovanjem sporočal naslednje: »Mir je najbolj navdihujoč smisel naših prizadevanj za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in mirno reševanje vseh sporov. Mir ni samoumeven, zato si zanj prizadevajte vsak sleherni dan.« Na Cerju nas je sprejel župan Občine Miren - Kostanjevica, Mauricij Humar. Društvo žena Miren - Orehovlje nas je pričakalo s tradicionalnim slovenskim pozdravom, to je s kruhom in soljo, in z domačim pecivom. Vedno znova nam je lepo v okolju, ki podpira mlade pri njihovemu prizadevanju za mir. Mir je vrednota, ki ni nekaj samoumevnega, ampak jo moramo negovati od dne do dne vsi skupaj in vsak zase. Za vse čase!

Suzana Černe Foto: Jaka Jagrič, Gimnazija Nova Gorica

Marta Pavlin Foto: Mitja Ambroželj

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 17

V OSPREDJU

Srečanje Sel v Moravčah

Kulturno, športno, družabno v KS Bilje

V središču občine Moravče, v vasici Moravče, je 30. junija 2018 potekalo že 22. srečanje »Selanov«. Letošnja gostiteljica srečanja je bila vas Selo pri Moravčah. Srečanja se je udeležilo 35 Opajcev in 4 Seljani.

V začetku septembra je v Biljah praznovala celotna Krajevna skupnost Bilje. Kaj so pripravili? Letošnji krajevni praznik v Biljah je minil v duhu kulture, športa in družabnosti, posvečen pa je bil odhodu prvih biljenskih fantov v partizane. Prisotne sta na proslavi v petek pozdravila župan in predsednik KS Bilje, ki je opozoril na nove stole v dvorani.

Organizatorji srečanja so pripravili pester in zanimiv kulturni program in tudi sproščeno, zabavno popoldne. Udeleženci srečanja so si ogledali številne zanimivosti in znamenitosti kraja, ki se ponaša s čudovito okolico: osrednji trg s cerkvijo sv. Martina, spomenik svetovno znanemu matematiku, fiziku, geodetu in meteorologu plemiču Juriju Vegi (1754–1802), spomenik akademiku in pesniku Danetu Zajcu (1929–2005), lepo urejen grad Tuštanj, kjer v poletnem času potekajo različne kulturne prireditve; obiskovalci se povzpeli na Limbarsko goro z romarsko cerkvijo posvečeno sv. Valentinu ali pa k Planinskemu domu na Uštah z ogledom dela Moravške doline. Predstavniki navzočih vasi so se med tem na sestanku tudi dogovorili o organizatorju naslednjega srečanja. 23. srečanje bo ponovno v vasi Sela pri Moravčah, in sicer 22. junija 2019. Za naprej pa sta se napovedala še dva organizatorja: Sele pri Polskavi za leto 2020 in Selo v Prekmurju za leto 2021. Torej se tradicija srečanj »Selanov« kljub manjšim »težavam« nadaljuje. Še vedno živi slogan »Da se bolje spoznamo«.

Odprtje dveh razstav Ob 100-letnici konca velike vojne, tj. prve svetovne vojne, so se v KTD odločili, da se tudi Bilje pridružijo projektu Pot miru – od Alp do Jadrana. V petek, 7. septembra, je društvo postavilo na ogled razstavo Velika organiziralo mednarodni turnir v škuljanju. Pa supanje po reki Vipavi? O ja, tudi to se je dogajalo. Sobotni dan se je prevesil v večer in zaključil s podelitvijo medalj in pokalov turnirja ter z veselim druženjem in zabavnim zbijanjem »kagha« tekmovalcev in krajanov.

Damjana Sušanj Foto: Bruno F. Fras

V KS Orehovlje je bilo mnogo narejenega Krajani Orehovelj smo zavzeti in delavni ter imamo radi, da je naš kraj urejen, živahen in prijeten za bivanje. Prav tako smo zvesti tradiciji, zato ohranjamo dva praznika – Praznik špargljev in praznik sv. Avguština, zavetnika naše vasi. V zadnjih letih se je v našem kraju zgodilo kar nekaj izboljšav, ki pripomorejo, da je bivanje v njem še prijetnejše. Uredili smo dva nova ekološka otoka, kontejnerje smo umaknili iz zelo izpostavljenih mest. Zaključila se je ureditev kanalizacije skozi vas. Ob tej priliki se je tudi asfaltiralo cesto in uredilo pločnike. Pred kratkim pa je bila postavljena javna razsvetljava. Kupljena in vgrajena sta bila tudi dva defibrilatorja. Tudi v naši vasi se je pojavila potreba po urejenem vaškem središču, kjer bi se človek lahko ustavil, se odpočil in mogoče s

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

kom srečal na klepetu. Porodila se je ideja, da bi na travniku poleg vaške cerkve uredili park, ki bi omogočal vse to. KS Orehovlje je po nasvet stopila do priznanega arhitekta iz sosednjih Bilj, Grege Vezjaka. Letos je projekt stekel: poravnalo se je zemljišče, postavilo zid in s pomočjo botrov posadilo ciprese. Ko bodo finance dopuščale, se bo začelo z drugo fazo – s postavitvijo klopc, ureditvijo potk, posaditvijo grmovnic itd. Drugi letošnji velik projekt je bila postavitev letne kuhinje v Športnem parku Java. Izkazalo se je, da zasilna zunanja kuhinja v Javi ni več primerna za sodobne potrebe. Danes lahko na njenem mestu vidimo trdno grajeno in funkcionalno kuhinjo, ki jo je finančno pomagala postaviti tudi KS Orehovlje.

Pod okriljem sveta KS je zaživela tudi spletna stran kraja (www.orehovlje.si), ki je sicer še v povojih, a obiskovalcem že ponuja vpogled v znamenitosti in ponudbo kraja, pa tudi v delovanje sveta KS. Krajevna skupnost Orehovlje se bo še naprej trudila, da bo po svojih močeh izboljševala kakovost bivanja v našem kraju ter prisluhnila predlogom krajanov. Zahvaljujemo se vsem, ki s svojim delom, donatorstvom in sodelovanjem prispevate k lepšemu življenju pri nas. Še posebej velja zahvala Občini Miren - Kostanjevica, ki nas tako finančno kot moralno podpira, da lahko uresničimo naše načrte.

vojna in Bilje. Razstavo je skrbno pripravila in prisotne po njej popeljala zgodovinarka – domačinka Nataša Nemec. Že vrsto let pa krajevnemu prazniku doda svoj prispevek domače Društvo keramikov. Letos so postavili razstavo, ki so jo poimenovali Jesen. Ker se je bližal 40. pohod Biljenski griči, se je Krajevna skupnost s plaketami zahvalila šestim krajanom, ki so dali pobudo in organizirali prvi pohod. Izjemno lepo so program popestrile mlade glasbenice združene v godalnem kvartetu Exandi. Večer se je zaključil s prijetnim klepetom krajanov.

Športne dejavnosti na prazniku Ime našega kraja je ponovno seglo preko meja. ŠD Škulja Kagho je namreč

Jubiljeni 40. pohod Biljenski griči Sončno nedeljsko jutro je na 40. jubilejni pohod Biljenski griči privabilo 225 pohodnikov. Mogoče smo pohodnike nekako razvadili z domačim pecivom, saj marsikdo že ob prihodu sprašuje: »Ali bo tudi letos pecivo?« Prav zaradi tega se je Društvo žena tudi letos potrudilo in pripravilo srečelov s pecivom, ki so ga članice same napekle.

Na terenu je bila tudi ekipa Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi z namenom, da ljudi seznani, kaj se še lahko skriva na našem območju in kako varno ravnati v primeru, da naletimo na nevarne predmete. Organizatorji krajevnega praznika KS Bilje, KTD Zarja, ŠD Škulja Kagho, Društvo keramikov in Društvo žena so se ob koncu praznovanja oddahnili. Seveda, saj je bil namen praznovanja dosežen: kulturno, športno in družabno obarvan krajevni praznik.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta in Melita Bubek

Andreja Vizintin Foto: Andreja Vizintin

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 19

PREDSTAVLJAMO

TITRO bazeni – sprostitev v domačem okolju Tudi v tej številki nadaljujemo s predstavitvijo podjetja, ki ima sedež v naši občini. Obiskali smo podjetje Titro, d. o. o., ki se nahaja v Biljah v obrtni coni Bilje 1. Podjetje Titro se ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in montažo bazenov, savn in wellness prostorov. Stopili smo v jesen, zato se morda zdi, da bazeni, niso aktualna tema, a temu ni tako. Preden postavimo bazen, je potrebno natančno načrtovanje z izrisom načrtov, sledi izbira materiala, priprava prostora za bodoči objekt in nato gradbena izvedba bazenske školjke ter pripadajoče strojnice. Šele nato sledijo vse strojne in ostale inštalacije ter hidroizolacije in zaključki bazena. In že je poletje tu.

Začetek z odprodajo starega bazena

Podjetje je osnoval Radovan Kobal leta 1990. Pravzaprav je začetku podjetja botrovalo neke vrste naključje. Radovan Kobal se je pred tem ukvarjal s kupovanjem starih še uporabnih predmetov in jih prodajal zainteresiranim kupcem. Nekoč je tako odkupil star bazen, za katerega se je prav kmalu zanimal nek Šved, ki je živel na Krasu. Bazen je dobil po ugodni ceni, toda ni poznal nikogar, ki bi ga znal zmontirati. Po prigovarjanju sta z Radovanom bazen le postavila tako, da je deloval. In rodila se jima je ideja, da bi na našem območju bilo smiselno ponuditi nakup in montažo

bazenov. Stopila sta v partnerstvo in rodilo se je podjetje Titro. Partnerja sta uspešno sodelovala kar nekaj časa, dokler se ni Šved spet odselil na Švedsko. Za tem je Kobal dolga leta vodil podjetje sam.

Nova mlada lastnika

Žal je Radovan Kobal kasneje zbolel, zato je podjetje prodal svojima zaposlenima. V solastništvo sta tokrat stopila diplomiran ekonomist Valter Pečenko in strojni inženir Rok Nemec. To je bila odlična kombinacija, ki je povečala tržni delež podjetja in še dodatno dvignila zahtevni nivo bazenskih storitev. Poznala sta že dotedanji sistem dela. Z lastništvom sta nekoliko spremenila tudi sistem dela, zaposlila nove ljudi in v podjetje vnesla sveže znanje ter ideje. Danes je v podjetju zaposlenih 12 ljudi, v sezoni pa še dodatna sezonska delovna sila. Velik pomen dajeta dobrim medsebojnim odnosom. Tako kot mnogi uspešni podjetniki trdita, da so pošteni in spoštljivi odnosi v podjetju osnova, da zaposleni delajo dobro, odgovorno in z elanom. Zavedajo se, da je vsak delavec vpleten v delo s strankami. Zadovoljstvo zazna tudi stranka, saj se čuti spoštovana in cenjena.

Širitev ponudbe Sprva se je podjetje ukvarjalo le s prodajo in montažo plavalnih bazenov. Že nekaj let po ustanovitvi so pričeli s prodajo masažnih bazenov – whirlpoolov. Kasneje so dodali prodajo dodatne opreme in bazenske strehe, katerim je sledila še izdelava in prodaja savn ter artiklov za wellness. Dopolnili in nadgradili so svoje storitve poleg bazenskih del tudi na hidroizolacijska dela z različnimi PVC folijami. K svojemu poslu pristopajo odgovorno, zato se s stranko najprej temeljito pogovorijo o njenih željah. Nato jim svetujejo, kako pristopiti h gradnji in zakaj izbrati določeno strojno instalacijo in material, kje je mogoče prišparati in kje je vredno dati kak evro več, da bo zadeva nemoteno delovala čim dlje. Zavedajo se, da je zadovoljna stranka najboljša reklama.

Kakšen bazen želite?

V Titru izvajajo opremo domačih plavalnih bazenov kot tudi bazenov za javno rabo. Stranko seznanijo z osnovnimi tremi vrstami plavalnih bazenov: s poliestrskim, z liner in z betonskim. V podjetju pravijo, da izvedejo največ liner bazenov, to so bazeni, ki so hidroizolirani s PVC folijo; ta je tudi zaključni sloj bazena. Stranke pri tem privlači cenovno ugodnejši in hitrejši način izvedbe od zamisli do uresničitve, kot npr. betonski bazen s keramiko. Betonski bazen zahteva zelo natančno in visokokakovostno izdelano betonsko konstrukcijo in odlično sodelovanje gradbinca in bazenskega tehnika. Omogoča pa, da si notranjost bazena lastnik obloži s ploščicami ali mozaikom po svojem okusu.

Njihovo delo je opravljeno strokovno in zelo kvalitetno. Ponosno povejo, kaj jim povejo njihove stranke: »Z vašim materialom in delom smo zadovoljni. Vaši monterji so natančni, hitri, počistijo za sabo, so prijazni in komunikativni.«

Nova ponudba – savne

Tudi njihovo podjetje je občutilo gospodarsko krizo. Ljudje so manj povpraševali po bazenih. Pa so v letu 2011 poskusili s savnami, ki so cenovno dostopnejše. Z novim produktom so lažje prebrodili zahtevna leta suhih krav.

Območje delovanja podjetja Titro

V podjetju so se odločili, da je zanje najustreznejši radij delovanja 150 kilometrov. Tako postavljajo bazene ali jih vzdržujejo od Gorenjske (Ljubljana z okolico) do Primorja. Razumljivo je, da je največ bazenov prav v našem Primorju. Njihov sloves sega tudi čez mejo v Italijo v kraje med Trstom in Vidmom. Za načrtovanje, koordinacije, postavljanje in izvedbo bazena do njegovega zagona je

potrebnih okrog trideset prihodov na mesto gradnje, tudi več, če je bazen zahteven. Če bi bil radij delovanja večji, bi bila poraba časa za prihod na lokacijo velika – da o drugih stroških niti ne govorimo. Pravijo, da ni dovolj samo postaviti bazen – pomisliti je potrebno tudi na servisiranje. Material se obrabi, stroj poškoduje. Vsak si želi imeti bazen čim prej spet uporaben. V Titru poskrbijo, da strankam čim hitreje ustrežejo. Pogosto z eno potjo združijo opravila pri več strankah. Poleg prodaje v njihovi trgovini v Biljah je mogoč tudi nakup preko spletne strani. Pogosto gre za malenkosti, ki pa lahko še kako zagrenijo vroče poletne dni.

Načrti, zamisli Bazeni zahtevajo visok nivo znanja in inovativnosti. Tu je veliko pomembnih malenkosti, na katerih se neprenehoma učijo in napredujejo. Zato vlagajo v tehnološki napredek. Da bi delo še bolje organizirali, so svoja sredstva vložili v nova računalniška programa, ki bosta v uporabi prav kmalu. Omogočala bosta poenostavitev dnevnih

nalog zaposlenih in modernizacijo poteka dela. Svoje misli usmerjajo v gradnjo naravnih bazenov. Gre za gradbeni projekt, kjer naj bazeni ne bi imeli oblike pravokotnika, temveč bi posnemali naravo in njene nepravilne oblike. V okolje bi bil vpet kot nekaj naravnega. Gradbeni zamisli mora slediti tehnični del: kako pravilno izvesti hidravliko bazena, povezati cevi, izvesti strojnico, da bo stvar pravilno delovala tudi na dolgi rok, skrbeti za čistost vode (filtracijo) ... Tudi ta napredek zahteva čas za razvoj zamisli, nato preizkušanje, izboljšave. Mladima lastnikoma ne zmanjka idej. Zadovoljna sta, da njihovi zaposleni delajo z veseljem in da vsi skupaj uživajo ob zadovoljstvu strank. Želimo vam veliko uspeha na področju bazenov in bazenskih inštalacij. Srečno pot pa tudi naravnim bazenom.

Marta Pavlin Foto: Maša Lancner in Tina Furlan

Izbira materiala

Lastnika poudarjata, da veliko skrb namenjata izbiri materialov. Vsi deli so izdelani v evropskih državah. Mnogo sestavnih delov dobijo iz Italije, Nemčije, Francije, Španije, Nizozemske, Hrvaške ... celo s Finske in iz Estonije. Ves čas bdijo nad kakovostjo, popolnoma zavračajo »sumljive« sestavne dele, ki so sicer cenovno ugodnejši. 20

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 21

EKOLOGIJA

Tujerodne vrste močno spreminjajo kraško pokrajino

Čista voda je naše bogastvo V Občini Miren - Kostanjevica in turistični destinaciji Miren Kras želimo prispevati k ohranitvi narave, zaščiti vodnih virov, gozdov, oceanov, rastlinskega in živalskega sveta ter tako pripomoči k trajnostnem razvoju.

Na Krasu človek že tisočletja močno vpliva na videz pokrajine. Ljudje so že v neolitiku začeli krčiti gozdove, kar je Kras v nekaj stoletjih spremenilo v kamnite goličave.

V destinaciji se nenehno trudimo, da ravnamo okolju prijazno, da osveščamo svoje prijatelje, sorodnike, obiskovalce in čim bolj upoštevamo nasvete in rešitve za učinkovito ravnanje z naravnimi viri in energijo. Zavedamo se, da je učinkovito in odgovorno ravnanje koristno za skupni proračun in za okolje, ki smo ga dolžni pustiti našim potomcem vsaj takšnega, kot smo ga dobili od naših prednikov. Da bi ravnali okolju prijazno, se nam ni treba odrekati ugodju in stvarem, ki jih radi počnemo. Hvala vsem, ki se trudite, da s svojim odgovorim ravnanjem do okolja ohranjamo naravne vire in učinkovito ravnamo z njimi in energijo.

Ker so bile takšne površine za kmetijstvo ali proizvodnjo lesa neuporabne, so v drugi polovici 19. stoletja začeli Kras načrtno pogozdovati. Kot ena redkih primernih vrst za pogozdovanje opustelih tal se je izkazal črni bor, ki sicer pri nas naravno uspeva na nekaterih strmih, skalnatih rastiščih. Sajenje črnega bora je bilo zasnovano kot prehodna faza obnove gozda, ki bi omogočila razvoj dovolj prsti, da bi lahko kasneje z ustreznim gospodarjenjem uveljavili tudi druge drevesne vrste. To je bilo ponekod uspešno, drugod pa še danes prevladuje črni bor.

Na Krasu tudi tujerodna robinja V zadnjih desetletjih se marsikje na Krasu srečujemo tudi z drugimi tujerodnimi vrstami, ki izvirajo iz precej bolj oddaljenih krajev. Robinijo (Robinia pseudoacacia) so v Evropo prinesli iz Severne Amerike. Sprva so jo gojili kot okrasno drevo, nato pa so prepoznali uporabno vrednost njenega lesa in jo začeli gojiti tudi v gozdovih. Robinijo uvrščamo v botanično družino metuljnic, za katere je značilno, da v tla vežejo dušik. S tem robinija bistveno spremeni razmere na rastiščih in se še posebej na jasah ali požariščih hitro širi ter izrinja domorodne rastline. Pri gospodarjenju z gozdovi se zato išče ravnotežje med ohranjanjem robinije na manjših površinah zaradi njene uporabnosti, njeno nadaljnje širjenje pa ni zaželeno.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Veliki pajesen Po pomoti prišel k nam tujerodni pajesen

Kaj storiti s tujerodnimi rastlinami

Poleg robinije se na Krasu vztrajno širi tudi veliki pajesen (Ailantus altissima), ki izvira s Kitajske. V Evropi se je pravzaprav znašel po pomoti. Prva semena je namreč v Evropo poslal francoski jezuit, misleč, da gre za loščevec, drevo, sorodno nam bolj znanemu octovcu. Pajesen so sprva sadili kot okrasno drevo, kasneje tudi v gozdovih. Tudi pri nas so ga ponekod v drugi polovici 19. stoletja sadili poleg črnega bora. Vrsta se je ustalila in se v zadnjih letih hitro širi, in sicer predvsem na opuščenih kmetijskih zemljiščih, ob vodotokih ter na posekah. Domače živali ga ne objedajo, zato se ponekod širi tudi na aktivne pašne površine in povzroča velike težave. Izkoreninjanje velikega pajesena je zelo težavno, saj začnejo ob sečnji iz stranskih korenin odganjati številne veje. Nekoliko uspešnejša je metoda »obročkanja«, pri kateri drevesu pri tleh ter na višini približno enega metra odstranimo lubje. S tem se prekine pretakanje snovi in se drevo postopoma posuši. Še najbolj enostavno pa je odstranjevanje mladih dreves, saj jih lahko v prvem letu ali dveh izpulimo s korenino. Zato je zelo pomembno, da redno spremljamo stanje na parcelah in ob pojavu velikega pajesena čim prej ukrepamo.

Če so nekoč v nove kraje namerno vnašali posamezne uporabne tujerodne vrste, jih danes prenašamo tudi nenamerno bodisi s transportnimi sredstvi bodisi na izdelkih ali z embalažo. Nekatere tujerodne vrste se lahko v novem okolju ustalijo, razširijo in začnejo povzročati okoljsko in/ ali gospodarsko škodo. Takrat govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah. Škodo zaradi tujerodnih vrst lahko zmanjšamo s preprečevanjem njihovega vnosa. Kadar pa se vseeno razširijo v naravo, je pomembno, da jih zaznamo in odstranimo že v prvih fazah širjenja. Ko so vrste enkrat že močno razširjenje, je popolna odstranitev pogosto nemogoča. Zato v okviru projekta LIFE ARTEMIS, ki poteka med letoma 2016 in 2020 in ga izvajajo Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis, vzpostavljajo sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih. Del sistema je tudi spletna in mobilna aplikacija Invazivke, v katero lahko vsak registriran uporabnik sporoča opažanja tujerodnih vrst ter tako prispeva k obveščanju in hitrejšemu ukrepanju, s katerim lahko preprečimo širjenje novih tujerodnih vrst.

Jana Kus Veenvliet, sodelavka za komunikacijo pri projektu LIFE ARTEMIS

Prebivalce in obiskovalce Občine Miren - Kostanjevica obveščamo, da živimo v čistem in prijaznem okolju, kjer je voda iz pipe povsod v občini pitna. Voda iz vodovodnega sistema je redno

pregledovana in vedno sveža. Zato smo naravi hvaležni in z njo ravnamo skrbno.

Ariana B. Suhadolnik, Miren Kras

Mali varčevalni ukrepi • Večkrat dnevno si natočite in pijte vodo iz pipe. Voda iz vodovodnega sistema je redno pregledovana in vedno sveža. • Med umivanjem zob pipo redno zapirajte. Tako lahko prihranite kar 18 litrov vode na minuto. • Vsak član gospodinjstva naj uporablja po en kozarec. • Za mrzle napitke ne uporabljajte vode iz pipe. Namesto tega uporabite ledene kocke ali pa postavite vrč z vodo v hladilnik. • Porabite manj časa za prhanje in manj vode za kopel. Pozabavajte se: ko se boste prhali, merite čas, da boste

videli, ali se lahko oprhate v manj kot 5 minutah in ostanete kljub temu čisti. • Poiščite očem skrita mesta, kjer pušča voda. To storite takole: odčitajte stanje na vodomeru. Nato dve uri ne uporabljajte vode. Znova odčitajte vodomer. Če se je stanje spremenilo, vam nekje v hiši voda pušča. Čim prej najdite to mesto in napako odpravite. • Ne dopuščajte kapljanja iz pip. Vsaka izgubljena kapljica vode je dragocena. • Popravite pipo, iz katere kaplja (pri tem boste prihranili do 90 litrov vode na dan). • Namestite varčevalne prhe. • Gospodinjstvo praviloma porabi med 130 do 200 litri vode na dan. Že samo eno splakovanje wc-ja pa kar med 2 in 8 litri čiste pitne vode, zato ne spuščajte vode za vsakim papirčkom, ki ga odvržete v školjko. • Zaprite vodo iz gumijaste cevi, medtem ko perete avto. Uporabite vedro vode, na koncu pa avto samo na hitro sperite z vodo iz cevi. • Ko čistite akvarij, uporabite vodo iz akvarija za zalivanje rož. Ta voda je namreč bogata z dušikom in fosforjem. Tako rožice prejmejo brezplačno in odlično gnojilo. • Odpadke vselej odlagajte v ustrezne zabojnike in nikakor ne v naravo ali vodotoke. Tako odvrženi odpadki dolgoročno onesnažujejo podtalnico in druge vire pitne vode.

Prirejeno po Kapkovih načelih (http://www.kapko.si/kapkova-nacela)

D O B R O S PA N J E JE POTOVANJE Prenovljen prodajni salon mebloJOGI® v Novi Gorici. Sedaj je pravi čas, da si privoščite kvalitetno spanje. Industrijska cesta 5, Kromberk

080 14 15

ČITE Š I B O AS N

»Zemlje ne podedujemo od naših prednikov, ampak si jo sposojamo od naših zanamcev.«

www.meblojogi.si

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 23

ZDRAVJE

Za več zdravja v občini

Ali lahko danes plačamo 47.900 EUR?

Zdravstveni dom Nova Gorica in Mestna občina Nova Gorica sta se uspešno prijavila na razpis Ministrstva za zdravje in s tem dobila priložnost izvedbe projekta »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«.

Spletni goljufi na nas prežijo tudi, ko smo v službi. Tam se dostikrat zanašamo na druge, da bodo poskrbeli za informacijsko varnost, zaradi česar hitro naredimo kakšno napako.

Namen projekta je nadgradnja že obstoječih preventivnih programov za otroke, mladostnike in odrasle ter izvajanje dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe. V vsaki lokalni skupnosti želimo prepoznati in vključiti ranljive osebe in s tem vsem omogočiti možnost za boljše zdravje in počutje. Strokovne osnove za izvajanje nadgradenj preventive je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s številnimi strokovnjaki iz prakse.

Lažno sporočilo direktorja

Programe približali prebivalcem Osnovni cilj projekta je, da preventivne programe približamo vsem prebivalcem v območju delovanja Zdravstvenega doma Nova Gorica – Osnovno varstvo in Zdravstvenega doma Nova Gorica – Zobozdravstveno varstvo. Tako se bodo lahko v obravnavo vključevali tudi prebivalci iz bolj oddaljenih krajev. Za dosego tega cilja smo se začeli povezovati z lokalnimi skupnostmi, s katerimi krepimo stare in ustvarjamo nove vezi.

Organizacija dejavnosti za krepitev zdravja • Nadgradili bomo preventivne preglede za otroke z namenom odkrivanja prekomerno hranjenih otrok in v nadaljevanju za njih vodili poseben program Družinska obravnava debelosti. • Vsebinsko in strokovno je obogaten tečaj Priprava na porod in starševstvo; potekala bo redna vadba za nosečnice. • Potekale bodo mesečne posvetovalnice patronažne službe (izvedba kratkih preventivnih obravnav, meritev, svetovanj), ki se bodo izvajale v prostorih lokalnih skupnosti. • Izvedli bomo predavanja in delavnice na temo zdravega življenjskega sloga, gibanja, zdrave prehrane, zdravega hujšanja. • Poskrbeli bomo, da se bo zmanjšalo število oseb s škodljivimi razvadami. Kadilci bodo lahko z našo pomočjo opustili kajenje, tvegani pivci alkohola pa spoznali svoje pivske navade in jih spremenili v neškodljive.

Vendar pa ima taka napaka lahko zelo velike posledice. En napačen klik lahko povsem ohromi delovanje podjetja, v katerem smo zaposleni. Poleg izsiljevalskih kripto virusov so v zadnjem času podjetja zelo pogosto tarča treh vrst spletnih prevar, ki so po svoji naravi zelo enostavne, vendar pa utegnejo imeti gromozanske posledice.

• Posebno pozornost bomo posvetili dobremu duševnemu počutju. Pripravili bomo delavnice za obvladovanje stresa, se naučili sproščanja, spoprijemanja z depresijo in s tesnobo. • Organizirali bomo dogodke ter spodbujali vključevanje v državne presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka (Dora, Zora, Svit).

Kadrovska obogatitev Kadrovska in strokovna obogatitev z različnimi strokovnjaki v Zdravstvenem domu nam omogoča še kvalitetnejšo izvedbo aktivnosti za krepitev zdravja v lokalnih skupnostih. Tim novo vzpostavljenega centra za krepitev zdravja je pridobil dodatne diplomirane medicinske sestre, diplomirani fizioterapevtki, univerzitetne diplomirane psihologinje, magistra kineziologije in diplomirano dietetičarko. Strokovno podporo bodo zagotavljali zdravniki, specialisti družinske medicine in pediatri, sodelovali bomo tudi z magistrom farmacije.

Sodelovanje pri spreminjanju nezdravih navad Izvajalci preventivnih programov se zavedamo neprecenljive vrednosti

dela, ki ga opravljamo. Biti motivator in spremljevalec ljudi, ki se trudijo, delajo in dosegajo uspehe, je zelo pomembna vloga. Prežeta je z zadovoljstvom, saj pomembno sodelujemo pri spreminjanju nezdravih in manj zdravih navad naših prebivalcev. Že sprememba pri samo enem udeležencu/udeleženki posredno povzroči spremembe tudi v krogu družine, prijateljev, sodelavcev. S skupnimi močmi in z novim znanjem lahko preprečimo oziroma zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni, slabega počutja in nezadovoljstva. Za delovanje centra za krepitev zdravja je Zdravstveni dom Nova Gorica zagotovil nove prostore, ki se nahajajo v stavbi bivše Trgovske hiše (1. nadstropje) na Delpinovi 22 v Novi Gorici. V teh prostorih se programi že izvajajo. Obetajo se nam pa še dodatni prostori na OŠ Kozara. Prisrčno vas vabimo, da nas obiščete ali povabite v svojo sredino in si zagotovite dobro telesno in duševno počutje. Tamara Kofol, dipl. m. s., mag. diet. Vodja Centra za krepitev zdravja ZD Nova Gorica Kontakt: 05 33 83 289, 051 307 792, tamara.kofol@zd-go.si

V naslednjih številkah glasila bomo podrobneje opisali posamezne programe v okviru centra za krepitev zdravja.

Ali veste, da je elektronski naslov pošiljatelja el. sporočila ponarediti približno tako enostavno, kot če nekomu pošljete navadno pismo, kjer v zgornjem levem kotu kuverte kot pošiljatelja napišete nekoga povsem tretjega? Tudi spletni goljufi znajo to zelo dobro storiti. Goljufija, ki se ji angleško reče CEO scam, se je v Sloveniji pojavila pred približno dvema letoma in je še vedno zelo aktualna. Veliko računovodij slovenskih podjetij je že prejelo takole elektronsko sporočilo: Od: direktor@podjetje.si Za: tajnistvo@podjetje.si Zadeva: Plačilni nalog (Nujno!) Dobro jutro Kakšno je naše bančno stanje? Danes bi morali nujno plačati 47.900 EUR. LP, Janez Novak, direktor -Poslano iz mojega telefona

Ko prejemnik odgovori na sporočilo in prosi za več podatkov, takoj prejme novo sporočilo s podatki o bančnem računu v tujini, kamor je potrebno nakazati večji znesek. Ti bančni računi pa pripadajo t. i. denarnim mulam, ki denar takoj po prejemu dvignejo in ga pošljejo naprej. Sled za denarjem se tako zelo hitro izgubi, policijska preiskava pa kmalu zaide v slepo ulico. Ali veste, kako goljufi pridejo do podatkov o direktorju in računovodji? Povsem enostavno – pogledajo na spletno stran podjetja.

Nov bančni račun poslovnega partnerja v tujini Druga vrsta prevare je malce bolj napredna, ampak jo še vedno uvrščamo med tehnično manj zapletene napade. Jo je pa veliko težje zaznati, zaradi česar zelo pogosto uspe. Gre za goljufijo z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Poteka tako, da goljufi najprej nekomu od zaposlenih ukradejo geslo za službeno elektronsko pošto. Nato pa, ne da bi zaposleni karkoli sumil, se prijavijo v njegov spletni vmesnik za elektronsko pošto, v njem nastavijo svoj elektronski naslov, kamor se pošilja kopija vse prejete pošte; nekaj časa samo spremljajo vsebino komunikacije. Na ta način pridobijo podatke tako o poslovnih partnerjih kot o načinu komunikacije. V ključnem trenutku, ko si podjetje s svojim poslovnim partnerjem v tujini začne izmenjevati račune, pa aktivno posežejo v komunikacijo. Vso elektronsko pošto preusmerijo k sebi, nato pa poslovnemu partnerju pošljejo račun s spremenjenim podatkom o bančnem

računu. Spremenjeno sporočilo ne vsebuje praktično nobenih sumljivih znakov, da bi prejemnik lahko zaznal prevaro, zato so ti napadi praviloma uspešni. Da je nekaj narobe, se običajno posumi šele takrat, ko plačana roba ni dostavljena, ali pa vas pozovejo, da že končno plačajte račun. Sled za denarjem je takrat že povsem izgubljena.

Vpišite svoje podjetje v imenik podjetij Zadnjo vrsto prevare nekateri označujejo tudi kot zelo uspešno izkrivljanje zakonodaje ali pa celo kot inovativno podjetništvo. Sicer ne gre za novo vrsto goljufije, saj je pri nas prisotna že več let, vseeno pa še vedno marsikomu povzroča precej neprespanih noči. Podjetje ali samostojni podjetnik po navadni ali elektronski pošti prejme pismo za vpis pravilnih podatkov podjetja v poslovni imenik podjetij, npr. European Business Number. Na prvi pogled izgleda, kot da gre za uradni imenik podjetij Evropske unije. Ker je z velikimi črkami napisano, da je vnos sprememb v register brezplačen, marsikdo z veseljem vpiše prave podatke svojega podjetja, dokument podpiše, ožigosa, pošlje nazaj in pozabi na vse skupaj. Zastonj reklame se seveda nihče ne brani. No, vse dokler po nekaj dneh s strani tujega podjetja ne prejme račun v višini približno 700 EUR. Omenjen znesek je v dokumentu naveden v drobnem tisku, ki ga redko kdo prebere. Če računa ne plačate, vam kmalu začnejo pošiljati opomine in grožnje z izvršbo.

Tadej Hren, SI-CERT 24

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 25

ŠOLA

Nikolaja Munih – nova ravnateljica OŠ Miren Nikolaja Munih je s 1. julijem postala ravnateljica OŠ Miren. Na svoji seji jo je soglasno izbral svet zavoda OŠ Miren. Kdo je oseba, ki bo naslednjih pet let vodila OŠ Miren? Najbrž si je to vprašanje zastavil marsikateri občan. Gotovo pa z zanimanjem zrejo v nov obraz starši otrok. Da bi ravnateljico Nikolajo Munih predstavili občanom, sem se dogovorila za intervju.

Vaša študijska pot je zanimiva. Kako ste se izobraževali?

Najprej sem dokončala študij razrednega pouka. Toda izkazalo se je, da je težko dobiti službo v tej smeri. Ponudila se mi je možnost poučevati v oddelku z učenci s posebnimi potrebami in tako sem dokončala študij defektologije. Kasneje sem postala pomočnica ravnatelja, nadalje še v. d. ravnatelja in ravnateljica. Vmes, med opravljanjem posamezne funkcije, sem vedno poučevala in strokovno delala tudi v širšem smislu. Uspešno sem zaključila šolo za ravnatelje, nato podiplomsko specializacijo iz vodenja vzgojno izobraževalnih ustanov na Fakulteti za menedžment v Kopru, ki sem jo nadgradila v isti smeri z magisterijem na Manchester Metropolitan University na temo Supervizija v vodenju.

Gospa ravnateljica, povedali ste, da ste žena, mama in babica. Pomeni, da razumete skrbi in težave staršev in otrok. Kakšno je mesto šole in vas kot vodje v tej sredini?

Zoe Igriva. Edinstvena. Tvoja. intra-lighting.com/zoe

Seveda mi je znana razgibana tematika otrok, čeprav današnji otroci odraščajo v bistveno drugačnih razmerah. Učiti se morajo za prihodnost, ki je nihče od nas ne more zares poznati. Ne glede na to menim, da pedagoški delavci nikoli ne smemo pozabiti, da smo v šolah in vrtcih zaradi otrok. Zame je pedagoško delo poklicanost in za nikogar v tem poklicu ne bi smela biti »samo« služba. Verjamem, da nobena tehnologija ne zmore popolnoma nadomestiti pristnega človeškega stika. Za današnji čas se mi zdi nujno, da bi bili vsi, to je družba kot celota, zgled mladim generacijam. Moja naloga je gotovo ta, da povezujem vse deležnike učnega in vzgojnega procesa.

V šoli in vrtcu je nujno dobro in strokovno opravljati pedagoško delo in obenem učiti otroke zavedanja, da so pravice vsakega posameznika omejene s pravicami drugih. Dolžnosti so enakovredna dopolnjujoča polovica pravicam. Pretirano zaščitništvo je otroku na dolgi rok škodljivo, saj mu tako odvzamemo možnost, da bi se v soočanju z lastnimi šolskimi ali medvrstniškimi težavami že znotraj šole uril za življenje.

Nikolaja Munih kot prostovoljka na taboru socialno ogroženih otrok iz Splita.

Pedagoški delavci pomembno vplivajo na otrokov razvoj in napredek. Kako jih boste pritegnili k delu? Zdi se, da je celoten kolektiv res v fazi, ko bo potrebno vložiti veliko energije prav v povezovalno strokovno sodelovanje. Vsi bomo imeli priložnost skozi strokovno delo odkrivati drug drugega kot strokovnjake in kot osebnosti ter graditi pot naprej. Želim si, da bi se usmerjali predvsem v močna področja, ki jih zagotovo vsak izmed nas ima, in da bi s strokovnim delom in medsebojno naklonjenostjo skupaj soustvarjali pot prepoznavnosti šole v ožjem in širšem okolju. Konflikti so vedno priložnost za novo učenje in rast. Skušala bom vzpostaviti in ohranjati čim več osebnega stika s sodelavci, spodbujati izmenjavo mnenj in pogledov in te tudi upoštevati v kontekstu strokovnega delovanja šole kot celote.

OŠ Miren sestavljajo matična šola in dve podružnici, matični vrtec in tri podružnice. Povezovati in obvladati vse to je kar zahtevna naloga, kaj menite? Prav gotovo je vodenje tako obsežne organizacije zelo zahtevno. Poudarjam, da je vsaka enota, ne glede na program, pomemben del, ki gradi celoto – tj. OŠ Miren. Za ugled te celote smo enako odgovorni vsi. Svojih sodelavcev nikoli ne rangiram, zmorem in znam pa opaziti,

kolikšen je prispevek posameznika v skupno dobro. To šteje. Zame je pomembno, da se v celoten proces vzgoje in izobraževanja vključujejo tudi starši in lokalno okolje. Toda ne odobravam poseganja v stroko. Menim, da je pri morebitnih nesoglasjih nujna spoštljiva obojestranska komunikacija.

Morda imate že kakšne načrte za naprej? Kaj pa gradnja šole?

Šole so sistemi, ki slabo prenašajo »ad hock« spremembe. Običajno se ljudje sprememb tudi bojimo, ker s sabo prinašajo malce negotovosti. Sem nekoliko previdna – načrtov mi res ne manjka, vendar naj zaenkrat ostanejo pri meni. Vse glasneje se govori o gradnji novega dela šole. Vsi se veselimo tega, obenem pa nas je tudi nekoliko strah, ker bosta organizacija in izvajanje pouka v tem obdobju zahtevali od vseh veliko strpnosti in potrpežljivosti. Verjamem, da bomo s skupno podporo zmogli prehoditi tudi to pot. Ob začetku šolskega leta želim vsem, ki se nas šola neposredno dotika, veliko izzivov in dosežkov, novih znanj, empatičnosti, strpnosti, zdravja in predvsem veliko, veliko pozitivizma. Hvala za pogovor in uspešno uresničevanje začrtane poti.

Marta Pavlin

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 27

ŠOLA

Prvošolčki toplo sprejeti Prvi šolski dan je za vsakega prvošolčka nekaj posebnega. V veliko šolo ga ponosno pospremijo starši. Učenci od 2. do 5. razreda pripravijo špalir, skozi katerega se sprehodijo najmlajši učenci na svoj prvi šolski dan. To še ni vse. Da jim polepšajo vstop v šolo, jim zapojejo, odigrajo zabavno igrico in nastopijo s pesmicami.

Prvošolčki zavzeto poslušajo starejše učence, se zvedavo nasmihajo in se nato prepustijo spodbudnim besedam njihove razredničarke in ravnateljice. Tako se začenja novo obdobje njihovega življenja.

Na Podružnični šoli Kostanjevica je šolski prag prestopilo 18 prvošolk in prvošolcev. Na ta pomemben dan so jih v šolo pospremili starši. Njihova razredničarka je Nives Zelenjak, druga učiteljica v razredu pa Nejka Krpan.

Šolarji in učiteljice so prvošolce počastili s prijetnim in zanimivim kulturnim programom, med katerim sta pozdravne besede vsem zbranim namenila tudi Nikolaja Munih, ravnateljica OŠ Miren, in župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar. Prvi šolski dan na Podružnični šoli Kostanjevica je bil krasen.

Foto: iz arhiva OŠ Miren

V Mirnu je v šolske klopi prvič sedlo 18 učencev. Njihova razredničarka je Lučana Petrovčič. Ker je to številčno precej velika skupina, bo v razredu kot druga učiteljica sodelovala tudi Monika Mozetič Rolih. Letos je prvošolčke v Mirnu pozdravil tudi Maks Rutar, pomočnik ravnateljice. Učenci od 2. do 5. razreda so prvošolcem pripravili slovesen sprejem in bogat kulturni program. Srečno pot v šolo, dragi prvošolci!

3. septembra je šolski prag v Biljah prestopilo 13 prvošolcev. Starejši učenci so jim prvi šolski dan popestrili s plesi, z igrico in s pesmijo. Korajžno so sprejeli rutico in prestopili vrata, ki vodijo v svet znanja. Njihova razredničarka je Nadja Ipavec Fabjan.

Foto: iz arhiva OŠ Miren 28

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 29

TURIZEM

Cerjanka – neobičajna trgovinica s spominki V četrtek, 20. septembra, je v Pomniku miru odprla vrata Cerjanka – nova trgovinica s spominki, v kateri so našli svoje mesto izdelki domačinov, pridelovalcev, obrtnikov, umetnikov in ustvarjalcev. Svoje umetnine načrtujejo, oblikujejo in zorijo v tesnem sodelovanju z naravo in po njenem nareku: iz njenih bogatih darov nastajajo čudoviti izdelki za razvajanje telesa, srca in duha. Takšni, ki nosijo sporočilo prednikov in so najbolj iskreni pričevalci bogastva in gostoljubja turistične destinacije Miren Kras.

POMNIK MIRU MIRU IN IN RAZGLEDNI RAZGLEDNI STOLP STOLP CERJE CERJE POMNIK POMNIK MIRU IN RAZGLEDNI STOLP CERJE

Pomnik miru in razgledni stolp Cerje v mesecu avgustu odpira vrata konferencam, poslovnim dogodkom, družabnim srečanjem Pomnik Pomnikmiru miruininrazgledni razglednistolp stolpCerje Cerjev vmesecu mesecuavgustu avgustuodpira odpiravrata vratakonferencam, konferencam,poslovnim poslovnimdogodkom, dogodkom,družabnim družabnimsrečanjem srečanjem in porokam. Izjemna arhitektura in bogata vsebina, čudovita narava ter raznolika doživetja, vabijo v goste preko celega leta. ininporokam. porokam.Izjemna Izjemnaarhitektura arhitekturaininbogata bogatavsebina, vsebina,čudovita čudovitanarava naravater terraznolika raznolikadoživetja, doživetja,vabijo vabijov vgoste gostepreko prekocelega celegaleta. leta.

ZVEZDNATO NEBO OB POROKAH ZVEZDNATO ZVEZDNATO NEBO NEBOOB OBPOROKAH POROKAH IN SLOVESNOSTIH ININSLOVESNOSTIH SLOVESNOSTIH V osrednjem prostoru se razprostira VVosrednjem osrednjemprostoru prostoruseserazprostira razprostira modro nebo s konstelacijami zvezd modro modronebo nebos skonstelacijami konstelacijamizvezd zvezd ob zimskem in poletnem sončevem ob obzimskem zimskemininpoletnem poletnemsončevem sončevem obratu. Tu je posebej čarobno obratu. obratu. Tu Tu jeje posebej posebej čarobno čarobno dahniti poročni da in nazdraviti s dahniti dahnitiporočni poročnida daininnazdraviti nazdravitis s svati na eni od razglednih ploščadi, svati svatinanaeni eniod odrazglednih razglednihploščadi, ploščadi, od koder sežejo pogledi na vse štiri od odkoder kodersežejo sežejopogledi pogledinanavse vseštiri štiri strani neba. strani stranineba. neba.

ORGANIZACIJA KONFERENC ORGANIZACIJA ORGANIZACIJA KONFERENC KONFERENC IN SREČANJ ININSREČANJ SREČANJ Svetla in klimatizirana konferenčna Svetla Svetlaininklimatizirana klimatiziranakonferenčna konferenčna dvorana nudi prostor do 60 dvorana dvorana nudi nudi prostor prostor do do 60 60 slušateljem ali udeležencem team slušateljem slušateljemalialiudeležencem udeležencemteam team buildingov. Dvorana je opremljena buildingov. buildingov. Dvoranajejeopremljena s sodobno Dvorana tehnologijo sopremljena prenosnim s sračunalnikom, sodobno sodobnotehnologijo tehnologijosprojektorjem, sprenosnim prenosnim računalnikom, računalnikom, projektorjem, platnom, brezžičnimiprojektorjem, in naglavnimi platnom, platnom, brezžičnimi brezžičnimi in in naglavnimi mikrofoni ter mizo z naglavnimi opremo za mikrofoni mikrofoni ter ter mizo mizo z z opremo opremo zaza tiskovne konference. tiskovne tiskovnekonference. konference.

OKREPČILO IN KAVA OKREPČILOININ KAVA KAVA ZOKREPČILO RAZGLEDOM NA CERJU ZZRAZGLEDOM RAZGLEDOMNA NACERJU CERJU V pritličju je Okrepčevalnica Cerje, VV pritličju jeOkrepčevalnica Okrepčevalnica Cerje, kipritličju vabi z je okusi vipavskih in Cerje, kraških kiki vabi vabi z z okusi okusi vipavskih vipavskih in in kraških kraških dobrot, pršuta, terana in lokalnega dobrot, dobrot, pršuta, terana teranaininlokalnega lokalnega piva. pršuta, Ob organizaciji vašega piva. piva. Ob Ob organizaciji organizaciji vašega vašega srečanja bodo v okrepčevalnici srečanja srečanja bodo v v okrepčevalnici okrepčevalnici poskrbelibodo za osvežitev s kavo poskrbeli poskrbeli za za osvežitev osvežitev s s kavo kavo in prigrizki, postrežbo dobrot inin prigrizki, prigrizki, postrežbo postrežbo dobrot dobrot iz menija ali toplih obrokov po iziz menija menija aliali toplih toplih obrokov obrokov po po predhodnem naročilu. predhodnem predhodnemnaročilu. naročilu.

kapaciteta kapaciteta kapaciteta

najem do 4 ure najem najemdo do44ure ure

najem nad 4 ure najem najemnad nad44ure ure

KONFERENČNA DVORANA KONFERENČNA KONFERENČNADVORANA DVORANA

60 sedišč 60 60sedišč sedišč

200 € 200 200€€

280 € 280 280€€

OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR OSREDNJI OSREDNJI PRIREDITVENI PRIREDITVENI PROSTOR PROSTOR *BREZ KONFERENČNE OPREME *BREZ *BREZKONFERENČNE KONFERENČNEOPREME OPREME

60 sedišč 60 60 sedišč 80sedišč sedišč 80 80sedišč sedišč

150 € 150 150€€

200 € 200 200€€

do 150 oseb do do150 150oseb oseb

300 € 300 300€€

400 € 400 400€€

PROSTOR PROSTOR PROSTOR

CELOTEN POMNIK CELOTEN CELOTENPOMNIK POMNIK

Kaj ponuja Cerjanka Cerjanka ni običajna trgovinica s spominki, je namreč tudi promocijski prostor ponudnikov Občine Miren - Kostanjevica. Predstavljeni so na poseben način, ne samo s svojimi izdelki, pač pa tudi z osebno zgodbo, kontakti in naslovi, na katerih jih lahko kupci, če želijo spoznati njihov celoten asortiman ali kupiti večjo količino izbranih izdelkov, tudi poiščejo. Prvi stiki med različnimi civilizacijami so bili od nekdaj trgovski. Danes smo prav zahvaljujoč trgovini v razcvetu globalizacije, ki poleg nehvaležnih kolateralnih učinkov prinaša, kar moramo priznati, tudi izreden napredek civilizacij. Prav zato je pričakovati, da bo tudi Cerjanka postala nova vez med domačini, obiskovalci Občine Miren - Kostanjevica in destinacije Miren Kras ter vez s sosednjimi destinacijami in z ostalim svetom. Tako bo prispevala k hitrejšemu razvoju in prepoznavnosti destinacije Miren Kras.

•

popotnikom, raziskovalcem, športnikom

•

od junija naprej tudi gurmanom in hedonistom, potrebnim zgolj dobre kave in čudovitega razgleda v novi Okrepčevalnici Cerje

•

zaljubljenim, ki verjamejo v vrednoto zakonskega življenja in iščejo najlepše lokacije za izpoved večnih zaobljub

•

poslovnežem in iskalcem novih znanj, ki bežijo od hitrega tempa in natrpane arhitekture v velikih mestih in

•

od 20. septembra dalje naprej tudi vsem, ki bodo iskali izviren in unikaten spominek ali darilo s posebnim sporočilom za izbrano osebo

Svečano povabilo Svečano povabilo k obisku Pomnika in Cerjanke so v okviru otvoritvene slovesnosti ponesli tudi golobi, ki so vzleteli s prve ploščadi na vse strani neba in pustili nepozabno sled odprtosti in svobode, ki ji želimo slediti. V zgodbo turizma Občine Miren - Kostanjevica je dodana nova poved.

Nove vsebine Pomnika miru Pomnik miru na Cerju je v letošnjem letu z novimi vsebinami na stežaj odprl vrata obiskovalcem vseh generacij, vseh narodnosti, vseh poklicev, različnih hobijev in zanimanj: • •

gostom željnim spoznavanja in razumevanja zgodovine slovenskega naroda in njegove identitete ljubiteljem kulture in umetnosti

Vabljeni na Cerje, na ogled, k nakupu, rezervaciji prostora za različne namene ali zgolj uživanju ob dobri kavi in čudovitih razgledih, vsak dan v tednu med 10.00 in 18. uro, z izjemo ponedeljka in torka.

Ariana Suhadolnik, v. d. direktorja destinacije Miren Kras Foto: Mitja Ambroželj

Veteranskim in domoljubnim organizacijam ter društvom, registriranim v občini Miren-Kostanjevica, omogočamo 50 % Veteranskim Veteranskiminindomoljubnim domoljubnimorganizacijam organizacijamter terdruštvom, društvom,registriranim registriranimv vobčini občiniMiren-Kostanjevica, Miren-Kostanjevica,omogočamo omogočamo50 50%% popust na vse storitve. popust popustna navse vsestoritve. storitve. STORITVE IN UGODNOSTI OB NAJEMU DVORANE STORITVE STORITVEININUGODNOSTI UGODNOSTIOB OBNAJEMU NAJEMUDVORANE DVORANE Pripravimo in očistimo prostor pred in po zaključku uporabe ter pripravimo Pripravimo Pripravimoininočistimo očistimoprostor prostorpred predininpo pozaključku zaključkuuporabe uporabeter terpripravimo pripravimo tehnike na vaš dogodek. Omogočamo ogled razstav, mojstrovine Rudija tehnike tehnikenanavaš vašdogodek. dogodek.Omogočamo Omogočamoogled ogledrazstav, razstav,mojstrovine mojstrovineRudija Rudija Španzlja »Ples življenja in smrti« in sporočila Brižinskih spomenikov. Španzlja Španzlja »Ples »Ples življenja življenja inin smrti« smrti« inin sporočila sporočila Brižinskih Brižinskih spomenikov. spomenikov. Ponujamo brezplačno parkiranje in uporabo vstopne ploščadi. Ponujamo Ponujamo brezplačno brezplačno parkiranje parkiranje inin uporabo uporabo vstopne vstopne ploščadi. ploščadi. * Prisotnost tehnika = 20 €/uro. * *Prisotnost Prisotnosttehnika tehnika==20 20€/uro. €/uro.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Turizem Turizem Turizem Miren-Kostanjevica Miren-Kostanjevica Miren-Kostanjevica

@ info@mirenkras.si @@ info@mirenkras.si t info@mirenkras.si 031 310 800 t t 031 031310 310800 800

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 31

POČITNIŠKI UTRIP

Počitniški utrip v naši občini

Počitnice na Gradu

Počitnice so sicer že mimo, toda spomini in fotografije ostajajo. Kažejo nam, kako je mogoče počitnice preživeti ustvarjalno in zadovoljno. Lahko smo veseli, da v naši občini poteka toliko počitniških dejavnosti. In to za majhen denar. Otroci so v varnih rokah in domov prihajajo z nasmehom na obrazu. Starši so zadovoljni, saj bi bila skrb za mlajše otroke med počitnicami velika.

Počitniško varstvo na Mirenskem gradu ne vključuje samo igre in zabave, ampak tudi delo, učenje in spoznavanje novih stvari. Otroci in animatorji radi prihajajo na Grad in se drug od drugega učijo. V enem izmed tednov med poletnimi počitnicami, so animatorji sestavili naslednji intervju z otroki:

Daj naprej – oratorij 2018 V prvem tednu julija je na Mirenskem gradu potekal oratorij z naslovom Daj naprej!

Kaj vam je bilo na počitniškem varstvu najbolj všeč? Jan: Všeč mi je bilo kopanje v bazenu. Žan: Meni pa skupno pobiranje krompirja na njivi, vožnja s traktorjem in to, da smo pomagali drugim in jim s tem olajšali delo.

Ob liku Friderika Ireneja Barage smo spoznavali, kako živeti srečno in veselo ter kako do sreče pomagati tudi drugim. Za en teden smo se preselili v pravo indijansko vas, o čemer je pričal velik vigvam na glavnem prizorišču.

Ste se v varstvu naučili česa novega? Ališa: Pri delavnicah smo se naučili plesti zapestnice, izdelati ladjice in morske ribice. Aleksander: Naučili pa smo se tudi igrati namizni nogomet.

Friderik Irenej Baraga Friderik Irenej Baraga ali Črna suknja nas je ves teden nagovarjal, naj se veselimo sebe in drugega, naj bomo sočutni in naj iščemo pot do drugega, tudi ko se zatika. Spodbujal nas je, naj delimo z drugimi to, kar smo spoznali, da je dobro in prav. Naprej pa dajmo to, kar imamo, ter tako poskrbimo za naše bližnje. Nagovarjale so nas njegova neutrudnost in gorečnost v skrbi za drugega ter neizmerna ljubezen in spoštovanje do vseh ljudi.

Velika ekipa pomočnikov Na oratoriju nas je bilo okrog 270: od udeležencev, animatorjev in voditeljev do družin in posameznikov, ki so pomagali. Posebnost oratorija na Mirenskem gradu je prav velika ekipa pomočnikov, ki z oporo voditeljev v različnih skupinah skrbijo, da dogajanje poteka kar se da gladko. Tako ekipa mamic pomaga v kuhinji, pripravlja kateheze in skrbi, da animatorji tudi popoldan niso lačni. Ekipa očetov pripravi sceno,

ozvočenje in vsa druga tehnična dela. Svoje otroke pripeljejo na oratorij; če pa so za dogajanje še premajhni, se pridružijo varstvu, ki na prilagojen način sledi oratorijskim vsebinam in dogajanju. Cela družina je tako vpeta v oratorij in vsak član prejme, kar potrebuje oziroma pomaga tam, kjer lahko. Družine in posamezniki se ob delu povezujejo, delijo izkušnje in so drug drugemu v oporo.

Lov na skriti zaklad in zanimive delavnice Otrokom in animatorjem je v posebno lepem spominu ostal lov na skriti zaklad, ko smo s Friderikom Indijancem pomagali v skrbi za bližnjega. Udeleženci so bili veseli tudi

najrazličnejših delavnic, kjer so osvajali različne veščine: od izdelovanja makrameja, frizur in nakita, indijanskih iger, preživetja v naravi, risanja z ogljem, izdelovanja loka in streljanja z njim, priprave domačega sladoleda in slaščic, punčk iz sivke, oblikovanja gline do veščin prve pomoči ter veterinarske delavnice. Bilo je veselo, pestro in poučno. Dobro smo si zapomnili, da je prava pot do sreče ta, da delamo dobro in si pomagamo, zato bomo še naprej vsak dan ponavljali in živeli geslo: Daj naprej!

Besedilo in foto: Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Počitniške ustvarjalnice v Biljah KTD Zarja je tudi letos načrtovala otroške ustvarjalne delavnice. V Domu krajanov v Biljah so jih izpeljali v drugem tednu julija. Letos so starši pohiteli s težko pričakovanim dopustom, zato je bil morda obisk delavnic nekoliko skromnejši. Okrog 13 nadebudnežev je vsak dan z veseljem prihajalo na delavnice, kjer so se poleg zabave tudi marsičesa naučili. Že tretje leto zapored jih je vodila mentorica Veronika Nemec. Prava oseba na pravem mestu, saj je letos zaključila srednjo vzgojiteljsko šolo. Veronika pravi: »Delo z otroki mi je v veliko 32

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Počitniško doživetje v prazgodovini

veselje, morda tudi zato nimam nobenih težav pri vodenju delavnic. Tudi letos so bili otroci pridni in ustvarjalni«. Kaj so počeli? Poleg igre so izdelovali: žogico iz balona, lesene škatlice iz palčk, deževno palico, čolniček iz kartona, lonček za svečke. Mentorica jim je domiselno v obliki zgodbice prebrala zgodovino Bilj, nato so iskali skriti zaklad – sladoled. Tomu Frančeškinu so pripravili celo rojstnodnevno zabavo. »Lepo smo se imeli,« so bili soglasni otroci. Tudi starši so potrdili, da je bilo tako, saj so

otroci komaj čakali, da gredo na delovnošportne urice v dvorano. Pa nasvidenje do naslednjega leta, dragi otroci.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta

Kako je potekal vaš dan? Nejc: Zjutraj smo se zbrali in se do zajtrka igrali. Potem smo imeli skupen zajtrk. Žan: Nato smo se razdelili v dve skupini. Ena je pomivala posodo, druga pa pospravila mizo in pripravila pogrinjke za kosilo. Tai: Potem smo imeli skupno delo do 11 h. Nato smo imeli delavnice, kjer smo se naučili izdelati kaj novega. Mia: Sledilo je kosilo in po njem spet pomivanje in pospravljanje. Nejc: In potem je bil najlepši del dneva – bazen!! Zala: Po bazenu pa smo se še posladkali z malico in odšli domov. Kaj pa ste novega spoznali? Aleksander: Da moramo ubogati animatorje in biti pridni. Ali si želite v prihodnosti tudi vi postati animatorji? Ja!!

Besedilo in foto: Andreja Ličen in animatorji

Za otroke na mednarodnem kampu v Orehovljah smo pripravili raznolik program, saj je namen kampa, da otroci s svojimi vrstniki preživijo aktivne, vesele, sproščene in seveda zabavne počitnice, ki jih napolnijo z ustvarjalnimi in doživljajskimi vsebinami. Tako smo razvijali socialne veščine, interaktivnost in motorične sposobnosti, se preko igre učili jezikov, joge, sproščanja in skupinskega dela. Z različnimi aktivnostmi smo pri otrocih spodbujali ustvarjalnost, radovednost, samostojnost, samoiniciativnost in čustvene veščine. Vzgojiteljici Martina in Ivana sta poskrbeli za bogato in vzpodbudno okolje po meri otrok: jutranje gibalne delavnice z jogo, spoznavanje narave, ustvarjalne delavnice, športne igre, pravljice, petje, umetniške delavnice, spoznavanje zakonitosti narave z eksperimenti, spoznavanje živali, čarobni kotiček za sproščanje, dihalne vaje in mini meditacije ... Rdeča nit vseh terminov je bila prazgodovina, tako da so otroci z radovednostjo in navdušenjem odkrivali neverjeten svet dinozavrov in marsikatero zanimivost o zgodovini. Postali so arheologi in na arheološkem najdišču vneto izkopavali dinozavrova jajca in fosile. Ob koncu kampa so se vrnili domov zadovoljni, polni novih doživetij.

Ivana Šolc

Indijanske počitnice 2018 Zavod ECO Kras je letos s kar petimi termini v juliju in avgustu otrokom iz Občine Miren - Kostanjevica pričaral zabavno, pustolovsko in poučno poletje v Indijanski vasi v Orehovljah. Poleg ustvarjalnih delavnic so uživali v športnih in družabnih igrah. Na vodni drči so otroci »podirali« rekorde in se v vročih sončnih dneh z veseljem ohladili v bazenu. Obiskala nas je animatorka iz trgovine

Pikapolonica in nas naučila zabavno plesno koreografijo, na katero smo nato plesali na travniku pred šotori. Mladi glasbeni talent Tine iz Orehovelj nas je povabil v svojo glasbeno sobo in nam predstavil svet glasbe. Hvala, Tine, bilo je nepozabno. Z Matijo Bolčina iz Go Sk8 Academy smo imeli šolo skejtanja in za ta zabaven šport navdušili kar nekaj pogumnih dečkov in deklic. V vsakem terminu smo se odpravili na izlet, kopali smo se v bazenu v Novi Gorici, obiskali Soča Fun Park ter se z vlakom odpeljali na Most na Soči in tam z ladjico zapluli po jezeru. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste del naše zgodbe, saj brez vas Indijanske počitnice ne bi bile takšne, kot so. HVALA ekipi ECO festivala – ki idejo o indijanskih počitnicah podpira že od samega začetka, Občini Miren - Kostanjevica, TŠD Java Orehovlje, Matiji Bolčina iz Go Sk8 Academy, vzdrževalcema Tomažu in Dariju ter podjetjem: Prevozništvo Pepe, Oxi Transporti, Coatransporti, Vzajemna zavarovalnica, Kabelska televizija NG, Spintec, NOE Cafe & Wine Bar, 123 Hiški, Marušič, d. o. o., Eurospin Eko, Pikapolonica, Bimed, Leone, Ljubljanske mlekarne. Vsem otrokom želimo prijeten začetek šolskega leta in veliko nasmejanih dni.

Urša Gorjup in Jasna Rovčanin iz Zavoda ECO Kras

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 33

USTVARJALNI

Likovni svet Ide Kocjančič Ida Kocjančič je prepoznavna v domačem kraju kot tudi širše. Ukvarja se s slikarstvom in poezijo, poje v zboru, prireditve začini s ščepcem humorja, pomaga kot prostovoljka v Društvu upokojencev, predvsem pa je nasmejana gospa, ki z dobro voljo vsakogar razveseli. Za slikarska dela je dobila številna priznanja in nagrade. V juniju je na skupinski razstavi prejela zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), v začetku oktobra pa je bila prejemnica nagrade Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Udejstvovanje na različnih področjih

Ida se redno udeležuje likovnih aktivnosti v organizaciji JSKD Nova Gorica: obiskuje različne likovne tečaje, delavnice in predavanja, prijavlja se na ekstempore in natečaje. Spomladi je sodelovala na delavnici LITERARS, ki je bila zasnovana v literarno-likovnih parih. Ida si je izbrala pesem Roža skladatelja, zborovodje in pesnika Mirana Rustje in nanjo ustvarila kolaž velikega formata, ki je bil med devetimi deli do konca avgusta razstavljen ob vhodu v Goriško knjižnico Franceta Bevka. Na Ex-temporu Kromberk/Nova Gorica je prejela tri nagrade (v letih 2010, 2012, 2017). Lansko 3. nagrado ji je prinesla slika s podobo vlaka v številki 70. Ida je namreč praznovala svoj 70. jubilej, njeno življenjsko pot pa je v precejšnji meri zaznamoval prav vlak; tema Vedute Nove Gorice se je navezovala na 70-letnico nastanka Nove Gorice.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Idriji). Letos pa ji je uspel še večji podvig: njeno delo Iz klobca na platno je bilo izbrano na državno razstavo Velika črta. Odprtje skupinske razstave 45 avtorjev je potekala 20. junija v Galeriji Velenje in Ida je prejela zlato priznanje!

Nagrade in priznanja

Zlato priznanje za delo Iz klobca na platno Preteklega novembra je ob svojem rojstnem dnevu tudi razstavljala v novogoriški Galeriji Frnaža. Prav vsako leto od 2004 dalje sodeluje na skupinskih tematskih razstavah, skoraj vedno se uvrsti na regijski nivo (razstave v Ajdovščini, Kanalu, Vipavskem Križu in

Na različnih ekstemporih, ki potekajo po Primorskem, Notranjskem in v bližnjih italijanskih mestih, je prejela več nagrad in priznanj, številna dela pa je podarila v dobrodelne namene (Bolnišnica Stara gora, Društvo Vezi, ŠENT, Družinski center Sveta gora itd.). Pogosto sodeluje z ZDUS na natečajih in likovnih kolonijah v Izoli. Dve leti zapored (2013 in 2014) je bila prejemnica prve nagrade za novoletno voščilnico med 120 predlogami, letos pa bo v oktobru prejela nagrado 20. likovne kolonije Izola 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani za sliko Izpahnjenka. Lanskega decembra je ustvarila sceno za folklorni večer v šempetrski dvorani, oblikovala je žig za Društvo žena Miren Orehovlje in tablo za komensko gostilno. V 25-ih letih likovnega ustvarjanja je imela več kot 340 skupinskih in 32 samostojnih

razstav. V teh letih je sodelovala s 17 mentorji, ki so ji posredovali dragocena znanja. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je aktivna članica v več društvih. Kljub številnim priznanjem Ida pove, da je njena največja nagrada, da slika, se druži s prijetnimi ustvarjalci in se

veseli življenja. Življenjske izkušnje so jo utrdile, pridobila je moč, da zmore videti lepoto in dobroto ter svojo življenjsko radost deli z drugimi.

JSKD Nova Gorica Foto: iz osebnega arhiva Ide Kocjančič

Zapis Petre Paravan in Gregorja Maverja z razstave Sledi likovnega ustvarjanja, Galerija Frnaža, november 2017

Osrednji motiv njenega ustvarjanja so krajine, katerih dobršen del predstavljajo vedute. Prav pri slednjih bi lahko rekli, da je avtorica »zapisovalka preteklosti«, saj nam skozi opuščene vodnjake, kamnita obokana vhodna vrata, stare domačije itd. približa svet, ki so ga poznali nekoč in ki počasi tone v pozabo. Njen likovni jezik je prežet z nostalgičnostjo. Likovna dela se skozi avtoričino interpretacijo preoblikujejo v osebno izpoved, ki poleg vsebine gledalca prepričajo z Idinim izostrenim občutkom za likovne prvine, med katerimi najbolj izstopa barvna usklajenost. Bolj kot močni kontrasti in intenzivne barve so za njeno ustvarjanje značilni nanosi skrbno izbranih subtilnih odtenkov. Njena dela postajajo vse bolj prečiščena, ni več nepotrebnih elementov, pač pa se poudarek prenese na določen detajl, drobno pozornost, skozi katero avtorica izraža sporočilnost motiva, pogosto hudomušno, igrivo in domiselno.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 35

KULTURA

Jupiter, Luna in Venera na nočnem nebu

Obujali smo stare cajte

Vesolje in astronomija vsako leto tudi pri nas privlačita vse več ljudi. Člani KD Stanko Vuk smo se odločili, da našemu že utečenemu poletnemu astronomskemu večeru dodamo še javna opazovanja med letom.

Vsako leto se na Mirenskem gradu na prav poseben način poklonimo naši domovini. Letos smo segli po naši ljudski kulturni dediščini.

Tako smo letos prvič postavili teleskope na travniku za mirensko cerkvijo, ki je vsem enostavno dostopen prostor v središču vasi in ima presenetljivo malo svetlobnega onesnaževanja. V prvem terminu nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub neugodni napovedi se nekateri niso pustili odgnati in skupina približno

petindvajsetih navdušencev si je lahko ogledala Jupiter in njegove lune. Tisti z najbolj ostrim pogledom pa so lahko na njem opazili tudi značilno rdečo pego. Za kratek čas se je pojavila tudi Luna. Žal pa sta v nadaljevanju večera oba izginila za oblaki. Obiskovalci so pokazali dobro mero zanimanja, tako da smo se odločili opazovanje ponoviti še teden kasneje. Odziv je bil sicer manjši kot prvič, vendar je bilo več vidnih zanimivosti nočnega neba. Poleg Jupitra in Lune so se pokazali tudi Venera, okrogla zvezdna kopica in nekaj dvozvezdij. Ob koncu večera smo dočakali

še prelet mednarodne vesoljske postaje, ki je bila ravno tedaj vidna iz naših krajev. Organizatorji smo bili z obema večeroma izredno zadovoljni, saj so obiskovalci izkazali veliko željo po spoznavanju vesolja in znanosti. Radovednost se je še najbolj pokazala pri najmlajših, pa tudi starejši je niso skrivali. Poleg nove izkušnje, ki so jo doživeli, smo preživeli tudi prijeten večer na prostem in bomo zato v prihodnosti naše srečanje še ponovili.

Andrej Brešan, KD Stanko Vuk Foto: Andrej Brešan

Prostor na Gradu ob lipi, ki nam ga z veseljem posodijo gospodje lazaristi, je vedno čaroben. V vsej svoji čarobnosti zaživi tudi na predvečer dneva državnosti. KD Stanko Vuk Miren – Orehovlje vsako leto pripravi zanimiv domoljubni večer s kresom in družabnim srečanjem, ki ga pripravi KS Miren v sodelovanju z Društvom žena Miren - Orehovlje. Letos smo segli v bogato zakladnico ljudskega ustvarjanja naših prednikov. Morda se je nekoč zdelo, da je ljudska pesem manjvredna. In da so pravljice le za otroke, da lažje zaspijo. V tem večeru smo pokazali, da temu ni tako.

Predstaviti kulturno dediščino Kot se spodobi, je nekaj besed kulturni dediščini namenil župan Mauricij Humar. Poudaril je, da se drobci z različnih področij naše dediščine povežejo v mozaik bogate slike naše kulture. Slavnostna govornica je bila Inga Brezigar Miklavčič, ki zase pravi, da je njeno poslanstvo biti etnologinja. Je Murkova nagrajenka in avtorica številnih etnoloških razstav. Izpostavila je, da je kulturna dediščina povezala naše pokrajine. Vrednote so tiste, ki se jih moramo zavedati. Ena pomembnejših je gotovo pravica do identitete države, pokrajine, mesta, vasi. Vsak lahko predstavi svojo vas drugim, izmenjuje vtise o svoj pokrajini, širi poznavanje svoje države čez njene meje. Sem uvrščamo tudi pravico do jezika, običajev ... In tako se zbirajo drobci v mozaik naše preteklosti in sedanjosti. Pomembno se je zavedati svoje kulturne dediščine in jo predstaviti drugim ter jo uporabiti za sedanji čas.

Potovanje k zvezdam Člani KD Stanko Vuk smo julija organizirali že tradicionalni Astronomski večer ob glasbi, ki je potekal na ploščadi pred Pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Uvodoma smo poslušali violinsko skladbo v izvedbi Sare Gorkič, v nadaljevanju pa je s flavto nastopila Sara Škvarč. Andrej Brešan je orisal položaj našega planeta Zemlje v osončju in število zvezd, ki jih lahko poleg Sonca najdemo v naši galaksiji Rimski cesti. Že v preteklosti so razmišljali, da bi lahko tudi okoli množice zvezd, ki jih vidimo na nebu, krožili planeti podobni tem, ki jih poznamo.

Odkrivanje novih planetov Leta 1992 je bilo prvič v zgodovini potrjeno odkritje planetov okrog neke druge zvezde. To vrsto planetov imenujemo zunajosončni planeti ali eksoplaneti, njihovo opazovanje pa je izredno zahtevno. Brešan je predstavil različne načine, ki jih znanstveniki uporabljajo za odkrivanje: od zmanjšanja količine svetlobe iz zvezde zaradi prehoda planeta pred njo do opletanja zvezde naprej in nazaj, kar je posledica kroženja planeta okrog nje. Enega od načinov odkrivanja planetov okrog drugih je izumila slovenska astrofizičarka Marija Strojnik, ki živi in deluje v Ameriki. Astronomi so odkrili t. i. vroče Jupitre, ogromne plinaste planete velikosti Jupitra ali še večje, ki krožijo izredno blizu svoje zvezde in dosegajo temperature tudi do 2000°C. 36

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Planeti, ki so podobni Zemlji Z izboljšanjem tehnologije in natančnosti opazovanj so odkrili mnogo manjših planetov, ki so po velikosti podobni Zemlji. Nahajajo se v naseljivem območju, to je ravno prava oddaljenost od zvezde, da niso ne prevroči ne prehladni. Na njih lahko dobimo vodo v tekočem, trdnem in plinastem stanju, kar omogoča nastanek življenja. Ocenili so, da je takih planetov 55 od 3797 odkritih. Med njimi se nahaja tudi nam najbližji eksoplanet, ki kroži okrog Soncu najbližje zvezde Alfe kentavra. Žal še za nobenega izmed teh ni bilo potrjeno, ali je življenje na njem res mogoče.

Naš dom je na Zemlji

To bo naloga novih večjih teleskopov, ki jih danes gradijo: vesoljski teleskop James Webb in največji optični teleskop na Zemlji ELT, ki bo imel zrcalo premera 40 metrov. Pot do planetov, ki krožijo okrog drugih zvezd naše galaksije, pa je še zelo dolga. Današnja tehnologija ne omogoča potovanja na tako velike razdalje.

Ljudske pesmi so v narečju Kjer so ljudje, tam so doma ljubezen, poroka, rojstvo, veselje in tudi žalost in smrt. Za vsako priložnost so nastale pesmi. Pomembnejše prve zapise ljudskih besedil najdemo pri Valvazorju v njegovi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Večje zanimanje za tovrstno literaturo se je pojavilo v sredini 19. stoletja in nato raslo in živelo vse do današnjih dni. Sprva je bilo v ospredju bolj zanimanje za pesništvo, kar nam dokazujejo na primer štiri knjige Karla Štreklja. Tako je v ljudskem ustvarjalnem polju nastalo več različic na isto temo.

Ljudske pripovedi so zakladnica Sredi 19. stoletja pa je močno naraslo zanimanje za pripovedke, pravljice, uganke pregovore. Tokrat so jih začeli pospešeno zbirati. Temu delu je bil najbolj predan Matija Valjavec. Znanost si je šele utirala pot, zato tudi ni bilo dovolj znanja, da bi si naravne pojave znali razložiti. Pa so nastale tako imenovane razlagalne pripovedke, kot na primer tista o Rabeljskem jezeru. Vsaj začasno so potešile radovednost poslušalcev. Nekoč uradnih zdravnikov ni bilo. Bili so zeliščarji, ki so znali s tapravo rožco pomagati, pa tudi naravnati kosti, izgnati hudega duha in še marsikaj. Ljudje so se

jih po eni strani bali, po drugi pa so jim izkazovali veliko spoštovanje.

Ljudski plesi Folklorne skupine Na placi Ljudsko ustvarjanje zajema poleg besede tudi ples. Ljudje so vedno našli priložnost za druženje in ples je bila skoraj obvezna sestavina veselice. Na Gradu so nas s starimi plesi v starih nošah razveselili plesalci iz Folklorne skupine Na placi iz Šempetra pri Gorici. Namen skupine je promoviranje slovenske folklorne dediščine in šempetrske oziroma goriške noše. Folklorno skupino vodi Ines Paravan. Nobena prireditev, kjer je jedro naša dediščina, ne more mimo harmonike. Tokrat je svoj meh raztegnil Matija Majcen. Vokalna skupina Chorus ‘97 pod vodstvom Vladimirja Čadeža je prireditvi dodala žlahten okus, saj so na tekmovanju v Tuzli prejeli srebrno plaketo. Kulturni program so sooblikovali še Marta Pavlin, ki je tudi pripravila in izbrala besedilo, Nives Zelenjak, Urška Marušič, Sonja Cijan, Sara Albreht, Evelin Vukoje, Marjan Marušič, David Olivo in Adam Kos. Za tehniko so poskrbeli Mitja Klančič, Andrej Brešan in Dean Cijan.

KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje Foto: Dean Cijan

Kako se rešimo bradavic Tisti, ki ima bradavice, mora ob pomladnem mesecu na borjač. Zmerom mora gledati samo v Mesec, nič naokoli. Potem naj se skloni in s tistim, kar zgrabi v pest, naj pomaže bradavice. Ma ne sme pogledati, kaj je v pesti. Ni važno, ali je to prah, pepel, žaganje ali gnoj. Potem reče te besede: Kar je, naj zgine, kar ni, naj ostane. Če vse naredi prav, bradavice prav kmalu izginejo. (Iz knjige Bejži Zlodej, baba gre.)

Na koncu smo se tako prepričali, da je pobeg na katerikoli drugi planet, če bomo našo Zemljo preveč izčrpali, nemogoč. Naše potovanje skozi vsa ta vesoljska odkritja se je zaključilo z jazz skladbami v izvedbi mirenske jazz skupine, ki jo sestavljajo Jernej Budin na kontrabasu, Jure Malič na kitari, Rok Klančič na saksofonu in Anej Petejan za bobni. Kljub oblačnemu nebu so številni poslušalci pokazali veliko zanimanja in radovednosti za svet okrog drugih zvezd.

KD Stanko Vuk Foto: Katarina Brešan

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 37

KULTURA

Premiera Junakovih sanj

Poletni pevski večer Okteta Rožmarin v Lipi

KS Temnica v juniju praznuje. Letos so v počastitev dneva državnosti in krajevnega praznika izvedli premiero dramskega dela Junakove sanje. Oder so postavili poleg stare šole v Temnici. Dramsko besedilo je nastalo s priredbo besedila Kartoteka izpod peresa poljskega pisatelja Tadeusza Rosewitza. Uprizoritev je rezultat trdega dela amaterske dramske skupine Z vseh vetrov.

Kako je uprizoritev nastajala Izvirno besedilo so člani dramske skupine priredili lokalnemu narečju. Glavno besedo pri uprizoritvi je imela mentorica in umetniški vodja skupine Maja Blagovič, ki je igro prilagodila možnostim uprizarjanja in sposobnostim dramskih igralcev. Z doslednim delom in neizprosnim piljenjem so se tako tisti popolni začetniki kot drugi z že nakaj »staža« prelevili v prepričljive in zanosne dramske like, ki so navdušili množico obiskovalcev.

Scena, osvetlitev, glasba

Snovanje amaterske dramske predstave zahteva tudi reševanje vrste drugih vzporednih vprašanj, kot so scena, osvetlitev, glasba ipd. V dogajanje so se vključili sokrajani, ki so s prostovoljnim delom pomagali dramski skupini, da je projekt izvedla skoraj brez finančnih vložkov. Izpostavila bi Andreja Kovačiča, ki je dolgo let realiziral scenografije v PDG Nova Gorica. Njegova mojstrska roka je opravila mnoga zahtevna dela. Pomagal nam je tudi, da smo kot donacijo pridobili kar lep nabor sicer starih ter odpisanih, a še vedno delujočih reflektorjev iz iste gledališke hiše. Pri izvedbi predstave so po svojih najboljših močeh pomagali tudi številni drugi člani Društva Simon Jenko Temnica.

Srečka Ščuka, članica dramske skupine Z vseh vetrov Pred pričetkom premiere je bilo nekoliko treme in strahu, da ne bomo česa pozabili. Že po prvih korakih po odru pa sem se zavedala, da uživam, in v naslednjem trenutku je sledilo spoznanje, da uživamo vsi nastopajoči. Maja nas je odlično pripravila ne samo na vloge, ampak tudi na psihični pritisk. Učila nas je, da uživamo, ker igramo. Naša pozitivna energija se je prenašala na obiskovalce premiere.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

O smislu življenja in vrednotah v sodobni družbi Predstava izstopa iz okvirov tradicionalnega in že videnega ter ponuja abstraktnejši in zahtevnejši pristop. A izkazalo se je, da sta tako Temnica kot širši Kras pripravljena na sprejem drugačnih, zahtevnejših kulturnih izzivov. Junakove sanje namreč ne sledijo ustaljenim tokovom dramskih predstav amaterskih gledališč, ki gradijo na zasnovi zapleta, razpleta in (običajno) veselega zaključka. Ta dramska igra ponuja niz prizorov – fragmentov iz sanj junaka današnjega časa: izgubljenega in brezciljnega v objemu vsakdanjika med preveč skrbnimi starši in brezskrbnim, morda celo razuzdanim druženjem z ženskami. Igra na igriv in humoren način odpira vprašanja o iskanju smisla življenja, rušenju družbenih in družinskih vrednot, brezciljnosti in idejni izpraznjenosti posameznika v sodobni družbi. Gledalcu pa pušča prostor, da sam išče odgovore na vsa ta vprašanja.

Izjemen odziv gledalcev

Strahovi, da gledalci ne bodo sprejeli drugačnosti izziva, so se ob navdušenem ploskanju ob zaključnih priklonih razblinili. Število obiskovalcev je presenetilo prav vse, saj je dogodek pritegnil tako številne

domačine kot tudi druge obiskovalce s širšega območja Krasa. Prijetno presenečeni in zadovoljni z obiskom smo bili tako člani dramske skupine kot ostali, ki so se nas voj način vključili v nastajanje igre. Ustanovitev dramske skupine je v vas ter v njeno okolico vnesla kar nekaj pozitivnih momentov. Poudarim naj raznoliko starostno sestavo igralcev od 15 do 64 let, ki je okrepila medgeneracijsko druženje in povezovanje prebivalcev v vasi ter širše. Sedaj igralci dramske skupine že nestrpno čakajo na prva gostovanja. V jeseni se bodo prijavili tudi na tekmovanja amaterskih dramskih skupin na lokalni ter vseslovenski ravni. Vez druženja in medsebojnega sodelovanja, ki jo je predstava vnesla v življenje vasi Temnica in okolice, ostaja živa. Verjamemo, da bo prinesla veter sprememb v smeri razcveta kulture ne le v Temnici ter pripadajoči krajevni skupnosti, ampak na celotnem področju Krasa.

Irena Hlede Foto: David Cigoj

Simon Beltram, gledalec

Jožko Čuk, gledalec

Dokaj abstraktno predstavo je igralskemu ansamblu uspelo odlično približati publiki in na koncu izvabiti spontan, bučen aplavz.

Predstava me je navdušila. Režiserki Maji je uspelo v vseh akterjih odkriti in pokazati njihove talente ter publiko napolniti z iskrivimi mislimi in veseljem.

Nataša Kolenc, gledalka

Predstava je pozitivno presenetila tako z vsebino kot tudi s sodobnim pristopom in visoko ravnjo izvedbe, kakršne od pred kratkim sestavljene vaške gledališke skupine verjetno ni pričakoval nihče.

Oktet Rožmarin je pod umetniškim vodstvom Katje Bajec v zadnjem junijskem večeru organiziral zdaj že tradicionalni zaključni koncert z nazivom Poletni pevski večer v Lipi. V družbi Mladinskega pevskega zbora Kras Opatje selo, Ženskega pevskega zbora Glas Zarja iz Sel na Krasu in Noneta Brda je ubrano zazvenela pesem pri štirni ob Vaškem domu v Lipi. Številnim poslušalcem je pričarala lep glasbeni večer, ki se je nadaljeval s prijetnim druženjem med pevci, vaščani in poslušalci od drugod. Oktet Rožmarin sestavljajo fantje s spodnjega Krasa in okolice Komna. Repertoar obsega slovenske narodne in

avtorske pesmi, posegajo tudi po delih tujih skladateljev; v dobri družbi ali pa za presenečenje slavljencu z veseljem zapojejo tudi znane dalmatinske pesmi. Sodelujejo na raznih prireditvah v matični Občini Miren - Kostanjevica in drugod po Sloveniji, kmalu pa se nameravajo odzvati tudi na povabila iz tujine. Po pestri sezoni, polni raznovrstnih nastopov in koncertov, so nazadnje sredi junija na povabilo Jurovskega okteta z veseljem zapeli v družbi sedmih oktetov in

malih vokalnih skupin na tradicionalnem srečanju oktetov v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah in ponesli primorsko pesem na drugi konec Slovenije.

Katja Bajec Foto: Nataša Kolenc

Mednarodna nagrada za fotografije Vizualna umetnica in fotografinja Špela Volčič, zmagovalka nagrade SIFEST/Portfolio 17 »Lanfranco Colombo«, se bo s projektom Et fiat lux predstavila s samostojno razstavo na 27. festivalu fotografije Sifest Festival v Savignanu sul Rubicone v Italiji. Tema in naslov letošnje razstave je »On Being Now«. Otvoritev festivala in s tem razstav, konferenc, fotografskih nagrad in prireditev, se je pričela 14. septembra in je trajala do 30. septembra 2018. Ob tej priložnosti bo izšla njena prva publikacija celotnih del projekta Et fiat lux,

ki ji jo za prvo nagrado podarjata Festival Sifest in založba Pazzini Editore, Rimini (Italija). V oktobru bodo dela avtorice potovala v Verono na umetniški sejem Art Verona Fair. Domači publiki se bo predstavila novembra v Solkanu v Galeriji Gong. Za tem bodo fotografije ponovno odpotovale v Italijo na samostojno razstavo, in sicer v Firence, kjer bodo dela na ogled do februarja 2019. Čestitke in še mnogo imenitnih razstav doma in po svetu.

Špela Sušanj Foto: Špela Volčič

Večer pod lipo Pevci Moškega pevskega zbora Anton Klančič so tudi letošnjo sezono zaključili s koncertom v domačem kraju. Tokrat so nas povabili pod lipo na dvorišče OŠ Miren. Pod taktirko domačina Mateja Petejana so obiskovalcem predstavili obsežen repertoar, ki so ga izvajali v sezoni 2017/2018. Navdušenci klasičnega zborovskega petja so na svoj račun prišli v prvem delu koncerta, ko so prisluhnili zborovskim skladbam, s katerimi so pevci nastopali tudi na revijah Primorska poje, Reviji pevskih zborov Goriške, Reviji občinskih pevskih zborov … V drugem delu so občinstvo navdušili z repertoarjem dalmatinskih in popularnih skladb ob inštrumentalni spremljavi, manjkal ni niti gospel. Jure Malič, nepogrešljivi član zbora, je za zbor priredil znano gospel skladbo »I’m gonna sing till the spirits

moves in my heart« v ritmično in harmonično zahtevno zborovsko skladbo, ki so jo premierno izvedli prav na tem koncertu. Za posebno vzdušje sta poskrbela Bojan Faganeli in Matevž Lapajne z odličnimi solističnimi vložki. Piko na i pa je dodala še inštrumentalna spremljava Mateja Petejana, Aneja Petejana in Jureta Maliča. V tretjem, neuradnem delu koncerta so s ploskanjem in petjem sodelovali tudi poslušalci. Vesela pesem ob zvokih klavirja, harmonike, kitare in trobente se je razlegala do poznih večernih ur. Fantje Moškega pevskega zbora Anton Klančič so ponovno obogatili kulturno dogajanje v našem kraju. Med nastopom izžarevajo mladostno energijo, čutita se

povezanost in prijateljstvo med njimi. Dokazali so, da so pravi »multipraktiki« z različnimi talenti, kot v šali zase sami rečejo. V petju in druženju neizmerno uživajo, zato medse vabijo nove člane, ljubitelje petja.

Sonja Cijan Foto: Sonja Cijan

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 39

KULTURA

Opajski večeri pod zvezdami

Duhovnik in pesnik Dominik Bizjak - Dinko je ob svoji 40-letnici mašniškega posvečenja izdal zbirko svojih pesmi Nemir vesolja. Pogovor z avtorjema je vodila Alenka Marušič. Večer je bil obogaten z glasbo, ki jo je med prebiranjem poezij na klavirju igral Pavel Pahor. Za glasbene vložke sta poskrbeli nadebudni opajski glasbenici Nika Pahor na flavti in Tjaša Veselič na klavirju. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotografije, ki sta jih kot kuliso na odru razstavila Dominik Bizjak – Dinko in Jure Batagelj. Ob prijetnem druženju tudi po uradnem delu so si obiskovalci in organizatorji bili edini – da je bil to sicer prvi pesniški večer pod opajskimi zvezdami, zagotovo pa ne zadnji.

Kulturo bogat september

Topli večeri so odlična priložnost za druženje vaščanov pod milim nebom in ob razsvetljavi množice zvezd. Ljudje se nadihajo svežega zraka, uživajo v kulturnem programu in poklepetajo o tem in onem. Društvo žensk Žbrinca Opatje selo je tudi letos v sodelovanju s KS Opatje selo, PD Kras Opatje selo, TD Kras in s sponzorstvom gostilne Štirna organiziralo tradicionalne prireditve v okviru dogajanja Opajski večeri pod zvezdami.

Čajanka ob 7. obletnici delovanja Uvodni večer je potekal v znamenju praznovanja uspešnega 7-letnega delovanja društva žensk Žbrinca. Članice društva so na nekdanji dan mladosti povabile občinstvo na čajanko, kjer so ob fotografijah obujali spomine, poslušali opajske pravce in ljudske pesmi, ki jih Žbrince tako rade

zapojejo. Na prireditvi so se zahvalile tudi svojim največjim podpornikom »Cepcem«, malim Žbrinčkam in »Cepičem«, Prosvetnemu društvu »Kras«, predsedniku KS Opatje selo Mirjanu Pahorju ter županu Občine Miren - Kostanjevica Mauriciju Humarju. Posebni gostje čajanke so bili dijaki Šolskega centra Nova Gorica SETŠ in njihove mentorice. Predstavili so turistično ponudbo »Žbrinca nosi pravce«, kot so jo predstavili na 15. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma, in sicer na temo Kultura in turizem. Za to ustvarjalno delo so prejeli srebrno priznanje.

Punčka iz omare Zadnjo majsko soboto so nas zabavali člani gledališke skupine KUD Šempeter z neobičajno komedijo Hotel ali Punčka iz omare.

Junijski živopisani dogodki pod zvezdami Občinstvo se je najprej navduševalo nad plesnim večerom. Na opajskem odru so se namreč predstavile tri plesne skupine: Be funky, Plesna šola ADC iz Ajdovščine ter mladi plesalci Športno-plesnega studia KreArt. Plesni večer je obogatil tudi fotograf Rok Peric z otvoritvijo svoje fotografske razstave Prvi koraki v svet fotografije. Obiskovalci so uživali na zaključnih koncertih PD Kras Opatje selo in Big bandu NOVA. Na potopisnem predavanju Severna obzorja popotnika Dejana Ogrinca so potovali od Švedske do Aljaske. Konec junija je potekalo kulturno in družabno srečanje z gosti s Češke na temo begunstva.

Ljubiteljska (amaterska) sikarka Nevenka Faganeli iz Mirna, članica Goriške Palete in slikarske sekcije društva Kul.tu.ra. Renče, je odprla samostojno razstavo likovnih del z naslovom Slikanje z notranjim žarom. Obiskale so nas Aleksandrinke iz Društva žena Prvačina in nas s pomočjo Prvačke pleh muzike popeljale v preteklost, to je iz Prvačine v Aleksandrijo in nazaj. Letošnje Opajske večere pod zvezdami smo zaključili s plesom. Predstavili so se nam namreč članice in člani folklornega društva Val Piran senior. V tipični istrski in tržaški noši so ob zvokih harmonike zaplesali istrske in tržaške plese. Vrhunec večera je bil klobučkov ples, saj so se med sabo pomerili tudi Opajci sami. Ob koncu letošnje sezone Opajskih večerov pod zvezdami se zahvaljujemo soorganizatorjem: KS Opatje selo, PD »Kras« Opatje selo, TD Cerje ter našemu zlatemu pokrovitelju večerov gostilni Štirna. Zahvala gre pa tudi zvestemu občinstvu, ki nam vedno znova potrjuje uspešnost Opajskih večerov pod zvezdami. Nasvidenje prihodnje leto.

Društvo žensk Žbrinca Opatje selo Foto: iz arhiva Društva

Pesniški večer v avgustu

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Ta mesec pod zvezdami je bil pesniško obarvan. Na literarnem večeru poezije sta svoja prvenca predstavila Lejla Kolman Batagelj in Dominik Bizjak - Dinko. Lejla Kolman Batagelj je prevajalka, jezikoslovka in pesnica. Njena pesniška zbirka nosi naslov S poezijo v srcu, s srcem na dlani. Omnia mea mecum porto.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 41

OBČANI POROČAJO

Zvezdni utrinki in planeti v Mirnu

Obisk upokojencev iz pobratene občine Nazarje

Astronomski zanesenjaki iz KD Stanko Vuk smo letos v avgustu prvič organizirali javno opazovanje zvezdnih utrinkov ali meteorjev. Dogajanje se je odvijalo na travniku za mirensko župnijsko cerkvijo.

Ob podpisu listine o pobratenju v lanskem letu med našo občino in Občino Nazarje se je slovesnega dogodka udeležil tudi Janez Štiglic, podpredsednik DU Nazarje. Med pogovorom je vzniknila ideja o tesnejšem sodelovanju med DU Nazarje in DU Miren.

Najprimernejši pripomočki za tako opazovanje so razni ležalniki, odeje oziroma vse, kar lahko postavimo na tla in nam omogoča udobno ležanje z nosom proti nebu. To je tudi najbolj ugoden položaj, v katerem vidimo kar največ utrinkov in ta nebesni pojav uživamo v polnosti. Potrpljenje tistih, ki so si zadali cilj našteti čim več utrinkov, je bilo nagrajeno, saj je vedno kdo zaklical: »Videl sem ga!« Občasno se je pojavil tudi kakšen zelo velik meteor, ki je prepotoval dobršen del neba in za sabo pustil dolgo svetlečo sled ter vzbudil veliko navdušenje med opazovalci. Nebo so nam dodatno krasili še štirje planeti, ki so bili razporejen v vrsti od zahoda proti vzhodu. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi imeli na nebu toliko vidnih planetov hkrati. Z našimi teleskopi smo si lahko vsakega podrobno ogledali. Najbolj zahodno je bila vidna Venera, ki jo sedaj imenujemo Večernica in je tudi kmalu izginila z obzorja. Naslednji v smeri proti

Pa nas je Štiglic poklical, da nameravajo organizirati izlet v Miren, in nas prosil za pomoč pri izvedbi. Z veseljem smo poprijeli za organizacijo. Pričakali smo jih pred občinsko stavbo v Mirnu. Na slovesnem sprejemu jim je pevski zbor Društva žena Miren - Orehovlje zapel nekaj pesmi, posebej pa je izstopala njihova priredba mirenske himne. Za dobrodošlico so jim naše upokojenke ponudile domače pecivo ter našo jed – frtaljo, ki jo je večina njih prvič okušala. Po pozdravnih nagovorih predsednika Zdravka Stanića in podpredsednika občine Stojana Cotiča se je Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje, zahvalil za prijeten sprejem. Nato se je skupina razdelila na dva dela. Prva si je ogledala Hišo dobre volje, ki jo je odlično predstavila vodja centra Tina Krog s sodelavkami, druga skupina pa si je ogledala Čevljarski muzej. Ogled je vodila Patricija Petejan. Po ogledu sta se skupini zamenjali. Sledil je odhod na Cerje

vzhodu je bil Jupiter, pri katerem vedno štejemo, koliko izmed njegovih štirih lun lahko vidimo skozi teleskop. Ravno tedaj je bila vidna tudi njegova značilna rdeča pega kot temna pika na njegovi površini. Če smo se premaknili še bolj na vzhod, smo uzrli Saturn, ki je sedaj posebno lep, saj so v tem času njegovi obroči zelo lepo vidni. Na koncu pa pridemo do zadnjega v vrsti,

Marsa, ki je trenutno eden izmed najbolj svetlečih objektov na nočnem nebu. Opazovanje zvezdnih utrinkov in planetov je vse obiskovalce in organizatorje navdušila tako, da se bomo tudi v prihodnosti še srečevali na istem mestu in opazovali zanimivosti nočnega neba.

Andrej Brešan Foto: Katarina Brešan

Spremenjen delovni čas knjižnice v Biljah Krajevna knjižnica v Biljah, ki je del Goriške knjižnice Franceta Bevka, od 1. septembra dalje obratuje po novem urniku, in sicer je odprta ob sredah od 15. do 18. ure in ob petkih od 9. do 12. ure. Biljenska knjižnica se nahaja v prenovljenih prostorih prvega nadstropja stavbe, v kateri delujeta še krajevna skupnost in banka. V njej je več kot 10.000 enot gradiva. Na knjižnih policah so od slikanic za najmlajše do otroške in mladinske literature ter različnih žanrov knjig za odrasle, razne publikacije, strokovna literatura ... Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je zadovoljen, da se ne le ohranja, ampak tudi nadgrajuje kakovost življenja in dogajanja na podeželju. Župan pravi: »Knjižnice so prostor za srečevanje in druženje, z daljšim delovnim časom pa bomo omogočili obisk še večjemu krogu občanov, s čimer spodbujamo bralno kulturo«. Spomnimo, da se je bogata bralna dejavnost v Biljah začela že leta 1892 z ustanovitvijo Kmetskega bralnega 42

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

društva. Leta 1963 je vodenje knjižnice prevzel Ivan Komel in zanjo skrbel več kot pol stoletja. Zadnjih pet let mu je pri računalniški izposoji pomagala Neža Orel. Ker se je Neža s 1. septembrom letos podala v nove izzive, strokovno delo v knjižnici po novem opravlja bibliotekarka iz Goriške knjižnice Franceta Bevka. Verjamemo, da bo gospod Komel še vedno prihajal v knjižnico in bibliotekarki ter obiskovalcem pomagal pri iskanju njemu tako ljubih knjig. Iskrena hvala obema za srčno opravljanje čudovitega poslanstva. Več zanimivosti o knjižnici lahko preberete tudi na www.gkfb.si. Dodajmo, da si gradivo v knjižnici lahko brezplačno izposojajo otroci

in mladina do 18. leta starosti, starejši nad 80 let, uporabniki s statusom invalida, brezposelni in prejemniki socialne pomoči ter člani ZBDS. Letna naročnina za zaposlene znaša 16 evrov, medtem ko je za dijake nad 18 let, študente in upokojence polovična, torej 8 evrov.

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva

k Pomniku braniteljem slovenske zemlje. Zgodovino in sam Pomnik je predstavil Konrad Marušič, član TD Cerje, ki nas je kasneje povedel še do jame Pečinke in do Borojevićevega prestola. Celodnevni izlet smo zaključili v Selah na Krasu, kjer se nam je pridružil še Polde Blažič, predstavnik DU Kostanjevica. Gostom je povedal marsikaj zanimivega

o Krasu, bližnjem Tržiču in njegovi ladjedelnici. V veselem razpoloženju in s povabilom na obisk v Nazarje se je obisk zaključil. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo zaposlenim na naši občini, še posebej županu Mauriciju Humarju.

Besedilo in foto: Jožko Faganeli

Srečanje Marušičev v Opatjem selu Da je bilo srečanje prav v Opatjem selu, ni naključje, saj kar največ Marušičev na število prebivalcev v naši državi živi prav v tem kraju, in sicer 91 oseb. Sicer pa uradni statistični podatki za leto 2010 pravijo, da je bilo v Sloveniji 610 prebivalcev s priimkom Marušič. Največ jih je v goriški statistični regiji (255), kar priimek uvršča na 436. mesto po razširjenosti v državi. Največ prebivalcev s tem priimkom je na Hrvaškem, kjer živi okrog 3600 Marušičev. Največ jih je v Zagrebu in po večjih mestih Dalmacije, saj Marušiči izvirajo prav iz Makarske riviere oziroma Omiša, kjer se nahaja tudi kraj Marušiči. Na srečanju je o priimku Marušič spregovoril zgodovinar dr. Branko Marušič. Kulturnemu programu je sledil ogled Hiše opajske tradicije, Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju in drugih znamenitosti kraja. Na družabnem

srečanju smo si udeleženci delili zgodbe o Marušičih. Srečanja se je udeležilo okrog 150 »Marušičev« iz vse Slovenije, zamejstva ter celo iz Hong Konga. Veselimo se že naslednjega srečanja, ki je predvideno za 15. junij 2019, prav tako v Opatjem selu. Pozivamo tudi vse, če nam

posredujete zgodbe, dokumente, fotografije in sploh vse zanimivosti, ki so vezane na priimek Marušič na elektronski naslov: srecanje.marusicev@gmail.com

Konrad Marušič Foto: Dominik Bizjak - Dinko

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 43

OBČANI POROČAJO

Srečanje prostovoljk projekta Starejši za starejše v Bovcu

Že 20. obletnica občinskega srečanja upokojencev

Letošnji gostitelj je bilo DU Bovec in naša koordinatorka Ruža Sardoč. Takoj smo vedeli, da bo srečanje prijazno, toplo, izvirno, kot je vedno naša Ruža. In res je bilo tako. Ruža in njena številčno skromna, toda »velika« ekipa, nam je pripravila nepozaben dan.

V začetku junija smo biljenski upokojenci v Domu krajanov Negovana Nemca pripravili že 20. občinsko srečanje upokojencev. Izpeljali smo ga v sodelovanju z Občino Miren - Kostanjevica, DU Kostanjevica na Krasu in DU Miren.

Zbrali smo se prostovoljci iz 11 društev, in sicer iz Vipave, Ajdovščine, Renč, Kostanjevice, Nove Gorice, Kanala, Idrije, Cerknega, Tolmina, Bovca in seveda iz Mirna. Po prisrčni dobrodošlici s čompami in skuto ter pecivom je sledil kulturni program, ki so ga začeli otroci iz vrtca Bovec. Nato so zbranim izrekli dobrodošlico podžupan občine Bovec Davor Gašperčič, podpredsednica ZDUS Vera Pečnik, predsednik PZDU Zlatko Martin Marušič in koordinatorka projekta za severno Primorsko Janja Polanc. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da sta o pomenu prostovoljstva za lokalno skupnost spregovorila tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in podžupan Občine Kanal ob Soči. Poudarila sta veličino prostovoljstva za vse ljudi, ki so pomoči potrebni. Obenem pa je projekt tisti, ki prvi zazna ljudi v stiski in njihove potrebe posreduje ustreznim institucijam. Po tem smo si ogledali še trdnjavo Kluže in Log pod Mangartom. Mogočna utrdba nad sotesko Koritnice, ena najbolj obiskanih kulturnih znamenitosti v dolini Soče, je pomemben spomenik obrambe pred turškimi vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v 1. svetovni vojni. Zgodba trdnjave Kluže je ujeta v izjemno naravo, med strma pobočja Rombona, Slemena in smaragdno zelenega 70 m

Letošnje praznovanje je bilo družabno in kulturno obarvano. Srečanja se je udeležilo več kot sto udeležencev iz vseh treh društev. Najprej je zbrane nagovoril predsednik DU Bilje Cvetko Dominko in predstavil delo društva. Praznovanja so se udeležili: predsednik PZDU Severne Primorske Zlatko Martin Marušič, župan Mauricij Humar, predsednica upokojencev Kostanjevica na Krasu Nives Urdih in predsednik DU Miren Zdravko Stanić. Stanić je orisal začetke naših druženj in povedal, da so se srečanja med društvi začela leta 1998 na pobudo Karla Godniča in Karla Pahorja iz Kostanjevice na Krasu ter Evgena Bizjaka iz Bilj. Prvo srečanje so upokojenci iz Mirna organizirali na Trstelju

Kostanjci so dobrodelni Na pobudo našega krajana Domna Okretiča in s podporo sveta KS Kostanjevica smo v Kostanjevici na Krasu tudi letos ob podiranju in razrezu mlaja zbirali prostovoljne prispevke. Zbrano smo že tretje leto zapovrstjo nakazali Zvezi prijateljev mladine. Ta organizacija namreč zbira finančna sredstva, s katerimi omogoča otrokom iz socialno šibkih družin, da del počitnic preživijo na morju. Letos smo zbrali 202 evra. Ponosni smo na to.

globokega korita Koritnice. Tu začutimo in občudujemo prepihe preteklosti, ki so zaznamovali to pomembno strateško pozicijo, imenovano tudi Bovška vrata. Na mestu, kjer stoji danes trdnjava, je bila leta 1471 zgrajena trdnjava Beneške republike, nato so tu novo trdnjavo zgradili Habsburžani. Zavetje je nudila tudi Napoleonovi vojski. Največjo vlogo pa je odigrala v 1. svetovni vojni, ko je tu divjala soška fronta. Člani društva Dreizehn dreizehn 1313 Bovec, ki skrbijo za ohranjanje zapuščine prve svetovne vojne, so nam predstavili pomen trdnjave skozi zgodovino, nato pa še odigrali skeč o življenju vojakov. Spoznali smo »Mujota«, slovenskega vojaka, Italijana in nemškega oz. avstrijskega vojaka ter šaljive dogodivščine iz njihovega vsakdanjega življenja.

Pot smo nadaljevali v Log pod Mangartom, kjer se nahaja najbolj urejeno vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne na Slovenskem. Tu smo si ogledali vhod v Štoln, 4844 m dolg rov, ki povezuje Log pod Mangartom z italijanskim Rabljem. Rov je bil zgrajen za odvodnjavanje rudnika svinca in cinka v Rablju. Dejansko pa je bil to vhod v rudnik, kamor so hodili okoliški prebivalci delat. Preko tega rudnika se je izvajal tudi kontrabant. Danes se tu začenja slovenska Pot miru, ki povezuje položaje 1. svetovne vojne v Posočju in soško fronto. Organizatorji so se izjemno potrudili. Domov smo se vrnili polni prelepih vtisov

Gordana Vičič Foto: Hilarija Logar

julija 1998. Takrat so bili postavljeni temelji vsakoletnih druženj upokojencev naše občine. Pesem in glasba sta v Biljah doma. Za to sta poskrbela mlada harmonikarja Timotej Lukežič in Matevž Pavlin, ki sta zaigrala nekaj poskočnih melodij. S hudomušno predstavo in plesom so se predstavili otroci iz Podružnične OŠ Bilje pod vodstvom Tjaše Močnik. S svojim nežnim glasom nas je razvajala mlada pevka Katarina Štanta. Da je bilo srečanje popolno, smo za udeležence pripravili prav posebno presenečenje. V našo družbo smo povabili skupino Flaškon z Vogrskega. Igrajo na domače glasbila, kot so: bajs, buča, perilnik, kosa, smetišnica in harmonika. Druži jih

prijateljstvo in ljubezen do ljudskega izročila. Nasmejali so nas z vici, anekdotami in muziko. Takoj so nas že zasrbeli podplati in najbolj pogumni so že med nastopom zaplesali. Bili smo tako navdušeni, da smo skupaj zapeli nekaj domačih pesmi. Po večerji, ki so nam jo pripravili v gostilni Kogoj, smo nadaljevali s plesom v družbi Andreje in Andraža Grobiše iz Temnice.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk, Cvetko Dominko

Izlet v Istro Junija smo se članice Društva žena in člani Društva upokojencev odpravili na prijeten izlet v Poreč, Rovinj in Limski kanal. Izlet je bil pravzaprav nagrada članicam Društva žena Miren - Orehovlje za celoletno delo v društvu. Naročili smo lepo vreme in tako je tudi bilo. Na avtobusu nas je pričakala vodička Ada, ki nam je na izredno prijeten način predstavila kraje in kulturne znamenitosti našega izleta.

Poreč in Rovinj Sprehod skozi stari Poreč je bil res zanimiv. Saj je to kraj, ki se ponaša s tisočletno zgodovino. Ima status najlepšega in najatraktivnejšega mesta v Istri. Tu smo si najprej ogledali cerkev Gospe od Angela,

Peterokotni stolp zgrajen v gotskem stilu, stavbo z beneškim levom ter vhod v Evfrazijevo baziliko. Za kaj več ni bilo časa, saj nas je že čakala ladja, ki nas je popeljala v Rovinj – »modri biser Jadrana«. Rovinj je bil več kot 500 let del Beneške republike, njegovo staro mesto pa se nahaja visoko na polotoku obkroženo z beneškimi hišami. Največja znamenitost je cerkev sv. Eufemije iz 18. stoletja, od koder je prelep pogled na celotno mesto.

Znameniti Limski kanal V Rovinju smo se vkrcali na ladjo, s katero smo je pluli do sredine Limskega kanala. To je 9 km dolg in okrog 600 m širok zaliv med Porečem in Rovinjem. Je zaščiten naravni rezervat z izjemno bogato floro. Tu so tudi znana školjčišča. V tem čudovitem naravnem okolju so snemali tudi film Vikingi. Na povratku nas je tudi malo pozibavalo, ker je že zapihal popoldanski maestral, celo pooblačilo in malo nas je zaskrbelo, da bi se vreme poslabšalo. Od vsega tega ni bilo nič in smo se v prijetni vožnji vrnili v Poreč. Na poti smo se posladkali z dobrotami, s katerimi so nas postregle Marija Putnik, Marinka Ušaj Jerkič in Mira Koprena. Dobre volje smo nadaljevali pot do Kopra in se zadovoljni in dobro razpoloženi vrnili domov.

Gordana Vičič Foto: Gordana Vičič

Eda Kodrič 44

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 45

OBČANI POROČAJO

Srečanje primorskih upokojencev v Pivki

Po koroških poteh slovenskih prednikov

Upokojenci iz Bilj smo se odpeljali v Pivko na srečanje primorskih upokojencev v organizaciji PZDU južne Primorske.

Vaščani Lipe na Krasu smo v začetku julija ponovno združili prijetno s koristnim in se odpravili na »vaški izlet«. Pot nas je vodila na avstrijsko Koroško, ki ni predaleč, a hkrati dovolj drugačna in zanimiva, posebej če nanjo pogledaš z vidika slovenske zgodovine.

V spremstvu vodnice smo si ogledali Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki leži v zaledju gozdnatih Javornikov, Petelinje jezero in grad Prem.

Zanimiva je tudi kot nam bližnji primer uspešnega razvoja (trajnostnega) turizma. Izlet smo Lipnci organizirali sami, tako rekoč z lastnim znanjem in kadri, tudi mladimi, kar je dober obet za naprej. Iz Lipe smo se preko Furlanije odpeljali do Vrbskega jezera (Wörthersee) na Južnem Koroškem, danes dvojezičnem območju, ki je bilo od časov slovanske Karantanije pa do I. svetovne vojne del strnjenega slovenskega ozemlja. Po sprehodu po mondenem letovišču Vrba (Velden) smo si daljši postanek privoščili na drugem koncu 17 km dolgega Vrbskega jezera, pri slikovitem kraju Otok (MariaWörth) s starodavnima cerkvicama, povezanem z zgodovino karantanskih Slovencev. Po krepki »merendi« ob jezeru smo se odpeljali do Celovca (Klagenfurt) in v spremstvu izkušenega vodnika Davida Cigoja spoznali mestno središče z Deželnim dvorcem, živahnim Starim trgom in Novim trgom s simbolom mesta – zmajem. V Deželnem dvorcu smo videli tudi znamenit knežji kamen, na katerem so od začetka 7. stoletja z obredom v slovenščini ustoličevali karantanske kneze, kasneje koroške vojvode. Karantansko zgodbo smo nadaljevali na bližnjem Gosposvetskem polju, kjer so stala zgodovinska središča Koroške več kot 2000 let: od keltskega Norika, rimskega Virunuma, slovansko-karantanskega Krnskega gradu in Gospe Svete do današnjih dni. Kompleks Gospe Svete z mogočno gotsko cerkvijo smo tudi obiskali in med drugim spoznali zgodbo o nastanku slovanske kneževine Karantanije in tudi o koncu njene samostojnosti sredi 8. stoletja pod knezom Borutom.

Pivška presihajoča jezera V parku se skriva 17 presihajočih jezer, ki pišejo zgodbo o kraških tleh in ljudeh, ki tam živijo. S svojo številčnostjo so edina v Evropi. Poleti jezera skrivnostno izginejo v podzemlje. Takrat nam narava ponudi čudovite travnike s 182 vrstami rastlin, dišečih cvetlic, med katerimi izstopajo sibirska perunika, redka orhideja muholiko mačje uho, divji luk itd. Tu živi 211 vrst hroščev, 106 vrst barvnih metuljev in 133 vrst ptic. V bližnjih gozdovih imajo svoj dom medved, volk in ris, v kraškem podzemlju pa človeška ribica.

Ob odhodu smo sklenili: »Če želimo naravo ohraniti v vsej njeni čistosti in lepoti, moramo za seboj pustiti le stopinje, fotografije in lep spomin.« Ob povratku smo obiskali Ekomuzej, ki pripoveduje zgodbo o vodi. Zavrteli smo posebno mlinsko kolo in spoznali skrivnost presihajočih jezer.

Prireditev v dvorani Skala Naša pot se je sklenila na prireditvi Primorski upokojenci v dvorani Skala v Pivki. Prisotne so nagovorili predsednik DU Pivka Evgen Primožič, župan Občine Pivka, predsednik ZDUS, predsednika PZDU SP-JP in drugi. V kulturnem programu so peli kar trije pevski zbori. Na koncu smo vsi skupaj slavnostno zapeli pesem Vstajenje Primorske.

Petelinje jezero

Grad Prem

Na bližnjem hribu nad Pivko stoji cerkvica Svete Trojice. Saj poznate Levstikovo zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha, kajne. Doma je bil prav pod Sveto Trojico. Sprehodili smo se do Petelinjega presihajočega jezera, ki je drugo največje v Pivški kotlini in leži SV od Slovenske vasi v smeri proti vasi Trnje. Najvišji vodostaj ima v globini 5–7m. Voda tu ostane tudi do pol leta – odvisno od padavin. Posebnost Petelinjega jezera je rakec kraški škrgonožec, ki ga drugod ne najdemo. Ob poti smo občudovali raznoliko rastlinje in poslušali ptičje petje.

Po proslavi smo si ogledali grad Prem, ki leži nad reko Reko. Prvič je bil grad omenjen leta 1213. Lastniki so se menjavali od rodbin iz Devina, Walsee, Porcia do zadnje Zuccolin iz Trsta. Ogledali smo si grajske prostore in različne muzejske zbirke. V kraju Prem smo pokukali v notranjost rojstne hiše pesnika Dragotina Ketteja. Po napornem dnevu smo odšli na večerjo na Turistično kmetijo pri Ivankovih. Odlično razpoloženi smo se v večernih urah vrnili domov.

Nagrajeno pivo iz pivovarne KAKI KRAFT

Minister za zdravje opozarja: Prekmerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk in Cvetko Dominko

Vožnjo po slikoviti pokrajini smo popoldan nadaljevali do enega najslikovitejših avstrijskih gradov, ki »gnezdi« visoko nad pokrajino: grad Ostrovica (Burg Hochosterwitz). Tisti s še dovolj moči smo se peš povzpeli 160 m visoko, skozi 14 obrambnih stolpov do nekdaj neosvojljivega gradu z izjemnimi razgledi, zanimivimi zgodbami in zgovornim vodnikom Manfredom v grajski opravi. Naše koroško popotovanje smo, po obisku mogočnega samostana »slovenske«

svetnice sv. Eme v Krki (Gurk), zaključili ob Osojskem jezeru (Ossiachersee). V Osojah smo si na obali jezera privoščili dobro večerjo, najpogumnejši pa pred povratkom domov tudi večerno kopanje v jezeru. Več na: www.mojaobcina.si/ miren-kostanjevica/novice/

Nataša Kolenc Foto: Nataša Kolenc in David Cigoj

Anja in Andrej Horvat, lastnika mirenske pivovarne Kaki kraft, sta na tekmovanju za slovensko pivo leta med 23 različnimi pivi prejela plaketo za 3. mesto. Nagrajeno je bilo temno pivo Edita. Za isto pivo sta na tekmovanju Berlin International Beer Competition v Nemčiji prejela srebrno plaketo. In to v konkurenci več kot stotih različnih piv. Čestitke in še veliko uspeha!

Uredništvo

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 47

OBČANI POROČAJO

Seljanske igre v maju Pravijo, da je mesec maj mesec, ki je poln energije, gibanja, rasti in ustvarjanja. To dokazujemo tudi v društvu Dren, saj smo v maju pripravili Seljankse igre, kjer ni manjkalo energije, gibanja ter ustvarjanja. Seljanske igre združujejo tri sklope: kulturo, šport in zabavo. Sestavljene so iz več dogodkov, kot je predstavljeno v nadaljevanju.

Turnir v balinanju

Turnir, ki se ga je udeležilo 8 ekip, se je odvil na balin placu v Selah. Zmagovalna ekipa je bila MI3, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Miro, tretje mesto pa je dosegla ekipa Radovan.

Turnir v odbojki

Turnir v odbojki je pri nas potekal prvič, saj smo tudi na novo naredili igrišče za odbojko na mivki. Udeležilo se ga je 9 ekip. Zmago si je priigrala ekipa Preluknjane kljcjte, drugo mesto je zasedla ekipa Urdih, tretje pa ekipa Sela.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Ines Frančeškin iz Kostanjevice na Krasu je s tretjim mestom na gozdni olimpijadi Alpe Adria 2018 že pokazala, kako poje žaga v ženskih rokah. V Lillehamerju pa se je v njenih rokah zasvetilo srebro. Avgusta so se v norveškem Lillehamerju zbrali gozdni delavci na 33. svetovnem prvenstvu. Tekmovalci so se pomerili

Vsi na kolo za zdravo telo

Seljanske igre v maju smo začeli prav s kolesarjenjem. V Selah na Krasu, na parkirišču pred osmico Pri Krčarju, se nas je zbralo 25 kolesarjev. 30 km dolg potep po Krasu se je začel v Selah, nadaljeval po asfaltu skozi Vojščico, Zagrajec, Ivanji Grad, Preserje. Potem smo zavili na makadam in se v Svetem pri Komnu ustavili na osmici. Po makadamu smo nato vozili do Lipe, dalje po asfaltu do Temnice in se okrepčali na kmetiji pri Županovih. Za tem smo se spustili do Zagrajca in se vrnili na Vojščico in nato v Sela na Krasu. Vreme smo imeli prekrasno, kar nam je dalo energijo in dobro voljo.

Ines Frančeškin svetovna podprvakinja

Turnir v malem nogometu Turnirja na nogometnem igrišču se je udeležilo 8 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Megatehnika, drugo so si prislužili Kostanci, tretje pa ekipa Adel.

Briškula

Po finalnih tekmah odbojke in balinanja je sledila še briškula. Prvo mesto sta si priigrala Bruno in Leopold, drugo mesto sta zasedla Kazi in Škalo, tretje mesto Silvan in Mito, na četrtem mestu pa sta bila Rok in Matej.

Krajevni praznik Sobotno popoldne na placu pred cerkvijo je bilo namenjeno krajevnemu prazniku. KS Sela stremi k temu, da za vsak krajevni

praznik podarijo sovaščanom nekaj novega. Tokrat je bila otvoritev defiblilatorja ter predstavitev grba in zastave, ki bosta predstavljala KS Sela na Krasu. Pomen grba nam je predstavila Nika, ki je bila zmagovalka natečaja. Na prireditvi je zapel naš Pevski zbor Zarja. Predstavila sta se tudi Tian in Maša s svojima inštrumentoma. Povezovalka prireditve Lejla pa nam je predstavila tudi svoje poezije. Seveda sta tudi predsednik Martin in župan Mauricij Humar spregovorila nekaj besed. Seljanske igre v maju smo zaključili z večerno zabavo. Za dobro vzdušje in glasbo je poskrbela skupina Belle de jour.

Besedilo in foto: TD Dren

v petih disciplinah: menjava verige z obračanjem meča, natančni rez, kombinirani rez, podiranje drevesa in kleščenje. Organizirana je bila tudi skupinska tekma. Posebnost tokratnega tekmovanje je bila prav gotovo ta, da so prvič v zgodovini svetovnega prvenstva gozdnih delavcev lahko sodelovale tudi ženske. Tako si je Ines Frančeškin, dijakinja Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, prislužila srebrno medaljo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 28 držav in vsaka je lahko pripeljala po eno žensko. Tako se jih je zbralo 13 deklet.

Kot vsak tekmovalec je tudi Ines morala opraviti vrsto zahtevnih gozdarskih opravil. Skupni seštevek z vseh disciplin ji je prinesel srebro. Naj posebej poudarimo, da je za podiranje drevesa prejela bronasto medaljo, za skupinsko tekmo s tremi dekleti iz drugih držav pa zlato odličje. Trener celotne ekipe iz Postojne je bil Boris Samec. Ines pravi, da je bilo ves čas tekmovanja obilo dobre volje in smeha. Poudarila je tudi, da je bilo čutiti podporo ekipe in domačih navijačev. Doma jo je slavnostno sprejel župan Mauricij Humar in ji čestital za super uspešno tekmovanje in srebrno medaljo.

Marta Pavlin Foto: Marta Krejan Čokl

Zlatomašnik Rudi Štavar CM V nedeljo, 1. julija 2018, je v krogu dvanajstih sobratov duhovnikov in veliki množici vernikov v župnijski cerkvi sv. Andreja v Opatjem selu obhajal petdeset let mašništva duhovnik Rudi Štavar CM. Ob slovesnem prihodu v cerkev je slavljenca sprejelo Društvo opajskih žena v narodnih nošah, na koru je prepeval domači pevski zbor pod vodstvom Pavla Pahorja. Slovesnosti je prisostvoval tudi župan Mauricij Humar. Življensko pot slavljenca je v nagovoru med sv. mašo opisal lazarist Jože Zupančič. Zlatomašnik Rudi Štavar je bil rojen marca 1942 v Zagorju pri Pivki. V družini je bilo pet otrok, najstarejši Emil in duhovnik lazarist Janez sta že pri Bogu. Sobrat Rudi je osnovno šolo obiskoval v domačem Zagorju in Knežaku, srednjo v Zagrebu na Šalati. Teološko fakulteto je končal v Ljubljani, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1968 v Kopru. Po treh mesecih kaplanske službe pri sv. Jožefu nad Celjem je bil poslan na Hrvaško v Vrapče pri Zagrebu, kjer je ostal do leta 1996, torej 27 let. Duhovniško delo v župniji je bilo zelo živahno, saj je zajemala 12 tisoč vernikov. Ko se je 1996. vrnil v Slovenijo, je prišel v skupnost lazaristov (Misijonsko hišo) na

Mirenski grad pri Gorici. Od tu je skoraj sedem let upravljal župnijo Vogrsko, sedaj pa mu teče že 15. leto v Opatjem selu. In ne pozabi dodati, da se z verniki dobro razume ter z veseljem opravlja duhovniško službo. Gospod Rudi je velik blagoslov za našo župnijo. Z njegovim prihodom se je versko življenje močno razmahnilo. Rad sodeluje z vsemi krajani, odprt je za sodelovanje na kulturnem področju, tj. z društvi, ki delujejo v vasi. V petnajsti letih je bilo na njegovo pobudo izvedenih več obnovitvenih del na cerkvi v Novi vasi, Opatjem selu in župnišču. Povsod ima veliko prijateljev. Ko obhajamo praznik župnijskega zavetnika sv. Andreja, vedno povabi v goste sobrate predvsem iz skupnosti lazaristov. Gospod Rudi, voščimo vam trdnega zdravja in kličemo: Na mnoga leta.

Dimitri Marušič Foto: Jakob Marušič

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 49

ŠPORT

K-24 – izziv za najvztrajnejše Najtežji koroški planinski izziv sta opravila tudi naša občana, in sicer Iris in Sebastjan Rebek iz Opatjega sela. V manj kot 24 urah sta osvojila pet najpomembnejših koroških vrhov: Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco. Irisini prvi tekaški kilometri so se začeli popolnoma spontano. Ko je peljala psa na sprehod po kraških gmajnah, je večkrat del poti pretekla, čez nekaj časa se ji je pridružil še mož Sebastjan, do takrat zagrizen kolesar. Pretečenih kilometrov je bilo vse več, danes jima tek predstavlja način življenja. Poleg družinskih in službenih obveznosti največ časa namenjata prav teku, kajti ta čas je namenjen le njima. Tako sta pretekla že nekaj ultra trail maratonov: »Corsadella bora«, »100 milj Istre«, Ultra trail Vipavske doline, »Soča outdoor«… Posebno sta ponosna, da jima je uspelo opraviti K-24.

Kaj pomeni K-24? Sebastjan: K-24 pomeni z lastnimi nogami osvojiti pet najpomembnejših koroških vrhov, in sicer moški v 24 urah, ženske in starejši od 50 let pa v 25 urah. Pot, ki so jo prvič opravili leta 2000, se vedno začne v Črni na Koroškem, kjer se tudi konča. Zanimivo je, da nihče ne preverja tvojega rezultata, to je prepuščeno planinski etiki. Veliko ljudi se po prvem neuspehu na pot odpravi ponovno, čeprav jim je »zmanjkalo« le par minut.

Za tak ekstremen pohod so potrebne temeljite priprave. Kako so potekale vajine? Iris: Nekih posebnih priprav prav za K-24 pravzaprav nisva imela. Ker je odhod na Triglav zaradi slabega vremena odpadel, je dan pred odhodom šele ob 10-ih zvečer padla odločitev, da gremo na K-24.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

živine, največ pa mrčesa. Ponoči so naše naglavne lučke privabljale zelo nadležen mrčes, ki je silil kamorkoli lahko. Sploh si nisva mislila, da je mrčes lahko tako velika nadloga in da odganjanje le-tega odvzame precej energije.

Kako izgleda hoja v trdni temi po popolnoma nepoznanem terenu?

Pridružila se nama je še prijateljica Anja, ki se je z nama pozimi pripravljala na Ultra trail Vipavska dolina. To so bile v bistvu edine priprave. Fizično pripravljenost smo »izkoristili« še za ta podvig, ki ga sprva sploh nismo načrtovali.

Osvojiti pet vrhov ni kar tako, poleg fizične pripravljenosti veliko vlogo odigra tudi psihična stabilnost posameznika. Sebastjan: Že sama priprava na Ultra trail Vipavska dolina naju je psihično precej utrdila. Velikokrat smo trenirali v skoraj nemogočih pogojih, tudi ponoči in v vsakem vremenu. Na tej poti nama je pri tem pomagala naša prijateljica Anja, ki naju je podpirala tudi v najtežjih trenutkih. Vsakdo ima svojo krizo, ki jo poskuša prebroditi na svoj način. Najbolj nama je pomagalo to, da smo si cilje

določali sproti. Nikoli nismo gledali več vrhov naprej, ampak le naslednjega. Že preden se odločiš za tako dolgo pot, se moraš zavedati vseh problemov, ki te lahko doletijo.

Na dolgi poti se vedno srečamo tudi s težavami, sta jih imela tudi vidva? Iris: Največji problem je predstavljala prehrana. Kljub dolgoletnim treningom organizma še ne poznava dovolj dobro, pa tudi na tako dolgih turah še nisva bila, da bi vedela, kako se odzove pri takih naporih. Ni spanja, ni hrane, malo pijače, utrujenost je velika. Eden drugega smo spodbujali in preganjali.

Kaj pa živali? Sebastjan: Na poti smo srečali nekaj plašnih srn, zajcev, divje peteline, ogromno

Iris: Ker to ni pohodniška pot, ki bi jo prehodilo dosti ljudi, je neuhojena, orientacija je na nekaterih odsekih zahtevna. Še najbolj se to pozna ponoči, ko snop naglavne lučke osvetli le del poti, potrebno pa je poiskati markacije. Na poti smo morali večkrat prečkati debela podrta drevesa in z električnimi pastirji ograjene pašnike. Določeni deli poti so popolnoma neprehodni, izbrali smo alternativno pot. Tako smo za iskanje porabili nekaj časa, kar je našo pot še podaljšalo. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj smo celo pot opazovali strele po okoliških vrhovih, mi pa doživeli le par uric dežja.

S sabo sta imela tudi skoraj vso hrano in pijačo. Kaj sta spakirala v vajina nahrbtnika? Sebastjan: Ta pot je bila precej drugačna od tistih pretečenih na maratonih, kjer je poskrbljeno za okrepčevalnice. V zelo majhen nahrbtnik sva spravila nekaj energijskih tablic, gelov, sendvič s pršutom, prvo pomoč za žulje, vetrovke in seveda vodo. Vodo sva dotočila v izvirih in pripravila izotonične napitke. V eni od koč na poti smo imeli naročeno juho, ostalo smo vse nesli s sabo.

končno prišel na ravnino, sem ugotovil, da tečem v napačno smer. Kljub dodatnim pretečenim kilometrom sem v sebi imel še dovolj moči, bolj adrenalina in želje opraviti izziv, da sem v Črno na Koroškem pritekel v manj kot 24 urah. Na cilju, pred spomenikom, sem se priklonil, vaščani so mi zaploskali in čestitali. Šele ko sem prišel do avta, sem začutil utrujenost. Iris: Tudi ženski del ekipe je imel nekaj težav z orientacijo in veliko utrujenostjo v zadnjem delu poti. Zadnji kilometri teka po asfaltu proti Črni na Koroškem so bili popolnoma odveč. Ko sva se poklonili pred spomenikom in bili deležni aplavza in čestitk domačinov, sva za trenutek pozabili na utrujenost, ki se je v pravi meri pokazala šele med potjo domov.

Koliko časa sta porabila za opravljeno pot? Sebastjan: Premagala sva 5.500 m nadmorske višine in prehodila oz. pretekla 92 km. Na cilj sem pritekel po 22 urah in 36 minutah in se vpisal v knjigo kluba K-24 kot 369. uspešen udeleženec, Iris pa po 23 urah kot 370.

Kaj na poti je na vaju pustilo največji vtis? Iris: Jaz se najbolj spominjam čudovite raznolike pokrajine, hoje med borovnicami, čez pašnike, skozi gozd… Želim si še enkrat na to pot, vendar v počasnejšem ritmu, podnevi, s časom za postanke, za uživanje v čudovitih razgledih, ki nam jih ponuja narava. Naj na koncu še dodam, da

je vsak moj tek namenjen moji mami, ki je ni več med nami. Sebastjan: Najbolj si bom zapomnil adrenalin, lahko bi rekel že skoraj paniko v zadnjem delu poti med vratolomnim spustom s Pece. Kljub krizi, ki sem jo s pomočjo Iris in Anje uspešno premagal, si želim pot ponoviti. Iskrene čestitke za opravljen izziv in članstvo v prestižnem klubu K-24. Želim vama še mnogo športnih užitkov in pretečenih kilometrov.

Sonja Cijan Foto: iz osebnega arhiva Iris in Sebastjana Rebek

Kilometre sta premagovala kar se da hitro, verjetno sta del poti tudi pretekla? Iris: Vedela sva, da bi z dokaj hitro hojo za pot potrebovala vsaj 30 ur, zato sva večino poti pretekla, to je vse ravninske dele in spuste. Brez pretečenega dela poti izziva gotovo ne opraviš. Ker je pot dosti lažja podnevi, smo takrat bolj hiteli. Pri hoji sva si pomagala s pohodnimi palicami. Za orientacijo sva uporabljala gps, dokler ni odpovedala baterija. Na zadnjem vrhu, na Peci, nismo vedeli, koliko časa bomo še potrebovali do cilja. Ženski sva poslali Sebastjana naprej, da bi vsaj on opravil izziv. Sebastjan: Pot s Pece je bila zelo adrenalinska, preskakoval sem skale in podrta drevesa, da bi pridobil čim več časa. Iskal sem markacije, a jih ni bilo. Ko sem

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 51

ŠPORT

Veličastno nogometno vzdušje in plemenit namen Nogometno društvo Bilje je leta 2010 prvič organiziralo dobrodelni nogometni spektakel pod častnim pokroviteljstvom tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja. Postavilo si je tudi dolgoročni cilj: na biljensko nogometno igrišče privabiti čim večje število gledalcev, nogometnih navdušencev in hkrati dobrodelno čutečih. S svojo udeležbo bodo prispevali pri zbiranju denarja, ki bo predan dobrodelnim organizacijam in s tem tistim, ki so pomoči potrebni.

Prve dobrodelne tekme v Biljah

Dobrodelnost je bila tista nota, ki je bila vodilo tudi pri organizaciji letošnje tekme, že osme po vrsti in prvič tudi v mednarodni zasedbi pravih svetovnih nogometnih asov. Nogometno društvo Bilje je v svoji več kot sedem desetletij dolgi zgodovini s posebno pozornostjo skrbelo za kvalitetno rast svojih članov, vse od najmlajših do višjih lig. S ponosom je dalo več pomembnih nogometašev, med katerimi so zagotovo najpomembnejši trije: Valter Birsa, Tim Matavž in Miha Zajc, ki se je kot tretji Šempetrc pridružil slovenskim reprezentantom. V prvih letih sta k odmevnosti prireditve nedvomno pripomogla predvsem Valter Birsa in Tim Matavž. Oba sta zazeto podpirala nogometno šolo biljenskega kluba in s tem dala močan naboj pri delu z mladimi.

Pritegnili predsednika UEFE

Letos je vodstvu društva uspel nov, izjemno pomemben korak, ki ga je ob široki podpori članov društva in številnih Biljencev tudi uspelo izpeljati: k sodelovanju in sooblikovanju seznama udeležencev na dobrodelni nogometni tekmi so

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Tudi na Občini Miren - Kostanjevica smo veseli, da je dobrodelna nogometna tekma v Biljah tako dobro uspela. Verjamemo, da se bo tudi na zbranih sredstvih za slovensko dobrodelno organizacijo Vozim in mednarodno Common Goal odrazil ves vložek, ki so ga posamezniki in tudi občina vložili v pripravo dogodka. Zato se ob tej priliki občina zahvaljuje tudi Občinskemu štabu Civilne zaščite za pomoč na prireditvi in vsem, ki tudi sicer vestno skrbijo za urejanje okolice in košnjo trave na športnih objektih, ki omogočajo organizacijo takih dogodkov. Na občini si prizadevamo, da redno namenjamo sredstva za športno infrastrukturo v občini, ki tako omogoča razvoj športa in kakovostno preživljanje prostega časa.

Mauricij Humar, župan: »Zelo pomembno je, da v naši sredini razvijamo športno rekreativno infrastrukturo, ki zagotavlja vsem generacijam otrok prvovrstne pogoje za razvijanje svojih športnih talentov. Žal so vse te investicije precej velik zalogaj za občinski proračun, pa vendar nam je uspelo v tem mandatu postoriti veliko. Novo igrišče z umetno travo v Biljah je velika pridobitev ne le za Bilje in razvoj lokalnega nogometa, temveč za celotno občino in širšo okolico. In vesel sem, da smo kljub začetnim težavam pri iskanju finančnih partnerjev na občini zagotovili potrebna sredstva za začetek njegove izgradnje in se smelo lotili izvedbe projekta na vseh ravneh. Brez sodelovanja nam

ne bi uspelo. Naj se ob tej priložnosti tudi osebno zahvalim predsedniku NZS g. Mijatoviću v želji, da razvijamo nogomet v polnem razcvetu še nadaljnjih 70 let. Zadnja dobrodelna prireditev je bila odlična promocijska zgodba za Bilje in našo lokalno skupnost. Hvala vsem, ki ste požrtvovalno bedeli nad organizacijo tega nogometnega dobrodelnega spektakla.« Roberta Filipič, Občinska uprava

Denar namenjen dobrodelnima organizacijama Med igralci svetovno znana imena Med igralci so bila tako slavna imena iz sveta nogometnih igralcev, kot so: Luis Figo, Alessandro Del Piero, Marco Materazzi, Dejan Stanković. Svoj prispevek je dala tudi prva zlata slovenska nogometna reprezentanca. Med igralci je sodeloval tudi predsednik države Borut Pahor.

Nogometni spektakel 2018 uspeli pritegniti Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA. Čeferin je nagovoril in povabil vrsto nekdanjih nogometašev svetovnega slovesa, da so njegovo povabilo sprejeli. Nazaj h koreninam je bil moto, ki jih je navdušil, hkrati pa tudi plemenit namen, za katerega so nastopili na biljenskem nogometnem igrišču.

Mednarodni nogometni spektakel, ki ga je v soboto, 1. septembra popoldan, v Biljah spremljalo okrog 3500 navdušenih gledalcev, je bil izjemno medijsko podprt tako v slovenskem prostoru kot tudi v Furlaniji Julijski krajini. Prireditev je direktno prenašal Kanal A, omogočen pa je bil tudi ogled tekme v nemškem jeziku po Nemčiji, Švici in Avstriji.

Zbrana sredstva so namenjena slovenski dobrodelni organizaciji Vozim in mednarodni Common Goal. Znesek, ki ga bomo razdelili, pa bo znan po 15. septembru, saj še vedno poteka akcija zbiranja denarnih sredstev. Uspešno smo izpeljali tudi licitacijo dresov in loparja slovitega teniškega igralca Rogerja Federeja.

Velik prispevek domačinov

Povabljeni gostje in igralci so se z organizatorji in člani Nogometnega društva Bilje, podporniki društva ter domačini, ki so zadnje dneve dihali s prireditvijo, družili v prostorih društva. Uživali so ob tipičnih domačih jedeh, ki jih je mojstrsko pripravil Tomaž Kavčič z Zemona, in seveda ob dobrem vinu briških in vipavskih vinarjev. Ta dan je bil za Bilje velik dan in praznik vseh Biljencev, pa tudi vseh članov Nogometnega društva iz okoliških krajev, ki jim klub veliko pomeni. Zato gre topla zahvala vsem donatorjem, sponzorjem, domačim in okoliškim podjetnikom, obrtnikom, poslovnim partnerjem, vsem staršem, otrokom in navijačem. Srčna hvala vsem Biljenkam in Biljencem, društvu Škulja-Kago Bilje, družbi Hit iz Nove Gorice, družbi ProPlus (POPTV in Kanal A), predsedniku Nogometne zveze Slovenije Radenku Mijatoviću in še posebej Aleksandru Čeferinu, predsedniku UEFA.

Matjaž Nemec Foto: Tomaž Povodnik

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 53

NAŠA DEDIŠČINA

HIŠA DOBRE VOLJE

Tri leta radosti in veselja Hiše dobre volje Miren

Suhozidna gradnja – dediščina človeštva za trajnostni turizem

Hiša dobre volje že tri leta dokazuje, da smo tudi ljudje v zrelih letih ogromno vredni in da smo zaradi izkušenj in nabranih modrosti pomembna osvežitev lokalnega vsakdana. Dobrovoljci in dobrovoljke Hiše dobre volje Miren smo zakon!

Številne zidove, grajene brez uporabe malte, »na suho«, najprej opazimo na Krasu, kjer so jih prebivalci skozi stoletja zgradili dobesedno stotine in stotine kilometrov.

Hiša dobre volje Miren je praznovala svoj tretji rojstni dan v odlični družbi svojega »očeta«, direktorja Doma upokojencev Nova Gorica Bojana Stanteta, ki je poleg krasnega šopka rož prinesel v hišo veliko dozo dobre volje in smeha. Kmalu so se nam pridružile še pevke Društva žensk Žbrinca Opatje selo, ki so nas pobožale po duši z ljudskimi pesmimi in s sproščeno energijo. Voščil nam je tudi kvartet članic iz Društva žena Miren - Orehovlje in Kvartet (z)opernih pevcev od predvčerajšnjim (Božo Humar, Ana Besednjak, Ida Kocjančič in Janez Kocjančič) iz Društva upokojencev Miren, ki nas je do solz nasmejal s svojo duhovito ubranostjo in raznežil s svojo življenjsko ljubeznivostjo. S spodbudnimi besedami so nas oborožili tudi podpredsednik Društva upokojencev Miren Janez Kocjančič, predsednica Društva žena Miren – Orehovlje Gordana Vičič, predsednica KORK Bilje Boža Silva Marega in predsednik Krajevne skupnosti Miren Matjaž Mozetič. Najbolj nestrpno pa smo pričakovali našega drugega očeta, župana Mauricija Humarja, ki nam je z občinsko delegacijo prinesel slastno torto. Nato nam je za nadaljnjo popotnico podaril spodbudne besede, ki nas bodo zagotovo držale pokonci vsaj do naslednjega rojstnega dne. Še vedno pa smo ponosni na našo edinstveno Danico Faganeli, saj še vedno vzdržuje status stoodstotno prisotne dobrovoljke (še nikoli ni manjkala!) in brez najmanjšega napora upihne vsako leto več svečk. Čestitke in na zdravje vsem! Hiša je tako že tri leta dokaz, da smo stari ljudje še kako fajn, polni modrosti,

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

spretnosti in ustvarjalnega navdiha. Svoje znanje in veščine predajamo drugim. Naša dobrovoljka in mentorica Anica Uršič je namreč svoje ustvarjalno znanje predajala mlajši generaciji in tudi med svoje vrstnice. Tako smo v Vrtcu Šempeter pri Gorici razveselili kar petdeset otrok – vsak si je s pomočjo Anice ustvaril čisto svojo punčko iz cunj. Bilo je čudovito! V sodelovanju s Karlo Žnidaršič in Lilijano Kavčič smo v Majdinem gaju na Vogrskem uživali z osnovnošolci Podružnične OŠ Bilje in se sončili v objemu zelišč ter njihovega prijetnega vonja. Majda Blažič je vsakemu podarila rožico po izbiri, tako da smo se v Miren vrnili s svojim Majdinim gajem.

nadpovprečno uspešen. Čeprav smo morali biti velikokrat profesionalno tiho (kar je bilo najtežje), smo imeli zlata vredno možnost, da povemo svoje. Da se ovekovečimo. Da ostanemo za vedno shranjeni na lepem.

Predvsem pa: »Stari smo zakon in nismo za odmet! Zaslužimo si medijski prostor ali še bolje: želite si nas v medijskem prostoru, ker vam z lahkoto polepšamo dan. Z našimi zgodbami, s humorjem, s pogumom in z izkušnjo pokažemo, da je življenje lepo in da se splača živeti vsak dan znova.« In ni lepšega kot videti starega človeka na pragu stotih let srečnega, kot je lahko srečen le otrok. Učenci so nas pogostili z domačim kruhom in zeliščnim namazom ter blagodejnim čajem. Mi pa smo jim podarili ročno izdelane vrečke za nabiranje zelišč z našim dobrovoljnim emblemom podane roke. Stari ljudje smo vredni posluha in tudi mikrofona javne radijske hiše, saj so nas ponovno obiskali iz Radia Koper z voditeljem Blažem Maljevcem. Snemalni dan je bil

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše dobre volje

Suhozidi pa niso nastajali samo na Krasu, pač pa jih najdemo skoraj v vseh slovenskih pokrajinah – povsod tam, kjer je za gradnjo na razpolago kamen. Suhozidi zaznamujejo krajino tudi v številnih drugih evropskih državah in predstavljajo izjemno dediščino. Kamniti zidovi, sezidani brez kakršne koli malte, prepredajo kraško krajino in so ena njenih najbolj prepoznanih značilnosti. Na Krasu so grajeni skoraj izključno iz sivega apnenca različnih oblik: od »finih« zidov s pravilno zloženimi izbranimi oziroma klesanimi kamni do preprostih zidcev, za katere so njihovi graditelji uporabili odpadno kamenje vsakovrstnih oblik z njiv in travnikov. Suhozidi na Krasu so res impresivni, saj je bilo ponekod na enem kvadratnem kilometru površine izmerjeno kar 19 km zidov! Podobne zidove kot na Krasu najdemo tudi v Alpah in v drugih pokrajinah, kjer prevladuje apnenčasta kamnina. V Vipavski dolini, v Goriških brdih in tudi v Istri so za gradnjo uporabljali laporje oziroma peščenjake; to je kamen, ki ga je zaradi naravnega lomljenja v bolj pravilne »zidake« lažje uporabljati, a je hkrati tudi manj obstojen.

Suhozidi so skoraj večni Vse suhozide združuje ena temeljna lastnost: njihove stabilnosti ne zagotavlja

malta, beton ali kakšno drugo »lepilo«. Skupaj jih drži zgolj sila težnosti in znanje graditeljev, ki so znali in še danes znajo pravi kamen postaviti na pravo mesto. Suhozidi naj bi bili zaradi odsotnosti veziva šibki, a je to samo površno razmišljanje; kamniti zidovi, ki nas obkrožajo danes, so stari sto, dvesto ali celo več tisoč let. Toliko so na primer stari zidovi, ki obkrožajo številna še ohranjena gradišča na Primorskem, zgrajena še pred prihodom Rimljanov v naše kraje. Z nekaj vzdrževanja so taki zidovi skoraj dobesedno večni, kar bomo čez nekaj sto let verjetno težko rekli za večino sodobnih gradenj. Suhozidi so tudi absolutni zmagovalci v smislu varovanja okolja in trajnostnosti gradenj.

Suhozidi kot dediščina Poleg Slovenije so se suhozidi ohranili še v številnih drugih državah po svetu. Zaradi njihovega velikega obsega, izjemnega pomena za identiteto ljudi in pokrajin ter zaradi posebnega znanja, ki stoji za vsakim suhozidom, so Ciper, Grčija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Švica, Francija, Španija in Slovenija skupaj kandidirale za vpis na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kandidatura z naslovom »Umetnost suhogradnje: znanje in tehnike« je bila marca 2017 oddana na Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine. V večini omenjenih držav so suhozidi že dobili pomembno mesto pri ohranjanju tradicionalnih krajin in njihovem vključevanju npr. v turizem, kot lahko že

nekaj let opazujemo npr. v turistično bolj razvitih občinah bližnje hrvaške Istre, v Kvarnerju, na italijanskem Krasu in drugje. Pri nas so suhozidi pogosto še obravnavani kot nekaj tako samoumevnega in zastarelega, da njihovo odstranjevanje, betoniranje ali drugačno predelovanje širše še ni prepoznano kot uničevanje svoje lastne kulturne krajine in z njo lastnega razvojnega potenciala.

Če ste lastnik starega suhozida ... Kako torej postopati, če ste lastnik starega suhozida okoli hiše ali drugje v krajini? Tudi pri nas so že na voljo informacije, priročniki, predavanja in praktične delavnice na temo suhogradnje. Prelistajte gradivo, poglejte, kaj znajo s suhozidi narediti drugi, doma in v tujini. Udeležite se delavnic v bližnjih krajih ali preverite, kako bi bilo mogoče akcijo obnove suhozidov s prostovoljci organizirati tudi v vašem kraju. Potem pa ponovno premislite, kakšni zidovi so v resnici in dolgoročno največ vredni. Ne samo simbolno, tudi v denarju. Partnerstvo za suhi zid bo v sodelovanju z društvom Škrla Lipa v oktobru 2018 izvedlo izobraževalno delavnico z obnovo dela suhozidov v Lipi na Krasu. Vabljeni prostovoljci, ki vas zanima suhozidna gradnja. Več na FB Društvo Škrla Lipa in na http://kraskagradnjanasuho.wixsite.com. in http://www.dragodid.org/

Nataša Kolenc, Partnerstvo kraške suhozidne gradnje

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 55

NAŠA DEDIŠČINA

Športno društvo Škulja - kagho 5 let uspešnega dela Nekoč so se otroci, pa tudi odrasli, znali zabavati in družiti na zelo preprost način. In preprosta igra je postala šport.

Mednarodni turnir – neuradno svetovno prvenstvo v trojkah

Dovolj sta bila košček ploščatega kamna ali opeke, rekli so mu škulja, škatla za zbijanje – kago ali kagho – in igra se je lahko začela. Sedanji čas pa je igro prednikov spremenil v sodobno različico. Preproste koščke kamna ali opeke je zamenjala aluminijasta ploščica, škatlo pa okrogla žogica, v škuljadarskem žargonu imenovan »balinčk«. Pravila nekoč preproste igre so posodobili v pravila sodobnega športa. V Sloveniji deluje zveza klubov škuljanja, ki združuje štiri klube: dva primorska, po enega iz Ljubljane in zasavske regije. Vsi so vključeni v Slovenski pokal. Tekmovalci posameznih društev namreč med letom zbirajo na turnirjih točke. Kdor jih zbere največ, prejme pokal Slovenije.

Škuljada povod za ustanovitev društva Uspešno izpeljana škuljada ob občinskem prazniku v oktobru leta 2013 je nekatere Biljence navdušila do take mere, da so se odločili ustanoviti društvo. Že 18. oktobra je bila izpeljana ustanovna skupščina. Društvo so poimenovali po rekvizitih, ki se jih uporablja pri igri. Prvotni namen Društva Škulja - kagho je bila popestritev dogajanja v kraju in vabilo k druženju krajanov; otroci naj bi sedenje za računalnikom in pred televizijo zamenjali za igro kagho v naravi, na svežem zraku. Za prvega predsednika društva je bil soglasno izvoljen Darko Simčič in še

primer tretje mesto Marka Savnika na skupni lestvici Slovenskega pokala. Marko pa je bil imenovan tudi za igralca leta z največ zbranimi točkami na vseh turnirjih. Na pokalnih tekmah se je štirinajst članov društva vpisalo med prejemnike točk, sedem pa jih je prejelo medalje.

vedno ostaja predsednik. Ob ustanovitvi je društvo štelo 12 članov, danes jih je že 35. Zanimanje za škuljanje pa še kar raste.

Prostovoljno delo

Za treninge kakor tudi za organiziranje tekmovanj – turnirjev so morali člani društva najprej urediti ustrezen prostor oz. teren. S prostovoljnim delom so se lotili priprave manjšega igrišča za domom krajanov Negovana Nemca. Toda za

organizacijo turnirjev je bilo to igrišče premajhno. Rešitev so našli na zapuščeni in neobdelani njivi v neposredni bližini Doma krajanov. A brez prostovoljnega dela tudi tokrat ni šlo. Danes je prostor urejen in že služi tako za treninge kot za organizacijo turnirjev. Z raznimi akcijami so zbrali sredstva za nabavo šotora, ki ga ponudijo tudi drugim društvom v vasi.

Tekmovanja, organizacija turnirjev in uspehi

7. septembra so bile Bilje prizorišče mednarodnega turnirja neuradnega svetovnega prvenstva v trojkah. Neuradno zato, ker Slovenija doslej še nima svoje lige. Na turnirju je sodelovalo 17 ekip s skupaj enainpetdesetimi igralci. Štiri ekipe so bile iz Hrvaške, 13 iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo v trojkah, kar pomeni, da trije tekmovalci posamezne ekipe mečejo po eno škuljo. Prvo mesto je dosegel klub Murine iz Hrvaške, drugo ekipa z Vogrskega, medtem ko je domača ekipa dosegla tretje mesto. Malo so bili razočarani, saj so bili prejšnje leto zmagovalci. Priprave na turnir je ŠD Škulja - kagho začelo že na začetku leta, saj je izpeljava le-tega zahtevna v vseh pogledih. S finančno pomočjo Občine Miren Kostanjevica in donatorji, predvsem pa z obilico prostovoljnega dela članov društva in ob pomoči članov Nogometnega društva Bilje, je bil turnir brezhibno izpeljan.

S partnerji v Italiji do ustanovitve evropske lige V avgustu se je nekaj članov društva obiskalo Val d’Aosto, kjer v sklopu italijanske lige deluje podobno društvo, katerega delovanje sega celo v leto

1450. Vendar so številčnejši, saj jih je od 600 do 700 igralcev. Namen obiska pa je bil vzpostaviti kontakt za kasnejše sodelovanje oziroma tekmovanje, kar bi lahko pripeljalo do ustanovitve evropske lige in morda nekoč celo olimpijske discipline. Evropska liga lahko obstaja le, če v njej sodelujejo vsaj tri evropske države.

Sodelovanje z ostalimi društvi in s krajevno skupnostjo

Biljenski škuljadaraji niso ozko usmerjeni v svoje športno področje. Na prošnjo nekaterih društev ali krajevne skupnosti so vselej pripravljeni priskočiti na pomoč. Tako so bili zelo vpeti v izpeljavo športnega spektakla v Biljah – to je dobrodelne nogometne tekme. Sodelujejo pri opekarskih dnevih, ki jih organizira KTD, pri izpeljavi pohoda Biljenski griči, dvigovanju mlaja, tkejo vezi s Podružnično OŠ Bilje– skratka ne držijo križem rok.

Zaradi vsega navedenega smo v Biljah prepričani, da bo športno društvo Škulja kagho dočakalo še marsikateri jubilej. Pa srečno, škuljadarji, in uspešno delo še naprej.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta

Intenzivnost delovanja društva se stopnjuje iz leta v leto. Vsako leto organizirajo najmanj tri turnirje, tudi dva mednarodna v sodelovanju z Italijo in s Hrvaško. Redno sodelujejo na turnirjih, ki jih organizirajo bližnja društva in tista iz Hrvaške. Od leta 2016 slovenska društva skupaj s hrvaškimi kolegi organizirajo dve letni prijateljski tekmi. Iz biljenskega društva je sodelovalo kar šest igralcev in selektor. Leto 2017 je bilo za društvo prava prelomnica. Biljenski škuljadarji so na tekmovanju Slovenskega pokala zasedli med petnajstimi mesti kar prvih šest. Posamezni igralci domačega društva dosegajo vidnejše uspehe, kot je na 56

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 57

OBČANI SPOROČAJO

NASVET VETERINARJA

Bi imeli doma kanarčka?

Sterilizacija živali – da ali ne?

Društvo za varstvo in vzgojo ptic Nova Gorica je bilo ustanovljeno 23. novembra 1979 in bo kmalu praznovalo 40 let delovanja. Gre za največje društvo gojiteljev ptic v Sloveniji.

Človek je z udomačitvijo živalim povzročil nekatere »težave«, ki jih prej niso poznali – spolno dozorijo prej kot njihovi predniki v naravi, imajo pogostejše gonitve, večja legla ipd.

Člani svoje raznovrstne ptice prav radi razstavljamo. Sami organiziramo eno razstavo letno, razstavljamo pa tudi po celi Sloveniji in v tujini. V januarju obiščemo svetovno razstavo ptic, ki je vsako leto v drugi državi.

Zavetišča ter razna društva se zelo trudijo z reševanjem problema neželenih in odvečnih mladičev. Za vse živali ni dovolj domov, oskrbo za zapuščena legla živali pa plačujemo občani. Tem nevšečnostim se lahko izognemo, če se pravočasno odločimo za poseg: sterilizacijo in kastracijo. Sterilizacija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici (jajčnike ali jajčnike in maternico), kastracija pa je kirurška odstranitev mod pri samcu. Gre za rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji. Dovolj zgodaj kastrirani mački ne bodo markirali po stanovanju, psi pa najverjetneje ne bodo razvili nadležnih vedenjskih vzorcev rangiranja z drugimi samci (se ne bodo pretepali). Poleg tega je operirana žival varnejša pred mnogimi boleznimi, ki se prenašajo ob parjenju. Nenazadnje pa je veliko manj brezglavega tekanja živali čez ceste v obdobju parjenja in tako manj povoženih živali.

Vzgajamo sobne ptice Društvo sem prevzel po volitvah leta 2013 in od takrat ima tudi sedež v naši občini v Mirnu. Trenutno združujemo 61 članov. Skupni interes je vzgoja sobnih ptic in zaščita ter varstvo ptic v naravi. Velik poudarek smo namenili vzgoji mladega rodu, saj so prav ptice imeniten okras neba, njihovo oglašanje pa vnaša v hitri ritem življenja veselje. In to lepoto neba je treba prenesti na naslednje rodove.

Naloge društva Osnovna naloga društva je skrb za zaščito in varstvo ptic v naravi kot del naravnega bogastva in zdrave človekove okolice. Prizadevamo si za dobro vzgojo sobnih ptic na osnovi najnovejših svetovnih odkritij iz ornitologije pri ustvarjanju novih ras, vrst in barv ptic. Poleg tega skrbimo za širjenje članstva ter nudimo pomoč pri ustanavljanju novih društev iz te branže.

Priznanja, nagrade V svojem dolgoletnem delovanju smo dosegli vrsto visokih državnih nagrad in priznanj. V zadnjih letih dosegamo izredne rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih, saj se lahko pohvalimo z medaljami tudi s svetovnega prvenstva. Da lahko dosegamo takšne rezultate, se stalno strokovno izobražujemo in

izpopolnjujemo. Organiziramo društvene in državne razstave, se udeležujemo razstav in tekmovanj v Sloveniji in v tujini. Naše delo je prostovoljno.

Člani so tudi zelo mladi V društvo so vpisani člani iz vseh severnoprimorskih krajev, kot na primer iz: Nove Gorice, Ajdovščine, Sežane, Tolmina, Mirna ... Iz naše občine prihajamo štirje člani društva. Poleg mene, moje žene in mladoletnega sina imamo še člana iz Vojščice. Včlanjeni smo v Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Simbol društva je ptica taščica, ker je takratnemu predsedniku društva bila ta ptica najlepša.

Več kot tristo vrst kanarčkov Obstaja več kot tristo vrst kanarčkov. Naši člani gojijo številne vrste ptic, med drugim barvne kanarčke vrste lipokrom in melanin,

Pogosti pomisleki pred posegom postavne kanarčke ali kanarčke oblike. Med bolj priljubljenimi so po njihovih izkušnjah tudi belo-rdeči kanarčki, črnordeči kanarčki, zeleno-rdeči, črno-rumeni, črno-rdeči kanarčki. Nekateri gojijo razne eksote, kot so japonski galebčki, avstralske zebrice, gould amadine, razne barvne skobčevke, nimfe, papige are, sive žakoje ... Med otroci pa so po njihovih besedah po navadi najbolj priljubljene papige skobčevke

1. Moj ljubljenček se bo zredil in postal len. Po operaciji se lahko živali hitreje zredijo zaradi spremenjene presnove, kar pa je možno omiliti z manjšo kalorično hrane, ter gibanjem.

Kogoj Matjaž, predsednik DVVP NG Foto: iz arhiva društva

3. Sterilizirani in kastrirani psi niso dobri čuvaji. Ta poseg ne vpliva na nagonsko čuvanje doma in družine. Na osebnost psa bolj vplivata dednost in okolje kot spolni hormoni.

2. Boljše je, da ima samica enkrat mladiče. S stališča zdravstvenega varstva je ravno obratno, saj se s parjenjem prenašajo tudi bolezni. Poseg učinkovito zmanjša tveganje za pojav nekaterih obolenj, če je opravljen pred prvo gonitvijo.

4. Samci nimajo mladičev, torej jih ni potrebno kastrirati. Samec se pari večkrat in tako zaplodi še več samic. Posledično pride na svet več neželenih mladičev. Poseg zmanjša možnost obolenj na prostati. 5. Samec po kastraciji ne izgleda več enako. Psi niso obremenjeni s svojim videzom, tako kot se zdi njihovim skrbnikom. Če menite, da pes resnično potrebuje moda, zato da se ve, da je pes, potem se pri veterinarju pozanimajte o 58

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018

možnosti posebnih vsadkov, ki dajejo modom enak videz kot pred kastracijo. 6. Pes bo po kastraciji/sterilizaciji spremenil svoj karakter. Spremembe v vedenju, ki so lahko posledica kastracije, so zmanjšanje agresivnosti in manj markiranja z namenom označevanja teritorija. Kastracija za psa pomeni manj stresa v času gonitve, saj nima več spolnega nagona, manj tuli, se manj potepa in je zato tudi v manjši nevarnosti za avtomobilsko nesrečo. Na karakter psa v večji meri vplivata dednost in okolje kot pa spolni hormoni. 7. Moj lovski pes ne bo več dober spremljevalec pri lovu. Kastracija še izboljša koncentracijo lovskega psa, saj ga ne zmotijo več goneče se psice in se lahko osredotoči na lov. Tudi poslušnost in učljivost se izboljšata. Enako velja za lovske psice, ki zaradi gonitev sicer ne morejo z vami na lov. 8. Moj ljubljenček je čistokrven, rad bi mladičke. Resna vzreja zahteva mnogo časa, znanja in prinaša veliko stroškov. Največji strošek predstavlja zagotovo skrb za zdravje matere, očeta in potomcev (slikanje okončin, vzrejni pregled, razstavljanje itd.). 9. Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek. Cena je eden od najpogostejših argumentov. Toda cena posega je občutno nižja od stroškov oskrbe pasjega ali mačjega legla in stroškov veterinarske oskrbe. 10. Ali ne gremo proti naravi? Naravna pravica samice, da se reproducira, je šibkejša od pravice potomcev, da jih ne ubijamo, ker so neželeni. Človek se se z

uporabo kontracepcijskih sredstev lahko o potomcih odloča zavestno. Pri živalih to, žal, ne velja. Naša dolžnost je, da jim pomagamo in preprečimo nekontrolirano razmnoževanje. 11. Ali bomo živali odvzeli 'spolno življenje'? Za živali je spolnost le fizični proces. Prehranjevanje in pitje sta bistvenega pomena za preživetje, parjenje pa za preživetje vrste. Živalska samica sprejema samca le, kadar se goni. To pomeni, da ima njeno telo po spolnosti le hormonsko potrebo. Izven obdobja gonitve samca agresivno zavrača, torej parjenja ne povezuje z užitkom. S posegom živali odvzamemo nagon po parjenju, a za to ne čuti prikrajšanosti. Če pa se žival goni in ji preprečujemo parjenje, ji s tem povzročamo velik stres in frustracijo. Pa še v razmislek: samica ima mlade dvakrat letno. Upoštevamo, da je polovica legla samičk in se bodo razmnoževale v enakem razmerju. V petih letih se teoretično tako lahko skoti preko tristo tisoč živali, od katerih bo največji del na koncu umrl zapuščen. Drugi bodo zastrupljeni, pohabljeni ali kako drugače preganjani. Torej sta sterilizacija in kastracija najbolj priporočljiv kompromis – pobijanje mladičev je namreč nezakonito! Zakon o zaščiti živali, 11. člen, prvi odstavek »Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.«

Besedilo in foto Jana Zavrtanik, dr. vet. med.

Jesenski glasovi

OKTOBER 2018 59

r u o J e d e l l e B Program prireditev ob občinskem prazniku PETEK, 5. 10. 2018 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta in slovesna podelitev občinskih priznanj ― Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju SOBOTA, 6. 10. 2018 CERJE ― celodnevni osrednji družabno-zabavni dogodek za vse generacije od 10.00 do 18.00 DAN ODPRTIH VRAT V POMNIKU MIRU: brezplačen vstop, vodeni ogledi vsako drugo uro, ogled in nakup čudovitih izdelkov domačih ustvarjalcev v Cerjanki ― novi trgovinici s spominki

SOBOTA, 13. 10. 2018 19.00 Družabno-zabavna prireditev ob prazniku Občine Miren - Kostanjevica -»MOJA OBČINA« (kviz v stilu oddaje »Moja Slovenija« ― tekmovanje med ekipami iz občine) Kraj dogajanja: Dom krajanov Negovana Nemca, Bilje Organizatorja: KTD Zarja Bilje in Občina Miren - Kostanjevica

OTROŠKI PROGRAM od 16.00 do 18.00 nora zabava z ekipo Fuldoro, poslikava obraza ob 19.00 plesna delavnica za najmlajše s Čuki Starši lahko medtem uživate na ogledu pomnika ali v Okrepčevalnici Cerje ob kavi z najlepšim razgledom. VEČERNA ZABAVA od 20.00 do 21.00 DJ Janko od 21.00 do 23.00 Belle de jour od 23.00 do 01.30 Čuki do 03.00 DJ Janko

Okrepčevalnica Cerje vabi z novim koktajlom in sladico!

ODHODI NA CERJE Iz smeri Krasa LIPA (plac) – TEMNICA (avtobusna postaja pri pokopališču) – KOSTANJEVICA NA KRASU (Kržada) – VOJŠČICA (pri kalu) – SELA NA KRASU (na placu) – OPATJE SELO (na placu pri gostilni) – CERJE

BREZPLAČNI PREVOZ NA CERJE

Odhod iz Lipe ob 19.30, 21.00, 22.30 (prihod na Cerje okoli 20.00, 21.30, 23.00)

Iz smeri Bilje/Miren BILJE (pri marketu) – OREHOVLJE (avtobusna postaja ob glavni cesti) – MIREN (avtobusna postaja pri mostu) – MIREN (avtobusna postaja pri kampotu/vodnjak) – CERJE Odhod iz Bilj ob 20.10, 21.45, 23.30 (prihod na Cerje okoli 20.30, 22.05, 23.50)

ODHODI S CERJA V smer Bilj/Mirna: ob 00.00, 1.45 in 2.45 V smer Krasa: ob 00.30, 2.15, 3.15 Izvajalec prevozov: Uniplan, d. o. o., Božo Perdec, GSM: 041 341 226