Pomladni glasovi 2018 - Glasilo Občine Miren-Kostanjevica by Roberta

i n d a l Pom glasovi 2018

xxxx xxxx

glasilo Občine Miren - Kostanjevica www.miren-kostanjevica.si xxxx

Ustanovljen javni zavod za turizem Šparglji s kmetije Ušaj Turistična destinacija Miren Kras 40-letnica ciljanja pirhov

marec 2018

KAZALO

Prebujanje v naravi in v nas

KAZALO Smeli načrti za smele cilje Dobili nepovratna sredstva za ureditev Obrtne cone Bilje 2

4 5

Z javnim zavodom za turizem do boljše promocije in prepoznavnosti 6 Turistična destinacija MIREN KRAS

Varstvo pred nesrečami

Novo gasilsko vozilo

Protipoplavne dejavnosti na biljenskem Potoku

CZ na vaji Kompas

Obisk Parka vojaške zgodovine 12 Razstreljevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev 12 Vaja: Požar v bolnišnici

Če poplavi reka Vipava

Rokovanje z defibrilatorjem

Mirenski običaj na veliko noč

DO RE MI

Otroško pustno rajanje v Biljah

Pust hrust v Selah na Krasu

Sneguljčica in palčki Opajčki

Šparglji s Kmetije Ušaj KMV

Kje se doma skriva azbest?

Zaščitimo se pred klopi

Pasti pri uporabi interneta

Hiša dobre volje

Otroci za varnost v prometu

Pust prinesel pomlad v vrtec

Kako se oglašajo ptice

Zgodba na gumbe

Kulturna dediščina na Gradu

Novo vodstvo v OŠ Miren

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Spoštovani,

Pomladi se veselimo, ker z njo prihajata toplota in novo življenje. Zemlja se je že precej ogrela, zvončki, prve pomladanske cvetice, so že odcveteli. Vse zelení. Diši po zemlji, vrtovi so že lepo obdelani, na njivah rastejo posevki. Tudi živali so začele nov krog življenja. In v ljudeh se spomladi »menjuje kri«, kot so rekli po starem. V tem brbotajočem pomladnem prebujanju ostajajo nekatere stvari točno takšne, kot so bile prej. Postavlja se vprašanje, kako ljudje skrbimo za naravo okrog nas. Da, če je le mogoče, obdelujemo vsak svoj košček zemlje. Bodisi sadimo rože ali skrbimo za rast domače zelenjave. V tokratni številki smo obiskali Kmetijo Ušaj KMV v Orehovljah. Ker nas zanima samooskrba s hrano. Ker nas zanima, kakšno hrano pridelujemo, kupujemo, jemo. V medijskem prostoru najdemo polno namigov o gensko spremenjenih semenih in posledično spremenjeni hrani. Ne vemo še, kako taka hrana vpliva na človeka, na njegov razvoj, zdravje. Tudi v Sloveniji so zrasle »banke«, kjer si pridelovalci izmenjujejo domača semena, ki postajajo vse dragocenejša. Šolarji so raziskovali Vipavo in ugotavljali njeno onesnaženost. Zavedamo se, da je voda dragocena dobrina. In voda, ki priteče iz domače pipe, je danes v marsikateri državi le pobožna želja. Prav je, da cenimo to udobje, četudi je od lanskega poletja precej dražje. Zavestno se lahko odločimo, da bomo prijazni do narave in planeta. Na primer z ustreznim odlaganjem smeti. V pomladanski številki pišemo tudi o tem, kaj odlagamo v rjave zabojnike. Še prevečkrat se vidi plastične vrečke, v katerih nekateri odlagajo bio odpadke. Najbrž je vsem znano, da slednja razpada sto let! In da moti proces kompostiranja, zato morajo takšne vrečke odstraniti. Prav zares me veseli, ko slišim kar precej občanov, kako se jezijo ob pogledu na plastične vrečke v rjavih zabojnikih. Pomeni, da je vedno več tistih, ki so se pripravljeni odreči udobnosti PVC vrečk in kupijo tiste, ki so razgradljive, ali kako drugače smiselno uredijo odlaganje takih odpadkov.

Marta Pavlin, odgovorna urednica

KAZALO

zdaj, ko teče četrto leto mojega županovanja, se s ponosom oziram na uresničene projekte in z optimizmom zrem v prihodnost, saj smo dokazali, da znamo in lahko sodelujemo. Skupaj nam je uspelo postaviti trdne temelje, na katerih bomo lahko gradili turistični in gospodarski razcvet občine, postali smo invalidom prijazna občina, z novogradnjami bomo poskrbeli za sodobne in prijetne prostore za naše otroke. Lahko bi vam našteval neskončno dolg seznam raznolikih aktivnosti, projektov, potez in strateških odločitev, ki smo jih v tem mandatu že realizirali. Skupaj z vami. Želja in načrtov imam še veliko, vaš odziv in aktivno sodelovanje pa sta vredna velike zahvale z moje strani in s strani mojih sodelavcev. Tudi to občinsko glasilo je v teh nekaj letih pridobilo grafično prenovo in številne vsebinske obogatitve, ker ste si to želeli vi. Štirikrat na leto vas na mizi pričakajo Glasovi v barvi letnih časov, kjer lahko preberete o vseh aktualnih dogodkih v naši sredini. Pestrost vsebin in dogodkov prihaja prav od vas, kar pomeni, da ima naša občina trdno zasidrano identiteto po meri vseh prebivalcev in generacij. Velik izziv predstavlja pospeševanje turizma. Ta naloga je bila ves čas strateško zastavljena, ker se zavedamo, da lahko razvoj turizma prinese številne pozitivne učinke tudi na vseh drugih področjih: v gostinstvu, kmetijstvu, gospodarstvu, športu in kulturi, prostovoljstvu ter ekologiji. Sprejeta vizija in strategija razvoja Občine Miren - Kostanjevica ter Akcijski načrt za razvoj trajnostnega turizma sta bila pomembna mejnika, ki sta nas prestavila od nadobudnega sanjarjenja k udejanjanju zapisanih zamisli. Realizacija je ključna, če želimo konkretne spremembe na bolje. Prav zato smo z ustanovitvijo javnega zavoda za turizem naredili velik premik naprej, tudi na področju upravljanja Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju in povezovanja vseh deležnikov v turizmu. V tem tempu bomo nadaljevali z aktivnostmi za razcvet turizma in podpornih programov. Skladno z zapisanim bomo namreč v prihodnje pripravili še strategijo razvoja lokalnega kmetijstva. Smo v aktivnem ciklu številnih investicij: gradimo vrtec v Kostanjevici na Krasu, čaka nas prenova šole in telovadnice v Mirnu, dobili bomo nogometno igrišče z umetno travo v Biljah, imamo pridobljena evropska sredstva za Obrtno cono 2 v Biljah … V prejšnji številki smo pisali o zgodovinskem pomenu pobratenja s češkim mestecem Kralupy, ki je v polnem teku. Da ne pozabim na številne prireditve, ki dvigujejo utrip in ugled naše občine preko meja.

Spoštovani, občani in bralci glasila,

Dragi občanke in občani,

vabimo vas, da ste soustvarjalci novega imena občinskega glasila. Ime naj odraža značilnost(i) naše občine ali pa namen glasila. Bodite ustvarjalni, domiselni, igrivi.

prepustite se prvim sončnim žarkom in za hip pozabite na delovne obveznosti in skrbi vsakdana. Pojdite v naravo, na sprehode ali na svoje vrtove. Preženite spomladansko utrujenost, ki se je nabrala po naporni zimi, z dobro voljo in optimizmom. Ter seveda obiščite prireditve v prihajajočih mesecih, na katerih bomo imeli nove priložnosti za klepet, izmenjavo mnenj in druženje.

Predloge pošljite na naslov glasilo.omk@siol.net. Izmed danih predlogov bo naslov izbral uredniški odbor. Avtorja izbranega predloga bomo intervjuvali, če bo na pogovor pristal. Zanimalo nas bo zlasti, kako je prišel do ustvarjalne ideje za naslov.

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan in Roberta Filipič Lektoriranje: Marta Pavlin

Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o. Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča Marec 2018 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Fotografija na naslovnici: Jasmina Putnik

Pustno rajenje na OŠ Miren

Učenci raziskovali Vipavo

Prečiščevanje odplak v Centralni čistilni napravi

Biološke odpadke v rjavi zabojnik

Kaj moramo storiti pred začetkom sečnje

Po zgodovinski poti iz Opatjega sela v Dol

Lip'nska radička

Nagrade za oljčno olje

Slikanje »z notranjim žarom«

Koncert skupine Ridiamo

Ogledalo, povej ...

Mavrični zaklad Ivane Šolc

Dober dan, slovenska beseda

Čaj za dve v Biljah

Vsaj ena minuta kulture na dan odžene razčlovečenje stran

V Temnici raste rod igralcev

Prešernovanje 43

Mauricij Humar, vaš župan

Uredniški odbor

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Športni dan z invalidi na OŠ Miren

Naslednja številka glasila izide konec junija 2018 Prispevke za junijsko številko glasila nam lahko pošljete do 15. maja 2018 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridružuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

Valda Dornik – tekačica

Kras Kros Trail Run

Stefan Stanić naj športnik Primorske 2017

Tečaj znakovnega jezika

Bakle so nam razsvetlile pot

Razstava MD invalidov Goriške

Znanja ni nikoli dovolj

Izlet v praznično Ljubljano

Kaj vemo o glinokopih v Biljah 52 Ekološki pomen glinokopa

Pogosti zajedavci hišnih ljubljenčkov 55

Pomladni glasovi | MAREC 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Smeli načrti za smele cilje

Dobili nepovratna sredstva za ureditev Obrtne cone Bilje 2

V Občini Miren - Kostanjevica si prizadevamo, da s svojimi aktivnostmi seznanimo vse. Obenem si želimo, da tudi vi razmišljate o njih in se aktivno odzovete na pobude občine ali vašega lokalnega okolja ter prispevate svoj pečat k razvoju tako občine kot družbe. Kaj na občini načrtujemo v prihodnjih mesecih?

 Za vse ljubitelje nogometa več kot

koristna informacija. V Biljah vodimo investicijo, s katero bo Športno društvo Bilje pridobilo novo površino nogometnega igrišča – igrišče z umetno travo.

 V aprilu bo na veselje vseh pričel z

delovanjem javni zavod za turizem, ki bo prevzel vlogo destinacijskega managementa, povezovalca in koordinatorja razvoja turizma v občini ter upravljalca Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Skrbel bo za turistično ponudbo, povezoval ponudnike storitev in izdelkov ter načrtno privabljal nove turistične goste.



Čaka nas urejanje Obrtne cone Bilje 2, za katero smo pridobili nepovratna evropska sredstva za komunalno ureditve v višini skoraj 750.000,00 EUR. Uresničuje se torej še ena od razvojnih zavez.

 Naši najmlajši in njihovi starši bodo

z nasmehom sprejeli novico, da v Kostanjevico na Krasu prihaja nov vrtec. V marcu smo začeli z gradnjo prizidka k obstoječemu vrtcu, otroci pa trenutno gostujejo v prostorih gasilskega doma. Nov vrtec z novimi sodobno urejenimi igralnicami bo otroke in starše razveselil ob začetku novega šolskega leta – 1. septembra letos.

 Trenutno intenzivno tečejo aktivnosti za pričetek prepotrebne investicije »Prenova Osnovne šole Miren in postavitev nove telovadnice« med poletnimi počitnicami.

Občina Miren - Kostanjevica je s prijavo na Javni razpis za sofinanciranje operacij ekonomsko-poslovne infrastrukture v letih 2017 in 2018 od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobila 749.232 evrov nepovratnih evropskih sredstev za komunalno ureditev Obrtne cone Bilje 2.

 Vodimo investicije oz. sodelujemo pri

številnih drugih investicijah: obnova javne razsvetljave v občini, križišče Križ Cijan, ekološki otok v Mirnu in Biljah, 1. faza ureditve vaškega parka v Orehovljah, dokončanje igrišča v Biljah, mrliška vežica v Temnici itd.



Objavili bomo razpise za sofinanciranje programov in projektov z različnih področij delovanja občine: kultura, šport, mladina, turizem, kmetijstvo, druge družbene dejavnosti itd.

 Med strateškimi nalogami tega leta

smo si zadali tudi pripravo strategije razvoja kmetijstva – aktivnosti izvajamo z občinami Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača in Komen.

20. aprila 2018. Sajenje medovitih dreves bo potekalo dan pozneje – letos na Krasu.

 1. maja vabljeni v Opatje selo! Po

nekajletnem premoru v Opatjem selu obujamo tradicionalno prireditev praznovanja 1. maja, praznika dela. Ne zamudite zanimive in atraktivne prireditve.

 Novo turistično destinacijo MIREN

KRAS bomo maja 2018 predstavili v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Organizirana bo celodnevna interaktivna delavnica – srečanje deležnikov nove turistične destinacije.

 Vse bliže smo podpisu sporazuma o

 Bliža se obdobje okusnih špargljev.

 V Temnici bomo v aprilu tradicionalno

 Sklop številnih prireditev se konec

pobratenju s prijateljskim mestom Kralupy na Češkem, ki je med 1. svetovno vojno sprejelo begunce iz Opatjega sela in okolice. izvedli ocenjevanje vin.

 Vsem otrokom v občini, ki so bili rojeni

v letu 2017, bomo ob dnevu Zemlje tudi letos podarili medovito drevo (projekt Čebelarske zveze Slovenije). Prireditev z obdaritvijo otrok bo v petek,

Ne zamudite bogate etnološkokulinarične prireditve v Deželi špargljev. Vabljeni v Orehovlje v dneh med 17. in 20. majem 2018.

junija zaključuje s prireditvijo ob dnevu državnosti na Mirenskem gradu. Vljudno vabljeni!

Občinska uprava Foto: Špela Volčič

S komunalno ureditvijo tega območja želi občina povečati ponudbo ustreznih, dobro prometno dostopnih in komunalno opremljenih zemljišč za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. Na skupno 4,2 hektarja velikem zemljišču je 3,8 hektarja namenjenega podjetniški dejavnosti. V okviru projekta bomo uredili kanalizacijo komunalnih odpadnih (fekalnih) in meteornih voda, vodovodno in hidrantno omrežje, prometno omrežje (uredilo se bo cesto v coni ter dostopne ceste v obrtno cono), omrežje javne razsvetljave ter elektro in telekomunikacijsko omrežje.

Komu je ureditev namenjena

Investicija je namenjena lokalnim in tudi zunanjim investitorjem, ki bodo v občino pripeljali nove dejavnosti, ustvarili nova delovna mesta za lokalno prebivalstvo ter pozitivno prispevali h gospodarski rasti občine. Domače gospodarske družbe in samostojni podjetniki ter lastniki zemljišč so že izkazali interes za komunalno ureditev in posledično gradnjo oziroma prenovo poslovnih prostorov na območju Obrtne cone Bilje 2. Nepovratna sredstva prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj (70 %), preostala sredstva pa predstavljajo namenska sredstva proračuna Republike Slovenije. Občina Miren - Kostanjevica in zasebni lastniki bodo zagotovili 10 % vrednosti investicije. Vrednost celotne investicije je 832.480,05 evrov (brez DDV).

Zapoznelo novoletno darilo »To je zapoznelo novoletno darilo,« je v šali dejal župan Mauricij Humar in dodal: »Občina Miren - Kostanjevica z ureditvijo Obrtne cone Bilje 2 uresničuje v strategiji občine zastavljen dolgoročni cilj, to je zagotoviti pogoje za gospodarski razvoj občine. Z uspešno kandidaturo na razpisu bomo lažje sledili temu cilju ter omogočili osnovne pogoje za rast dodane vrednosti malih in srednje velikih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest v občini. S tem pa bomo posredno prispevali tudi k izboljšanju delovnih in bivanjskih pogojev lokalnega prebivalstva.«

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva 4

Pomladni glasovi | MAREC 2018

IZ OBČINSKE UPRAVE

Z javnim zavodom za turizem do boljše promocije in prepoznavnosti Občinski svet Občine Miren-Kostanjevica je na februarski seji soglasno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem Občine Miren-Kostanjevica. Ta bo skrbel za turistično ponudbo, povezoval ponudnike storitev in izdelkov ter načrtno privabljal nove turistične goste. kompetencami je lažja, tako so pokazali tudi rezultati ankete ciljne javnosti. Poleg financiranja iz proračuna občine ima zavod možnost pridobivanja lastnih sredstev iz tržne dejavnosti. Upravičen je do subvencij države, ima možnost prijav na razpise za pridobivanje sredstev iz evropskih virov ter lahko enakovredno zastopa interese vseh deležnikov turizma ne glede na dejavnost.

Pot do odločitve o ustanovitvi javnega zavoda je bila dolga in premišljena. Najprej smo razvoj turizma in kmetijstva spoznali kot eno od štirih razvojnih prioritet občine, ki smo si jih zadali v lani poleti sprejeti Viziji in strategiji Občine Miren - Kostanjevica 2017–2025. V nadaljevanju smo tehtali med možnostjo ustanovitve zadruge ali javnega zavoda. Za predstavitev značilnosti organizacijskih oblik smo septembra organizirali Posvet turistične kooperative – zadruge. Novembra smo ponudnike, občinske svetnike, vodnike in druge povabili na ogled dobre prakse kočevske zadruge Zakladi Kočevske, decembra pa smo med turističnimi ponudniki v občini izvedli še anketo na to temo. Rezultati ankete, na katero je odgovorilo 27 odstotkov anketirancev, so pokazali, da kar 58, 5 odstotka vprašanih meni, da je javni zavod boljša rešitev od zadruge, za katero se zavzema 37,5 odstotka anketirancev.

Naloge javnega zavoda za turizem

Zavod ali zadruga?

• bomo znotraj destinacije uveljavljali zelene rešitve in trajnostno naravnane ukrepe,

V prid ustanovitvi javnega zavoda pred zadrugo govori več dejstev: to je pogostejša oblika v Sloveniji in v ostalih občinah, komunikacija med enakovrednimi akterji z enakimi

Naloga javnega zavoda ne bo preprosta, saj smo med cilji, ki jih želimo na področju turizma doseči do 2025, zapisali, da: • si želimo v tem obdobju uvrstitev na seznam stotih najuspešnejših slovenskih trajnostnih turističnih destinacij (v sodelovanju in skupaj z okoliškimi), • želimo oblikovati lastno zeleno turistično trženjsko znamko,

• bomo v sodelovanju z drugimi občinami goriške regije in Slovenske turistične organizacije razvijali nove turistične produkte in storitve ter

• bomo skrbeli za promocijo in skupen nastop na ključnih turističnih dogodkih. Naša zaveza je tudi, da bomo obnovili zgodovinske, kulturne in naravne spomenike ter uredili turistično infrastrukturo. Ustanovitev zavoda je prvi korak, v naslednjih pa sledi ureditev pravnih formalnosti, imenovanje sveta zavoda in vršilca dolžnosti ter kasneje tudi določitev vsebinskih nalog. Župan Mauricij Humar je vesel in zadovoljen, da se stvari na področju turizma razvijajo: »Občina Miren - Kostanjevica ima velik, doslej neizkoriščen turistični potencial in na izvedbenem področju v primerjavi s sosednjimi občinami močno zaostajamo. Zato je bila ustanovitev javnega zavoda nujna, saj bo ta prevzel vlogo destinacijskega managementa, povezovalca in koordinatorja razvoja turizma v občini ter upravljalca Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. S tem, verjamem, se tudi našemu turizmu piše lepša prihodnost.«

Občinska uprava Foto: iz občinskega arhiva

1. MAJ Spoštovane občanke in občani, po nekajletnem premoru se v Opatje selo vrača praznik dela. Letos kot glasna budnica k sodelovanju in povezovanju na področju trajnostnega turizma. Ob ritmih štirih pihalnih orkestrov in pevskih solistov se bomo poklonili dosežkom mednarodnih delavskih gibanj in usmerili pogled v prihodnost, ki jo obeta tesnejše sodelovanje preko občinskih, regijskih in državnih meja. Dišalo bo po divjačinskem golažu, prvomajskih čevapčičih in tradicionalnih domačih jedeh. Lahko boste preizkusili srečo na tomboli in se zavrteli na plesišču ob živi glasbi, ob odhodu pa izbrali svojo opajsko pravljico kot povabilo na srečanje »ob letu obsorej«. Z nami bodo zanimivi gostje, zato ne zamudite obvestil na občinski spletni strani in v medijih, ki bodo v mesecu aprilu dogodku posvetili veliko pozornost. Veselim se vaše družbe 1. maja v Opatjem selu. Mauricij Humar, vaš župan

Ponudniki gostinskih storitev, domačih pridelkov in izdelkov, vabljeni ste, da se predstavite obiskovalcem prireditve. Kontakt za ureditev prodajnega prostora: Kaja Peras 031 310 800, info.temnica@siol.net

Pomladni glasovi | MAREC 2018

TURIZEM

Turistična destinacija MIREN KRAS

tem procesu ključni tudi vsi, ki v destinaciji živijo. Izrednega pomena je namreč, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki nas obiščejo.

GREEN

Vključitev v GIZ Pohodništvo in kolesarjenje

Od meandrov reke Vipave prek zeleno rdečega Krasa do sinje modrega Jadrana Občina Miren - Kostanjevica leži na stičišču Vipavske doline, Brd, Krasa in morja. Razgibanost pokrajine, bogata biotska raznolikost, kulturni, zgodovinski in arhitekturni biseri, odlična klima in geografska lega ter dovolj pestra enogastronomska ponudba odpirajo vrata turističnim doživetjem preko celega leta. Občani ste prepoznali izjemen potencial za razvoj turizma in Občina Miren Kostanjevica ga je v Viziji in strategiji razvoja 2017–2025 ustrezno ovrednotila kot eno od štirih razvojnih prioritet. Akcijski načrt trajnostnega razvoja in organiziranosti turizma ter Upravljalski načrt za Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju sta zaokrožila nabor treh ključnih dokumentov, ki narekujejo smer trajnostnega razvoja občine na vseh področjih delovanja. S tem pa tudi ustvarjanja pogojev za dolgoročno kakovostno življenje občanov in zadovoljstvo gostov, ki se bodo po prvih obiskih, navdušeni nad izkušnjo, k nam vedno znova vračali.

Ustanovitev javnega zavoda Deležniki – ponudniki storitev, pridelkov, obrtnih izdelkov, vključno z društvi in vodniki, so izrazili potrebo po ustanovitvi pravnega subjekta, ki bo raznoliko ponudbo povezal v skupno zgodbo, v nadaljevanju pa ubiral prave strateške korake, spodbujal kakovost in inovativnost produktov, narekoval tempo, povezoval ponudbo v regijski, nacionalni in čezmejni prostor ter skrbel, da bo glas destinacije Miren Kras slišan preko regijskih in nacionalnih meja. Po proučitvi potreb, ogledu dobrih praks ter primerjalni analizi prednosti in slabosti različnih oblik pravnih subjektov smo kot najboljšo obliko krovne turistične institucije izbrali javni zavod. Upoštevaje institucionalni okvir turizma v Sloveniji, 8

Pomladni glasovi | MAREC 2018

možnosti pridobivanja sredstev iz tržnih dejavnosti in razpisov ter enakovredno vlogo v odnosu do partnerskih institucij v ostalih destinacijah bo javni zavod lahko najbolj učinkovito zastopal interese vseh deležnikov turizma v občini.

Majhni, a imamo vse, kar imajo veliki S pestro turistično ponudbo lahko že danes zadovoljimo različne ciljne skupine gostov: raziskovalce, gurmane, pare, družine, rekreativne pohodnike, športnike ... Primanjkuje nam nastanitev, saj je trenutno na voljo le okrog 200 postelj. Nove goste bomo privabili s širšim kakovostnim razponom enogastronomske ponudbe, kar bomo načrtno razvijali. Občina bo zagotavljala ugodno podporno okolje. Otipljivi rezultati na področju večjega obiska, h katerim bosta pripomogli učinkovita promocija in ustrezna kakovost storitev, bodo v nadaljevanju sami generirali razvoj novih, inovativnih turističnih produktov. S pravimi koraki se lahko že v nekaj letih razvijemo v srednje veliko turistično destinacijo.

Pomembni mejniki nadaljnjega razvoja Celostna grafična podoba (CGP), logotip in slogan so osnovni elementi identifikacije destinacije in hkrati vez med soustvarjalci turistične zgodbe pod isto »zastavo«. Dober slogan, ki povzame »obljubo«, je ključen element promocije in potrebujemo ga tudi mi. V marcu bo zaključen izbor najboljšega predloga in takoj zatem bomo pričeli graditi zgodbo nove turistične destinacije Miren Kras. V sporočilih za javnost bo (za) blestela v »novi obleki«, ki bo v prihodnje prepoznavna tako znotraj regijske ponudbe Vipavske doline in Krasa kot celotne turistične ponudbe Slovenije.

Zelena shema slovenskega turizma Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan nacionalni sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem. Shema, katere lastnik je Slovenska turistična organizacija, je namenjena tako destinacijam in zavarovanim območjem kot tudi ponudnikom turističnih nastanitev in turističnim agencijam. Občina Miren - Kostanjevica je vizijo razvoja v celoti zasnovala na trajnostnem konceptu zelenega turizma. Preko 90 % občinskega teritorija je pod zaščito Nature 2000, kar je dodatna spodbuda za pridobitev certifikata mednarodne institucije, na katerem gradi svojo zgodbo Zelene. Aktivne. Zdrave. destinacije tudi Slovenija. Do konca leta bomo preko celovitega in strokovno vodenega postopka pridobili natančen vpogled v trajnost naše destinacije na področju turizma in primeren znak Slovenia Green Destination, ki bo lahko zlate, srebrne ali bronaste barve. V prvi polovici prihodnjega leta bomo s pomočjo ugotovitev in smernic pripravili še akcijski načrt ukrepov, s katerimi bomo trajnostno poslovanje v destinaciji nadalje izboljševali. Z znakom Slovenia Green Destination se bomo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionirali kot okolju in družbi prijazna destinacija. Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj občine ali javnega zavoda za turizem. Je nekaj, kar lahko dosežemo samo skupaj – vsi deležniki v destinaciji tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja. Nenazadnje so v

Pohodništvo in kolesarjenje sta tako v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma kot v Strategiji trženja slovenskega turizma opredeljena kot dva izmed najbolj perspektivnih turističnih produktov Slovenije. Gospodarsko interesno združenje Pohodništvo in kolesarjenje (v nadaljevanju GIZ) je ključni strateški partner Slovenske turistične organizacije za razvoj aktivnega turizma. Združuje destinacije in ponudnike z znakom specializacije za pohodništvo in kolesarjenje. Zainteresiranim novim partnerjem pomaga nadgraditi storitve v skladu s povpraševanjem ciljnih skupin gostov. S tem jim omogoča pridobiti znak specializacije skladno s kategorizacijo. GIZ je hkrati nacionalni koordinator za projekt Via Alpina in partner projekta Pohodniška pot Alpe Adria Trail. V GIZ vključeni partnerji pridobijo pravice, da sodelujejo pri oblikovanju strateških in letnih programov ter razvojnih in promocijskih aktivnosti združenja. Vključitev destinacije Miren Kras v GIZ Pohodništvo in kolesarjenje je najbolj učinkovita pot do izgradnje specializirane kakovostne ponudbe za aktivno preživljanje počitnic pohodnikov in kolesarjev v okolju, ki ima za tovrstni turizem izjemne naravne danosti. Za razvoj je seveda nujna tudi vzpostavitev ustrezne infrastrukture. Poleg osnovne, ki jo sestavljajo urejene in označene poti, tudi specializirane spremljevalne ponudbe nastanitev in gostinstva. GIZ je hkrati najbolj usposobljen partner za izobraževanje ponudnikov ter svetovanje pri oblikovanju in promociji tovrstne turistične ponudbe.

ZELENA POLITIKA SLOVENSKEGA TURIZMA S podpisom Zelene politike slovenskega turizma sprejemamo 10 trajnostnih načel, s katerimi se zavezujemo k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave:

1. »Slovenska zelena« temelji na neokrnjeni naravi in na odločenosti, da takšna tudi ostane. Tesno je vpeta v identiteto znamke I feel Slovenia, kot izkustvena obljuba, ki izraža poslanstvo slovenskega turizma »naprej z naravo« in podpira vizijo »zelene butičnosti«. 2. Zavedamo se, da uspeh turizma v Sloveniji temelji na kredibilnosti naše zelene podobe. Zeleno shemo slovenskega turizma razvijamo s ciljem, da poteka razvoj turizma v Sloveniji na trajnosten način, s prizadevanjem vseh deležnikov za odgovorno poslovanje. 3. Zagotavljamo, da v celoti izpolnjujemo pogoje, ki jih opredeljuje okoljska zakonodaja v Sloveniji, temelječa na zakonodaji Evropske unije, ob tem pa tudi globalne oziroma evropske kazalnike za destinacije in ponudnike. 4. Izpolnjujemo kriterije, kot jih opredeljujejo globalni oziroma evropski indikatorji za trajnostni management na ravni destinacij, oz. svoje odgovorno ravnanje do okolja izkazujemo s katerim od izbranih mednarodnih okoljskih znakov. 5. Znamka SLOVENIA GREEN obiskovalcem Slovenije podaja obljubo, da destinacije, turistični ponudniki in partnerji, nosilci tega znaka, delujemo po trajnostnih načelih in da smo predani nenehnemu izboljševanju trajnosti našega poslovanja. 6. Obiskovalce spodbujamo k spoštljivemu in odgovornemu odnosu do naravnega in družbenega okolja v Sloveniji. 7. Zavedamo se, da ima turizem velik vpliv na družbeno in ekonomsko podobo destinacije, zato aktivno vključujemo lokalno skupnost in razvijamo turizem, ki prinaša pozitivne rezultate za vse. 8. Prizadevamo si za sezonsko in regijsko porazdelitev turističnega obiska Slovenije in spoštujemo nosilne sposobnosti prostora. Spremljamo novosti in se zavedamo pomena uvajanja zelenih inovacij, zelenih tehnologij in trajnostne arhitekture. 9. Ker so razdalje v Sloveniji majhne, Slovenija pa je na ugodnem križišču pomembnih prometnih poti, in ker je narava vedno blizu, spodbujamo trajnostno mobilnost. 10. Želimo, da obiskovalci občutijo pokrajinsko in biotsko raznolikost Slovenije, zato si prizadevamo, da pri našem poslovanju, razvoju ponudbe in komuniciranju izpostavljamo tisto, kar je v našem okolju najbolj posebno, avtentično, z lokalnim značajem.

Kaj nas čaka v prihodnjih mesecih?

V začetku maja ste zainteresirani občani vabljeni na srečanje akterjev turizma, na katerem bodo predstavniki najuspešnejših destinacij in turističnih zgodb opisali primere dobrih praks. Program in vabilo na dogodek bosta objavljena na občinski spletni strani v aprilu, neposredni deležniki turizma pa boste vabilo dobili tudi po pošti. Postavili bomo novo promocijsko spletno stran, ki bo omogočala vsem vključenim partnerjem sooblikovanje ponudbe in

hitrejšo komunikacijo. Kmalu bo odprl vrata lokal v Pomniku Podpisnik: braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kar bo pripomoglo k še večjemu zanimanju Kraj, datum: za trenutno najbolj obiskano turistično točko v Občni Miren - Kostanjevica. V prostorih Pomnika bo del tržnih aktivnosti in promocije destinacije izvajal tudi novo ustanovljeni javni zavod Turizem Miren Kostanjevica. Vabljeni, da sledite dogajanju in se dovolj

hitro odzivate na povabila k sodelovanju ter izvedbiŽig: aktivnosti. Skupaj bomo lahko v kratkem času naredili pomembne premike k doseganju ambicioznih ciljev na področju turizma. Sem gotovo sodi uvrstitev destinacije Miren Kras med 100 najbolj uspešnih zelenih destinacij Slovenije do leta 2025.

mag. Ariana B. Suhadolnik, članica Delovne skupine za turizem v OMK Foto: Špela Volčič

Pomladni glasovi | MAREC 2018

V OSPREDJU

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Novo gasilsko vozilo PGD Kostanjevica na Krasu

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zajema varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Občine samostojno urejajo in izvajajo dejavnosti in ukrepe za večjo varnost v okviru pristojnosti in možnosti. Naša občina leži na območju, kjer veljata tako poplavna kot požarna ogroženost, zato je zelo pomembno, kako smo na dogodek pripravljeni in organizirani tudi kot posamezniki.

Prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krasu je obogatilo svoj vozni park z novim gasilskim vozilom za gozdne požare – GVGP-1.

Enote Civilne Zaščite, Prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krasu in Jamarski klub Temnica so namensko organizirane sile za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), ki skupno delujejo na območju celotne občine ob pojavu naravnih ali drugih nesreč. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Občini Miren Kostanjevica je najbolje organiziran v regiji in skupno šteje približno 130 operativnih članic in članov. Rezultat je sad skupnega dela vseh deležnikov sistema.

Organizacija Civilne zaščite

Ustanovitelj Civilne zaščite (dalje CZ) pri nas je Občina Miren - Kostanjevica (OMK). Trenutno šteje 49 članov, od tega 6 članic in 43 članov, ki delujejo v posameznih enotah: štab CZ OMK, enota za podporo, enota prve pomoči ter poverjeniki in njihovi namestniki v posameznih krajevnih skupnostih v občini.

Delovanje Civilne zaščite

CZ OMK deluje po smernicah Uprave za zaščito in reševanje, ki je del Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Vodenje enot CZ in ostalih sil zaščite, reševanja in pomoči (dalje ZRP) ob intervencijah temelji na obveznem izvrševanju odločitev nadrejenega ali pristojnih organov po hierarhiji vodenja. Sodelovanje v enotah Civilne zaščite kot tudi v ostalih enotah sistema ZRP je organizirano po načelu državljanske dolžnosti – dolžnostne enote. Občan se po lastni presoji vključi v enote CZ ali v druge enote ZRP. Tako postane obveznik in se na poziv mora odzvati, kar pa lahko povzroči kar nekaj problemov, še posebno če je pozvan na intervencijo med delovnim časom.

Da bi se izognili nevšečnostim v službi ali v domačem okolju, poskušamo v štabu organizirati izmensko delovanje po zmožnostih, kar pa ne vpliva na operativno sposobnost enot CZ. Pogosto pridejo člani na intervencijo takoj po službi ali pa gredo po intervenciji v službo, čeprav jim po osmih urah delovanja na intervenciji pripada počitek. Člani enot za delovanje na intervencijah niso dodatno plačani. Le če je vpoklican v delovnem času, je upravičen do nadomestila oziroma delodajalec dobi povrnjen znesek za čas izostanka zaposlenega z dela.

Kdo vodi enote CZ

Operativno vodenje enot Civilne zaščite ob intervencijah ter sprejemanje odločitev in ukrepov izvaja poveljnik s sodelavci v štabu CZ OMK. V naši občini je poveljnik Dean Bizjak. Med najvažnejše naloge poveljnika CZ v mirovnem stanju spada vzdrževanje intervencijske sposobnosti enot. To pomeni, da se člane usposablja za izvajanje nalog ZRP. Poleg tega je treba

skrbeti za vzdrževanje in posodabljanje tehničnih sredstev ter osebne varovalne opreme članov CZ OMK, ki se jo uporablja na intervencijah in pri ostalih dejavnostih. Ob tem se zahvaljujemo županu Mauriciju Humarju in zaposlenim na občinski upravi, ki nudijo vso podporo in pomoč pri izvajanju nalog ZRP.

Druga področja delovanja CZ

V okviru možnosti je CZ OMK poleg osnovnih dejavnosti aktivna tudi na drugih področjih družbenega življenja, s katerimi pripomore k večji varnosti občanov in večanju samozaščitnih sposobnosti le-teh. Naj naštejemo nekaj področij delovanja: • izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja s souporabo AED-ja po krajevnih skupnostih v občini, • obiski šol in vrtcev po celotni občini, kjer predstavimo delovanje in opremo posamezne enote CZ, • izvajanje evakuacijskih vaj v primeru nesreč (požar, potres) na šolah in vrtcih v sodelovanju s PGD Kostanjevica na Krasu in drugimi enotami ZRP, • fizično izvajanje preventivnih protipoplavnih ukrepov na vodotokih v okviru možnosti in pristojnosti CZ, • interventno reševanje bivalne problematike občanov. Spoštovane občanke in občani! Ta dekleta in žene, ti fantje in možje so člani enot sistema zaščite, reševanja in pomoči zato, ker radi pomagajo človeku v nesreči in to hočejo, znajo in zmorejo z velikim srcem. Prav zato jim pripada spoštovanje.

Dean Bizjak, poveljnik Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica Foto: iz arhiva Civilne zaščite

Gre za vozilo FORD Ranger s pogonom na vsa štiri kolesa, ki ponuja izjemne terenske lastnosti. Vozilo je bilo nabavljeno pri ASPC Drobnič v Podskrajniku, kjer so opravili tudi delno nadgraditev vozila. Dokončanje nadgradnje pa je bilo zaupano podjetju Telič iz Rakeka. Vozilo je namenjeno gašenju manjših in srednje velikih požarov v naravnem okolju, gašenju vseh začetnih požarov in tudi za potrebe osnovne enote pri zahtevnejših intervencijah. Ima prostor za posadko (1 + 4 sedeži) ter prostor za gasilsko-tehnično opremo. V tovorni del vozila je vgrajen vodni rezervoar s prostornino 450 litrov, visokotlačna črpalka ter navijak s 100 metri visokotlačne cevi in pištola ročnikom. Na vozilu so še tlačne cevi, motorna žaga z orodjem, hidrantni nastavek, ključa za podzemne in nadzemne hidrante, posodi z rezervnim gorivom, izpihovalnik, kovček

prve pomoči, naprtnjače in nekaj drobnega gasilskega orodja. Nadgradnja je izdelana tako, da se jo po potrebi lahko sname iz vozila. Na vozilu je nameščen tudi električni vitel z vlečno silo 4305 kg. Signalizacija modrih luči kot tudi osvetlitev vozila sta izvedeni v najnovejši LED tehnologiji. V kabini vozila je vgrajena digitalna radijska postaja Motorola, dve ročni radijski postaji ter ročne svetilke. Za kostanjeviške gasilce je to nepogrešljiva pridobitev, saj je novo vozilo zamenjalo 26 let staro dotrajano vozilo UAZ, ki v zadnjih letih ni več omogočalo varnega in učinkovitega posredovanja. Novo vozilo bo omogočalo hitrejšo in boljšo dostopnost, predvsem pa večjo varnost in učinkovitost reševanja v primeru požarov. Nova oprema bo gotovo povečala operativno sposobnost gasilske enote.

Protipoplavne dejavnosti na biljenskem Potoku Na soboto so se člani Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica in člani Jamarskega kluba Temnica zbrali ob Potoku pod griči v Biljah, da bi v sklopu protipoplavnih preventivnih dejavnosti očistili strugo Potoka in njeno neposredno okolico na območju, kjer v jesenskih in zimskih nalivih rado poplavlja. Člani so si pod vodstvom poveljnika Deana Bizjaka območje najprej ogledali in se nato v ekipah lotili dela po predhodno pripravljenem načrtu. Delo je bilo zahtevno, saj so morali požagati drevesa, ki so rasla v strugi in neposredno ob njej, ter poskrbeti, da je bil ves material tudi odpeljan. Krajani in občani toplo pozdravljajo tovrstne akcije. Prepričani so, da je preventiva boljša od kurative ter da je mnogo škode, povzročene zaradi vremenskih ujm, mogoče preprečiti s pravimi ukrepi.

Špela Sušanj Foto: Špela Sušanj, Dean Bizjak

Vozilo v skupni vrednosti 52 tisoč evrov je društvo v celoti nabavilo iz lastnih sredstev. Od podjetja Telič je bilo prevzeto na martinovo 2017, slavnostni prevzem pa je bil opravljen pred gasilskim domom v Kostanjevici 18. novembra 2017. Predsednik PGD Kostanjevica Pahor Tihomil je ključe vozila predal poveljniku Klavdiju Spačalu, ta pa jih je nato predal skrbniku vozila Aneju Okretiču. Vozilo pa je blagoslovil domači župnik Dominik Bizjak – Dinko.

Erik Spačal Foto: iz arhiva PDG Kostanjevica

TELEFONSKE ŠTEVILKE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ V OBČINI MIREN-KOSTANJEVICA Številka štaba civilne zaščite: 05 330 46 79 Številka poveljnika civilne zaščite: 041 674 560 Številka regijskega centra za obveščanje ReCO: 112 Ob klicu na 112 povejte: • KDO kliče • KAJ se je zgodilo • KJE se je zgodilo • KDAJ se je zgodilo • KOLIKO je ponesrečencev

Vse dejavnosti sil zaščite, reševanja in pomoči v Občini Miren - Kostanjevica ter posebnosti in ukrepe ob pojavu naravnih nesreč si lahko ogledate na skupni FB strani: 112 Občina Miren - Kostanjevica.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

• Kakšne so POŠKODBE • Kakšne so OKOLIŠĆINE • Kakšno POMOČ potrebujete

Pomladni glasovi | MAREC 2018

V OSPREDJU

Civilna zaščita naše občine na vaji Kompas

Vaja: Požar v bolnišnici v Šempetru pri Gorici

V sklop rednih izobraževanj ter večanja pripravljenosti zaščite, reševanja in pomoči je na Cerju potekala vaja Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica in Slovenske vojske pod imenom Kompas. Člani so spoznavali in utrjevali znanje iz orientacije v naravi. Na prošnjo štaba Civilne zaščite iz naše občine se je vaje udeležil izkušeni praporščak Iztok Kavs iz Teritorialnega polka Slovenske vojske iz Ajševice. Udeležencem je predaval ter jih poučeval o tehnikah orientacije v naravi. Vaja je vsebovala najprej teoretični del, nato pa še praktičnega, ki so ga sodelujoči izvajali na širšem področju Cerja. V teoretičnem delu so izpopolnjevali znanje iz rokovanja s kompasom, topografskimi kartami in z ostalimi tehnikami, ki pomagajo določati položaj v naravi. V praktičnem delu pa so udeleženci v dveh skupinah iskali ponesrečene in pogrešane osebe v naravi na tem območju s pomočjo kompasa (busole) in z določitvijo točke ponesrečenega na topografski karti s točnimi koordinatami, kjer se ponesrečeni nahaja. Na osnovi podatkov, ki so jih sporočili štabu, so bile osebe uspešno rešene in oskrbljene. Čestitke članom CZ OMK za vestno opravljeno vajo in zahvala Slovenski vojski za sodelovanje, še posebno praporščaku Iztoku Kavsu za odlično izvedeno predavanje.

V drugi polovici oktobra 2017 smo dobili naslednji klic: »V 7. nadstropju Splošne bolnišnice Franca Derganca v Šempetru je izbruhnil požar. Zanetil ga je neznani storilec.« Sledilo je koordinirano gašenje, evakuacija bolnikov ter oskrba poškodovanih. Toda to je bila k sreči samo vaja. Le z vajo se namreč lahko pripravljamo, da smo v kritičnih trenutkih hitro odzivni in strokovni. Po dolgih in skrbnih pripravah je Civilna zaščita Občine Šempeter - Vrtojba s splošno bolnišnico iz Šempetra in GENG organizirala tehnično-prikazno vajo v primeru požara v splošni bolnišnici. Na vaji so sodelovale tudi enote za zaščito, reševanje in pomoč Občine Miren - Kostanjevica (OMK). Člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite OMK in člani Prostovoljnega gasilskega društva Kostanjevica na Krasu so se odlično odrezali.

Dean Bizjak

Obisk Parka vojaške zgodovine Ob koncu leta se člani sistema zaščite, reševanja in pomoči v Občini Miren Kostanjevica sestanemo in pregledamo, katere dejavnosti so bile izvedene v minulem letu in pripravljamo plan dela za naslednje leto. Za razliko od ostalih let smo se letos po uradnem delu člani enot Civilne zaščite OMK, člani PGD Kostanjevica na Krasu in člani Jamarskega kluba Temnica odpravili z avtobusom v Park vojaške zgodovine v Pivko, kjer smo si ogledali muzej. Za tem smo po predhodnem dogovoru obiskali člane iz civilne zaščite v občini Logatec. Ob prihodu nas je sprejel namestnik poveljnika CZ Logatec Damjan Barut. Pot smo nadaljevali v vas Laze pri Logatcu na Planinskem polju, s katero imamo skupno točko – to so poplave. Planinsko polje se namreč ob močnem deževju spremeni v jezero. V Lazah smo

obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Laze - Jakovica, kjer sta nas sprejela in pozdravila predsednica društva Karmen Laznik in podžupan občine Logatec Boris Halnik. Skupaj smo si ogledali prostore in

opremo društva ter ob prijetnem druženju izmenjevali mnenja, izkušnje in skupne probleme.

V januarju je potekalo uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) v okolici Kostanjevice na Krasu. Bilo je uspešno izvedeno, predvsem pa brez poškodb. Uničevanje je izvajalo deset pripadnikov državne enote Civilne zaščite NUS. Pri varovanju območja uničevanja in oskrbi je sodelovalo pet pripadnikov enot Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica, šest pripadnikov PGD Kostanjevica na Krasu in dva pripadnika Policije. Poskrbljeno je bilo tudi za morebitne poškodbe, saj je bila prisotna tudi ekipa prve pomoči – reševalno vozilo NMP z zdravnico in s tehnikom. Pri postopku uničevanja je sodelovalo 25 pripadnikov posameznih enot sistema ZRiP.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Če poplavi reka Vipava Zaradi obilnih padavin v prejšnjih dneh se je vodostaj reke Vipave v noči na 11. december 2017 močno povišal in dosegel mejo 4,70 mt, pri kateri se aktivira sistem zaščite, reševanja in pomoči v Občini Miren - Kostanjevica (OMK). Obilne padavine so bile po napovedi Arsa napovedane tudi za naslednje dni. V jutranjih urah so bili na poziv poveljnika CZ OMK Deana Bizjaka aktivirani: štab CZ OMK, poverjeniki po KS Miren, Orehovlje in Bilje ter člani enote za podporo. V stanje pripravljenosti pa so bili pozvani PGD Kostanjevica na Krasu in Jamarski klub Temnica za morebitno aktivacijo, če bi se razmere na terenu poslabšale. Vodostaj reke Vipave se je preko dneva zvišal na 5,86 mt. Zaradi poplavljenega cestišča so bile uvedene popolne zapore cest skozi Vrtoče in Bilje ter delna zapora ceste v Mirnu za mostom. Te zapore se primarno uvede zaradi zaščite nepremičnin

ob cesti pred izpodrivnim valom. Slednejga povzroči prehod vozila, kar povzroči poplavni val in posledično dvig vode v že tako poplavljenih prostorih. V času poplavljanja je bilo prevzeto ali dostavljeno najbolj ogroženim občanom Mirna, Bilj in Vrtoč 200 protipoplavnih vreč. Naslednji dan so se padavine umirile. Prav tako se je spremenila vremenska napoved in vodostaj reke Vipave je začel upadati. V popoldanskem času 12. decembra 2017 je bilo aktivirano PGD Kostanjevica na Krasu, da so poskrbeli za odstranitev naplavin na poplavljenih odsekih cest ter vzpostavitev varnih voznih pogojev. Za čiščenje cestišča je bilo poklicano podjetje Komunala iz Nove Gorice.

Intervencija je trajala neprekinjeno 35 ur. V njej je sodelovalo 26 članov enot sistema zaščite, reševanja in pomoči v OMK, in sicer člani enot CZ OMK in člani PGD Kostanjevica na Krasu. Tudi ob teh poplavah se je izkazalo, kako pomembno je biti pripravljen na izredne dogodke in delovati samozaščitno. Veliko občanov, ki živi v neposredni bližini reke Vipave, si je s pravočasnim ukrepanjem in postavitvijo pohvale vrednih protipoplavnih ukrepov zagotovilo boljšo varnost in kvalitetnejšo zaščito lastne nepremičnine pred naraščajočimi vodami.

Dean Bizjak

Razstreljevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev

Dean Bizjak

Tečaj za rokovanje z defibrilatorjem v Temnici V stari šoli v Temnici je januarja potekal tečaj temeljnih postopkov oživljanja (TPO) s souporabo defibrilatorja. V Temnici in Lipi (to je v KS Temnica ) so namreč pred kratkim pridobili nove defibrilatorje (AED). Toda sam aparat brez znanja o uporabi ne koristi. Tečaja se je udeležilo okrog 30 krajanov KS Temnica. V prvem delu so se seznanili z napravo in temeljnimi postopki oživljanja, v drugem delu pa tudi praktično poskusili izvajati TPO s souporabo AED-ja. Tečaje v naši občini izvaja ekipa prve pomoči CZ OMK. Tokratni tečaj sta izvajala Mavricij Frančeškin in vodja ekipe Matej Ferfolja.

Dean Bizjak Foto: CZ Občine Miren - Kostanjevica

Pomladni glasovi | MAREC 2018

V OSPREDJU

Mirenski običaj na veliko noč Igre s pirhi na veliko noč so bile po celi Sloveniji že od nekdaj zelo priljubljene. V Mirnu so v navadi tako dolgo, da niti najstarejši domačini ne pomnijo več, od kdaj potekajo. Starejši gospod je pred leti povedal: »Moj oče, rojen leta 1871, se je spominjal, da so ciljali, ko je bil star 8 ali 9 let.« Torej so ciljali že pred več kot 140 leti.

Kako so ciljali pirhe nekoč Velikonočnega časa, polnega dobrot in priboljškov, so se veselili predvsem otroci. Jajca so skuhali, jih skrbno pobarvali in primerjali, čigav pirh je lepši. Okrašene so jih prinesli ciljat pred cerkve, na dvorišča gostiln, na trge … Pirhe so postavili ob zid ali drevo, starejši fantje in možje pa so jih ciljali. Med otroci in odraslimi je veljal dogovor, da morajo strelci za vsak zgrešen met plačati. Za ceno so barantali in jo določili glede na lepoto pirha, velikost kovanca in razdaljo, s katere so ciljali. Obstajale pa so razne zvijače, s katerimi so lastniki pirhov želeli prelisičiti strelce in zaslužiti kakšen dinar več. Pirhe so kuhali v kisu, da je bila lupina trša, ali jih namazali s slanino, da je kovanec lepo zdrsel po jajcu. Posebno predrzni so si privoščili celo leseno ali kamnito jajce. Jožko Saksida je povedal: »Prvo jajce, ki sem ga imel, mi je naredil kamnosek. Ko so ugotovili zvijačo, sem si omislil leseno, a na tem se je prej poznalo, da ni pravo.« Tudi strelci so bili pripravljeni, saj je marsikdo ciljal s kovancem obrušenim na prav poseben način. Vedno pa je bila najpomembnejši del igre zabava. Udeleženci so zbijali šale, dajali pripombe

Pomladni glasovi | MAREC 2018

in spodbujali strelca, predvsem pa se družili s prijatelji. Vsako leto so nestrpno pričakovali domačinko stanujočo v Kopru, ki je prinesla zvrhano košaro čudovitih pirhov. Bili so okrašeni z bleščicami in drugačnimi nalepkami, kot smo jih poznali Mirenci. Mednje pa je skrila pirh presenečenja, namenjen Jožku Saksidi. To jajce je bilo lahko izpihano, mogoče surovo ali celo polog. Vse to je prineslo ogromno smeha, saj strelci niso vedeli, kakšno presenečenje jih čaka.

Prvo tekmovanje na veliko noč 1978

Žal je z modernejšim načinom življenja ta običaj začel izgubljati privržence in se je pirhe ciljalo le še na določenih delih Mirna. Najbolj trdno je bila tradicija zakoreninjena pred hišo Faganelijevih, nekdanjo gostilno pri Štantu. Zato so Štantovci sklenili, da ta običaj pri njih nikakor ne sme izumreti. Leta 1978 so se odločili, da pripravijo pravo tekmovanje. Skupina domačinov iz družin Saksida, Faganeli, Ferfolja, Ferletič, Bratkovič, Malič in Sulič je sestavila pravilnik o ciljanju, ki skoraj v celoti velja še danes. Na veliko noč 15. aprila 1979 so se zbrali pred hišo Faganelijevih pri Štantu in izpeljali prvo tekmovanje. Jožko Saksida, glavni in najstarejši pobudnik tekmovanja, je kupil majhen pokal. Med 33 tekmovalci je pokal prejel

eden mlajših udeležencev, najboljši strelec, Stanko Faganeli. Mogoče je prav prva zmaga, odraščanje ob tej šegi in dogajanje pred njegovo rojstno hišo v njem prebudilo dodatno strast, da je glavni organizator tekmovanja v ciljanju pirhov. Prva leta je bil pomočnik Jožku Saksidi, zdaj pa je njegova desna roka Roman Malič.

Tekmujejo tudi otroci Tudi otroci kažejo veliko zanimanje za tekmovanje. Najbolj se veselijo igre, vneto navijajo za prijatelje in že večkrat so ustvarili pravo navijaško vzdušje. Kar žarijo od ponosa, ko v rokah držijo pokal in številne nagrade sponzorjev. Zmaga jim namreč prinese poseben in zavidanja vreden status med prijatelji. Osnovnošolski zmagovalci svojo formo z leti le še stopnjujejo in kasneje zasedajo stopničke tudi pri odraslih. Že v otroštvu se pokaže, kdo ima najbolj mirno roko in točen ter močan strel.

Kdo so najboljši strelci Vsak strelec ima svoj stil. Nekateri nekaj časa merijo, drugi kar zmečejo, tretji se poskusijo nagniti naprej in čim bolj približati jajcu ... Najbolj zagreti celo trenirajo, a potem zaradi preutrujene roke ne zadenejo. Prav zanimiv način priprave smo opazili pri domačinu, ki se je po vpisu na startno listo umaknil domov, kjer je v miru počakal. Ko

je približno vedel, da je na vrsti, se je vrnil in uspel; kar trikrat je že stal na stopničkah, enkrat celo na najvišji. Najbolj zvesti, ki so se tekmovanja udeležili prav vsa leta, so trije: Vinko Bratkovič, Jurij Petejan in Hugo Ferfolja, lahko bi jim rekli kar starešine tekmovanja. Do danes se je na startnih mestih zvrstilo že 4445 tekmovalcev, od tega 2888 moških, 488 žensk in 1069 otrok. Najboljši strelci so se uvrstili na stopničke večkrat. Darko Vergolini je trikrat odnesel domov pokal za prvo mesto. Simon Faganeli je štirikrat imel najbolj mirno roko med mladinci, še enkrat pri odraslih. Med ženskami pa je kar trikrat zmagala Nada Štanta. V 40 letih je le enkrat strelec že v prvem krogu zadel pirh trikrat od petih poskusov. Leta 1986 je prvi, tretji in četrti strel od prvih petih zadel Ivan Malič, ki je postal absolutni zmagovalec. Po velikem veselju in podelitvi pokalov so ga sotekmovalci hoteli še enkrat preizkusiti. »Daj, probaj še enkrat, če si dober strelec!« Kaj mislite? Kovanec je postavil med prste, niti pomeril ni, samo vrgel ga je in zadel v prvem »šusu«. Vsi so ostali odprtih ust. Niti najboljši strelci, ki so že večkrat stali na stopničkah, se mu niso nikoli približali. Za Mirence in prebivalce okoliških vasi velja tradicija, da se na veliko noč gre na Kampo. Pridejo vsi, tudi tisti, ki v cerkev ne hodijo. Snidejo se domačini, ki jih je življenjska pot zanesla v druge kraje, stari prijatelji iz otroških let, sošolci, sosedje, znanci … Večina se jih pomeri v ciljanju pirhov, ostali pa se zabavajo po svoje.

Vpis v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije Že v prvih letih organiziranega tekmovanja se je glas o tem razširil naokoli in vzbudil zanimanje med etnologi. Leta 1980 je Naško Križnar na veliko noč posnel 4-minutni film o ciljanju pirhov, ki ga hranimo v našem arhivu. Ponovno nas je obiskal leta 1991, ko je na Kampotu posnel

celotno dogajanje in intervjuval domačine. Film si je mogoče ogledati na spletni strani ciljanja pirhov. Leta 1996 je Vesna Mia Ipavec pod mentorstvom Naška Križnarja pripravila seminarsko nalogo o ciljanju pirhov z naslovom Kako je tradicija postala prijeten družabni dogodek. Leta 2006 je začel nastajati Register nesnovne kulturne dediščine. Prav Vesna Mia Ipavec je predlagala prijavo in je tudi avtorica prijave običaja ciljanja pirhov za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. Pripravila je vse potrebne dokumente, zbrala fotografije, zapise … Delovna skupina Koordinatorja varstva nesnovne dediščine je vlogo potrdila kot ustrezno. 8. avgusta 2012 smo prejeli uradno potrdilo o vpisu običaja ciljanja pirhov v Register nesnovne kulturne dediščine.

Ciljanje pirhov v Mirnu poznano daleč naokoli

Velikonočne igre s pirhi niso zanimive le za domačine in strokovno javnost, vsako leto pritegnejo tudi številne medije. Vedno pogosteje nas obiščejo novinarji in poročajo o dogajanju pri Štantu. Posneli so nas za RTV Slovenija, Radio Koper, POP tv, Radio Robin, Radio Trst, TV Primorka, Vitel … Nadja Valentinčič Furlan, kustosinja za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju, je leta 2012 posnela celotno tekmovanje in uredila film, ki je objavljen na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja (nesnovna dediščina. si). Običaj ciljanja pirhov smo predstavljali na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v oddaji Na zdravje!, v Gorici na prireditvi Okusi nekoč, v Slovenskem etnografskem muzeju in na OŠ Miren.

Združujemo več družin in generacij Ponosni smo, da imamo v Mirnu prireditev, ki je tako pomembna in zanimiva za

domačo publiko, strokovno javnost, medije in tudi za slovensko etnografsko zgodovino. Še bolj pa smo ponosni, da prostovoljno delo pri organizaciji povezuje več družin in več generacij. Za izpeljavo tekmovanja so potrebne večmesečne priprave. V to smo vključeni prav vsi: otroci, dekleta, ženske, fantje in možje. Obsežne priprave si med seboj porazdelimo. Potrebno je zbrati sponzorje, izdelati plakate, skuhati jajca, urediti prireditveni prostor, razporediti nagrade, voditi program, soditi, beležiti zadetke in še in še. Na mladih svet stoji, tako je tudi pri nas, saj mladi Štantovci pridno pomagajo pri organizaciji in izvedbi tekmovanja. Še posebno pohvalo namenjamo podmladku organizacijskega odbora: Ani, Živi, Manci, Roku, Adamu, Mateju, Marku, Melisi. S svojo zagnanostjo dokazujejo, da je bila odločitev o uvedbi tekmovanja pravilna. Le kaj bi se zgodilo z običajem, če ga daljnega leta 1979 ne bi ohranili? Vsako leto znova so dnevi pred veliko nočjo za organizatorje izredno napeti, polni skrbi. Tekmovanje moramo izpeljati do 14. ure, da lahko gredo obiskovalci še na praznično kosilo. Ob velikonočnemu kosilu smo vedno zadovoljni in se s ponosom ozremo na opravljeno delo, da nam je v sodelovanju s KS Miren in TD Miren uspelo organizirati tako odmevno prireditev. Povezali smo šport, kulturo in tradicijo in s tem izboljšati kvaliteto življenja v Mirnu. Običaj ciljanja pirhov se prenaša na mlajše rodove, tako pri organizatorjih kot pri tekmovalcih. Velikonočna nedelja ima v Mirnu posebno vsebino, ki trdno temelji na tradiciji naših nonotov.

Sonja Cijan Foto: iz arhiva organizatorjev ciljanja pirhov Vabljeni na okroglo mizo o tradicionalnem ciljanju pirhov, ki bo v soboto, 7. aprila ob 18. uri v občinski stavbi.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

V OSPREDJU

DO RE MI, ko pesem zariše spomin v srce

Sneguljčica in palčki Opajčki

Tako kot leto, ki raste z meseci, tako mladi pevci rastejo s pesmijo, ki zariše spomin v srce. Spomin, ki nenehno vabi, da se spet srečamo in skupaj zapojemo. Tako je bilo na že peti reviji otroških in mladinskih pevskih zborov iz naše občine z naslovom DO RE MI v Biljah.

S pustnimi aktivnostmi se je v Opatjem selu začelo precej zgodaj, saj se je sam praznik najavil že v sredini februarja. Pridna dekleta in fantje so kostume za 150 palčkov, Sneguljčico, princa in mačeho šivali, rezali in lepili že od decembra dalje. Udeležba v skupinski maski je bila letos rekordna, časa za neskončno priprav pa je primanjkovalo. Palčki Opajčki so se pričakujoči publiki predstavili že 3. februarja, in sicer v družbi gostov iz zamejstva, iz Vrhovcev. Na ta dan se palčki niso preveč utrudili. Pač pa jih je že naslednjega dne v Gorici na italijanski strani čakala velika naloga na povorki. S svojim orodjem so v plesnem ritmu prekopali goriške ulice in domov prinesli plaketo za doseženo drugo mesto med skupinami. Na pustno soboto je del skupine odšel na Opčine, kjer so se udeležili karnevala kot edina slovenska skupina, fantje pa so po Opatjem selu pobirali letni pustni davek. Na pustno nedeljo se je rajanje nadaljevalo v Sovodnjah, kjer je večkrat oživljena Sneguljčica s svojim princem dosegla 5. mesto med skupinami. Opajski pust se zahvaljuje za podporo. Žijo pust!

Naj spomniva, da smo v teh letih stkali prijateljske vezi tudi z gostujočimi zbori, in sicer z Veseljaki iz Doberdoba, OPZ Emil Komel iz Gorice, zboroma OŠ Solkan in OŠ Renče - Bukovica. Letos so se zborom pridružile še deklice, ki so predstavile twirling dejavnost na OŠ Miren. Otroci so kot pisani baloni, ki so krasili oder. Spontani, polni veselja in domišljije in hkrati tako navihani, da se nam lahko hitro izmuznejo iz rok. Lahki so kot balončki, zato ker so iskreni, ker največ resnic na tem svetu izgovorijo prav otroci. Njihovi otroški obrazki z zvedavimi očmi in polnimi pevske vneme so kot magnet, ki v dvorano vselej pritegne množico poslušalcev. Mlade pevce smo spodbujali z aplavzi in uživali v tem, kar so nam predstavili.

Največja zahvala gre zborovodjem, ki s svojim potrpežljivim pristopom in strokovnostjo uspejo pripraviti živahne pevce, katerim zbranost stalno uhaja, za nastop na odru in pred publiko. Vedno k besedi povabimo tudi župana naše občine, Mauricija Humarja, ki je velik ljubitelj petja in nas podpira že vseh pet let. Pri organizaciji nam prisluhne Občina Miren - Kostanjevica, prav tako OŠ Miren, ki nam odstopi prostore v šoli, kjer lahko otroci vadijo pred nastopi. Ne smemo pozabiti naših zvestih pomočnikov, ki jih na odru ne vidimo. To so pridne

biljenske žene, ki pomagajo pripraviti dvorano, tonski tehniki in vsi ostali, ki pripomorejo k organizaciji. V dvorani smo se počutili še bolj prijetno tudi zato, ker smo jo okrasili s pisanimi baloni; priskrbeli in napolnili s helijem so nam jih v podjetju Neplast iz Mirna. Prav balonov so bili na koncu prireditve otroci najbolj veseli. Vsem nastopajočim čestitamo za nastope. S petjem in plesom so nam polepšali večer. Prav vsi si želimo še takih prijetnih druženj ob glasbi in že pričakujemo nov, šesti DO RE MI.

Špela Sušanj Foto: Emil Nemec, foto plakete: Suzi Zavadlav

Avtorici: Mojca Dolinšek in Sonja Cijan Foto: Dean Cijan

Otroško pustno rajanje v Biljah Z gotovostjo lahko rečemo, da je otroško pustno rajanje v Biljah že tradicionalno. V preteklosti ga je organizirala skupina mladih. Nato je organizacijo prevzelo Kulturno turistično društvo Bilje. Sedaj pa se že vrsto let trudi Društvo žena Bilje – in tako je bilo tudi letos. Pri letošnji organizaciji je priskočila na pomoč tudi Krajevna skupnost Bilje. Ob živi glasbi skupine Muzičisti se je zabavalo čez sto otrok, večina v spremstvu staršev. Kot vedno so vsi dobili brezplačen krof, vsak pa si je lahko postregel s toplim čajem. Tri najlepše posamezne in tri skupinske maske so bile nagrajene. Nagrade so prispevali sponzorji, tudi naša občina, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta

Pust hrust v Selah na Krasu Kot vsako leto smo tudi letos v Selah imeli pusta hrusta. V soboto so po vasi rajali otroški in odrasli pustarji. Peli so takole:

TD Dren Foto: Jure Batagelj

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Trili, trili, trilili, ali veste, kdo trata, tra smo mi? ta,tratata , šeme sm Trili, trili, o , ha, ha. trilili, vsa ka šema se trata, tra vr ti, ta, tratata , glasno ce Trili, trili, p eta. trilili, cep etajmo zd trata, tra a j še mi, ta, tratata , da bo zi (Mira Vog m a ušla. lar)

Pomladni glasovi | MAREC 2018

PREDSTAVLJAMO

Šparglji s Kmetije Ušaj KMV

Zato je potrebno spremljati zdravstveno stanje posevkov, za kar se je treba redno usposabljati na vsakoletnih tečajih. V ta okvir sodi tudi program rednega usposabljanja za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Ušajevi pravijo, da je Slovenija ena od tistih držav v Evropi, kjer je nadzor najstrožji. Kmet mora biti na tem področju ustrezno izobražen in svoje znanje sproti nadgrajevati, da lahko sledi hitrim spremembam v razvoju kmetijstva. Toda to še ni vse. Za vsa gnojila in fitofarmacevtska sredstva je potrebno voditi natančno evidenco o uporabi. Najbrž Ušajevi niso edini, ki tožijo nad goro vsakodnevnega administrativnega dela.

Orehovlje so znane po rodovitnem Orehovsko-biljenskem polju, kjer so od nekdaj gojili zelenjavo, s katero so nekoč zalagali bližnjo Gorico, danes pa Novo Gorico in okoliške kraje. Na robu tega polja se nahaja Kmetija Ušaj KMV, ki je danes znana zlasti po pridelavi špargljev. Pomudili smo se pri njih, saj je kmetijska dejavnost še kako pomembna za našo samooskrbo. Lastnik kmetije je Virgil Ušaj, nosilec dejavnosti pa je od leta 2016 njegov sin Mitja. Na kmetiji sta danes redno zaposlena Mitja Ušaj in njegov sin Kristjan. Danes je to edina kmetija v vasi, ki živi izključno od kmetijske dejavnosti.

Začetki kmetovanja

očetovi skrbi za kmetijo je rastel sin Mitja, ki se je zapisal zemlji že kot deček. Po končani osnovni šoli je bilo jasno, da bo nadaljeval očetovo delo. In ko je Mitjev sin Kristjan zaključeval osnovno šolanje, se je odločil za kmetijsko šolo in nadaljevanje domače tradicije.

Kmetijo sta kupila Virgilova starša leta 1934. Sprva sta se ukvarjala z mlekarstvom. Imela sta nekaj svojih krav, mleko pa sta vozila prodajat v Gorico (danes Italija). Tako je kmetija živela do priključitve Primorske k Jugoslaviji, to je do leta 1947. Nova meja je onemogočala prodajo mleka strankam v Italiji. Nato so imeli do leta 1950 zbirališče mleka za mlekarno Kmetijske zadruge Vipava. Nov gospodarski in politični sistem v Jugoslaviji ni bil naklonjen kmetovanju posameznika, zato so starši sina Virgila usmerili v šolanje za kovinarja. Doma sta starša skrbela za tistega nekaj polja in živine, kar je je ostalo doma, sin Virgil pa se je zaposlil v takratni Iskri. Po službi je pomagal doma na kmetiji.

Od mlečne kmetije do zelenjadarstva

Leta 1986 je Virgil ob delu končal kmetijsko šolo v Novi Gorici. Zavedal se je, kako pomembno je znanje tudi v kmetijski dejavnosti, saj je tudi ta panoga podvržena nenehnemu razvoju. Leta 1993 se je upokojil in se posvetil samo svoji kmetiji. Ob

Takoj po vojni so starši obdelovali zemljo z voli in s konji, kar je bilo za tiste čase bolj izjema kot pravilo. Virgilova starša sta nakupila tudi nekaj strojev, kot so sejalnica za žito, mlin in stiskalnica za grozdje. Svoje usluge za kmečko delo so nudili tudi

Prevzem kmetije

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Kaj sadijo oz. sejejo

Virgilovi starši so začeli s prirejo mleka, ki je bilo za tiste čase še kolikor toliko donosno. Po letu 1950 pa so se zaradi različnih težav preusmerili v živinorejsko dejavnost. Virgil z družino je nadaljeval živinorejsko dejavnost, vendar je k temu dodal še zelenjadarstvo. V hlevih, ki so jih dozidavali ob domači hiši, so vzrejali goveje pitance. Na svoji in najeti zemlji so pridelovali krmo za živino, zelenjavo in poljščine. Tako je delo teklo do leta 2002. Tedaj sta s sinom Mitjem ugotovila, da je čas za spremembo. Močno se je povečalo povpraševanje po doma pridelani zelenjavi, krompirju, radiču in špargljih. In po tem je kmetija znana še danes.

Delovni stroji so nujni

drugim Orehovcem in okoličanom. Ko je Virgil kupil prvi traktor, je bilo težko delo na kmetiji precej olajšano. Postopoma je ves svoj zaslužek vlagal v nakup prepotrebnih traktorskih priključkov. Toda stroji se kvarijo, potrebno jih je vzdrževati. Sedaj se je izkazalo, kako prav so prišle delovne izkušnje iz kovinarske šole in tiste, ki jih je Virgil pridobival v svoji službi. Skrb za nakup strojev ostaja še danes. Sodobnega kmetijstva si ni mogoče zamisliti brez strojev in ustreznih priključkov. Ušajevi pravijo, da jim še tako ostaja veliko ročnega dela. Kljub temu so zadovoljni z napredkom in raznovrstno mehanizacijo. Priznavajo, da bi se radi še bolj modernizirali, a je finančni vložek v to prevelik. Veseli so, da si znajo večino strojev popraviti sami. Tako lahko nekaj prihranijo.

Pozimi Ušajevi skoraj vsak dan pobirajo na polju radič in ga pripravljajo, da ga naslednji dan nesejo na trg. V zimskem času pripravljajo tudi zemljo, da lahko spomladi že sadijo in sejejo. Začnejo s krompirjem, nadaljujejo s koruzo in sojo. Poleti poberejo krompir in posejejo repo, zelje ter radič. Jesen je čas za pobiranje pridelkov in za sejanje ozimnega žita. Danes je kmetija znana zlasti po špargljih, a o tem malo kasneje. Svoje delo načrtujejo, saj morajo upoštevati pravila kolobarjenja, kot so to počeli že predniki. To pomeni, da se lahko na vsakih 4–5 let sadi isto kulturo v isto zemljo. Za šparglje velja, da rastejo na istem mestu okrog deset let, za tem pridelavo preselijo na drug kraj.

Priprava špargljevega nasada (»špargere«)

Za pridelavo špargljev je najpomembnejša ustrezna zemlja: biti mora dovolj prepustna in odcedna, ustrezno založena s humusom ter z minerali (pH med 5,5 in 6,5). Zemlja

mora biti popolnoma očiščena plevelov (predvsem tistih trajnih) in zadostno pognojena. Sledita globoko oranje in priprava sadilnih jarkov. Nazadnje se v zemljo posadi sadike špargljev. Sadike se pripravlja v setvenici že leto dni prej iz semen, ki jih kupijo. Te sadike rastejo v nasadu kaka tri leta, preden začnejo s pobiranjem pridelka. Ušajevi ugotavljajo, da preteče od prvega čiščenja zemlje do prvega pobiranja špargljev kar od pet do šest let. Sezona pobiranja špargljev se začne aprila in traja najdlje do polovice junija. V tem času za Ušajeve ni počitka, saj rastlina ob primerni toploti hitro raste. Poganjke pa je treba pobirati sproti. Takrat so moški večinoma na polju, gospodinja Neva pa šparglje čisti in pripravlja za prodajo. Po končani sezoni pobiranja pridelka je potrebna oskrba nasada vse do konca rastne dobe: treba je pleti, okopavati, zalivati v sušnem času. Hkrati s tem je treba spremljati, če se na rastlinah morda pojavijo škodljivci ali bolezni, ter ustrezno ukrepati.

Beli, zeleni in vijoličasti šparglji Obstajajo tri vrste špargljev: beli, zeleni in vijoličasti. Beli rastejo tako, da grebene ročno ali strojno zasipajo z zemljo, medtem ko zelenih ne zasipajo. Zasipavanje je težaško delo, zato so v minulem letu kupili ustrezen strojni priključek. Mitja razlaga, da kupci cenijo vse vrste špargljev, ker so zdravi. Pobiranje zelenih špargljev je manj zahtevno: rastlino s posebnim dolgim nožem odrežejo čisto pri zemlji. Bele šparglje (beluše) je težke pobirati, saj na površje pokuka le glavica. Poseben dolg nož zarijejo okrog 20 cm globoko, odrežejo poganjek in ostanek rastline izruvajo iz zemlje. Tako nabrane šparglje doma operejo in vežejo v šopke; sedaj so šparglji pripravljeni za prodajo.

Kuharski namig Ali veste, da se šparglje lahko jé tudi surove? Vsebujejo veliko vode, so hrustljavi in tudi okusni. Naši predniki so šparglje raje kuhali v snopu tako, da so bile glavice v sopari. Po 15 do 20 minutah so jih odcedili. Zabelili so jih s polivko iz olja, kisa in ščepca soli ter dodali še kuhano jajce. V kulinariki je polno idej, kako uporabiti šparglje pri kuhi. Celo slaščice in sladoled s šparglji so pripravili. Šparglji so zdrava jed, saj pomagajo pri čiščenju odpadnih snovi iz našega telesa. Vsebujejo vitamine A in C, B1 in B2, veliko mineralov in malo maščob. Šparglje priporočajo ledvičnim bolnikom, pri srčnih in ledvičnih obolenjih, težavah z žolčem, bolnikom po operativnih posegih. Delo na kmetiji nima urnika, ne pozna praznikov in dolgega dopusta. Da bi zmogli obdržati primeren tempo življenja, so si delo vsaj deloma razdelili. Delo z računalnikom so prepustili Kristjanu, ki je spreten s sodobnimi komunikacijami. Glavno skrb in načrtovanje je zaupano Mitji. Oče oz. nono Virgil obema modro svetuje in pomaga s predajo znanja, pri papirologiji in kmečkih opravilih. Delo si organizirajo tako, da vsakemu ostane še nekaj časa za druge aktivnosti, kjer sodelujejo. Za hobi imajo doma dva konja, pri katerih se sprostijo in uživajo v svojem prostem času. Virgilu, Nevi, Mitji in Kristjanu želimo še veliko uspeha pri kmetovanju. Sami se trudijo delati dobro, ekološko, zdravo. Naj jim bodo naklonjene tudi vremenske razmere, ki se v zadnjih letih hitro spreminjajo.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva Kmetije Ušaj KMV

Gnojila in fitofarmacevtska sredstva

Morda se zdi, da je potrebno zelenjavo le posaditi in bo ob primernem zalivanju/ dežju kar sama rasla. Pa temu ni tako. Posebna skrb je namenjena semenom, gnojilom, zdravstvenemu stanju posevkov in škodljivcem. Kljub skrbni izbiri semenskega materiala se še vedno pojavljajo bolezni in škodljivci.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ZDRAVJE

Veste, kje vse se pri vas doma skriva azbest?

Zaščitimo se pred klopi Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis.

Azbest smo zaradi odlične toplotne in zvočne izolacije, odpornosti na visoke temperature, kislino, vlago in korozijo uporabljali v različnih izdelkih v industriji, gradbeništvu, prometu ... Je škodljiv za zdravje ljudi, zato sta njegova proizvodnja in prodaja v Sloveniji že več kot 20 let prepovedani. Z različnimi gradbenimi in izolacijskimi materiali smo ga vgrajevali v številne zgradbe. Še vedno ga najdemo v strešnih kritinah (salonitkah), fasadnih, stenskih, stropnih izolacijskih ploščah, ometih, vinilnih toplih podih, vinas ploščicah, termoakumulacijskih pečeh, izolacijah za grelnike in cevi za toplo vodo, kitih za okna, lepilih, polnilih itd. ter kot nepravilno odvržene odpadke. Azbestni materiali postanejo nevarni takrat, ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja začnejo luščiti, lomiti, drobiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna sproščajo v zrak.

Azbestna vlakna so rakotvorna Izpostavljenost azbestnim vlaknom je treba v čim večji meri preprečiti. Njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje, saj v pljučih povzročajo brazgotinjenje tkiva (fibrozo) in lahko vodijo do nastanka raka. Dokazano je, da azbest povzroča pljučnega raka, raka prsne in trebušne mrene (maligni mezoteliom) ter raka grla in jajčnikov. Pri kadilcih se tveganje za nastanek pljučnega raka, povezanega z azbestom, močno poveča.

Izpostavljenost azbestnim vlaknom v domačem okolju V zelo nizkih koncentracijah so azbestna vlakna prisotna skoraj povsod v okolju. Večje koncentracije v zraku nastajajo: • če se vlakna sproščajo iz dotrajanih azbestnih materialov, ki so še v uporabi (npr. v starejših hišah in stanovanjih iz poškodovanih stenskih plošč ali ometov, zdrobljenih, odluščenih izolacijskih oblog cevi, poškodovanih in natrganih talnih oblog ...) • v bližini salonitnih plošč, ki se lomijo, luščijo in drobijo: na strehah hiš, garaž, nadstreškov, pesjakov, ut ... ali že odrabljenih in shranjenih plošč za morebitno nadaljnjo uporabo ali odvrženih v naravi • v bližini nepravilno odloženih azbestnih odpadkov na legalnih ali divjih odlagališčih Največje koncentracije vlaken v zraku nastajajo pri obnovitvenih delih v starejših hišah in stanovanjih, v katerih so vgrajeni azbestni materiali, ter pri rušenjih takih objektov. Postopki, kot so vrtanje, žaganje, razbijanje, brušenje, so nevarni. Če taki posegi niso opravljeni strokovno, se velike količine prahu in azbestnih vlaken sprostijo v

KAMENKRAS Opatje selo 1 5291 Miren tel.:

041 775 109 041 652 874 e-mail: info@kamenkras.si www.kamenkras.si

IZDELAVA IN MONTAŽA KAMNITIH IZDELKOV •POLICE, PRAGI, OBROBE •PULTI-KOPALNIŠKI, KUHINJSKI ERTE-OKENSKI OKVIRJI IZ MASIVNIH KAMNOV •STENSKE OBLOGE •STOPNICE •TLAKI - NOTRANJI IN ZUNANJI •VODNJAKI IN FONTANE •STEBRI •KAMINI •KOPALNIŠKI IZDELKI •KORITA IN LIJAKI •NAGROBNI SPOMENIKI •DARILNI PROGRAM •RESTAVRATORSTVO •PROIZVODNJA...

Pomladni glasovi | MAREC 2018

zrak, kjer potem dolgo ostajajo v okolici. Pri teh delih so izpostavljeni predvsem poklicni delavci. Še bolj pa so izpostavljeni ljudje, ki se takih del lotevajo sami in so brez ustreznega znanja in opreme. Izpostavljeni so tudi ljudje v okolici (družina, sosedje, mimoidoči). Delo z azbestnimi materiali naj izvajajo le izvajalci, ki so strokovno usposobljeni in ustrezno opremljeni oziroma imajo ustrezna dovoljenja. Več informacij dobite na naslovu GZS, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala, delo z azbestom. Če načrtujemo vzdrževalna dela v starejših hišah in stanovanjih ali rušenja, se pred pričetkom dela prepričajmo, ali je kje prisoten azbest. Če je, delo raje prepustimo pooblaščenim izvajalcem.

Kako prepoznati materiale, ki vsebujejo azbest Z izjemo starih strešnih azbestnih plošč (salonitk) na pogled težko ugotovimo, ali je azbest v materialu prisoten ali ne. Prisotnost azbesta se lahko ugotovi s preiskavo vzorca v laboratoriju. Če sumimo, da bi material lahko vseboval azbest, moramo ravnati tako, kot da gre za azbestni material. Azbestnih odpadkov ne smemo ponovno uporabljati. Prav tako jih ne smemo uporabljati za nasipanje poti, dvorišč, zasipanje jam. Vsaka izpostavljenost azbestu je lahko nevarna za zdravje. Več o azbestu lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje/Področja dela/Moje okolje/Bivalno okolje: Azbest v našem okolju (http:// www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/ bivalno-okolje).

Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Nova Gorica

Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav, posebej so okužbam izpostavljeni na Gorenjskem, Koroškem in v Ljubljanski regiji.

Razširjenost klopov Potrebno je biti previden, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Zaščita pred klopi Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, čigar vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo lase. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Odstranjevanje klopov iz kože Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa čim bližje koži primemo s koničasto pinceto in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Klopni menigoencefalitis (KME) Je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. V redkih primerih je možna tudi okužba preko zaužitja nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu s slabim počutjem, z bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, se lahko pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. V nekaterih primerih je okužba smrtna. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.

Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je prisotno tveganje za okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja.

Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 oziroma 9 do 12 mesecev. V času, ko so klopi že aktivni, so lahko razmiki med prvim in drugim odmerkom krajši. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu je v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek.

Kje se lahko cepimo? Cepljenje lahko opravimo v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje po Sloveniji ter v drugih izbranih zdravstvenih ustanovah. Območna enota NIJZ Nova Gorica se nahaja v Rožni dolini, na Vipavski cesti 13. Informacije in naročanje: dosegljivi smo na telefonski številki 05 330 86 10. Naročite se lahko ob ponedeljkih in torkih med 13. in 14. uro ter ob sredah in četrtkih med 9. in 10. uro.

NIJZ, Območna enota Nova Gorica Delovna skupina za nalezljive bolezni

Lymska borelioza (LB) Razširjena je po vsej Sloveniji in je daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Možnost okužbe lahko zmanjšamo z ustreznim načinom življenja, s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ZDRAVJE

HIŠA DOBRE VOLJE

Najpogostejše pasti pri uporabi interneta

Hiša dobre volje Miren tudi pozimi v pomladi Hiša dobre volje Miren je zimo pridno odganjala še pred pustom in se potem tudi za pusta na vse pretege trudila, da bi priklicala pomlad. In ker pomlad kljub trudu ni in ni prišla, je Hiša vprašala za pomoč.

Internet je del življenja večine izmed nas. Preko njega sledimo novicam, gledamo video posnetke, beremo, nakupujemo, klepetamo, si izmenjujemo fotografije in še in še bi lahko našteval. Internet je v naša življenja prinesel veliko dobrega, žal pa tudi marsikaj slabega. Pri tem ne mislim zgolj večje obremenjenosti z informacijami, temveč predvsem pasti, v katere se ujamemo, in zaradi katerih lahko imamo težave. Vsako informacijo preverimo

Internet je poln prevarantov

Internet je javni prostor

Na internetu lahko kdorkoli objavi karkoli. Zaradi tega se takoj pojavi vprašanje, ali lahko verjamemo vsemu, kar vidimo in preberemo? Internet in še posebej družabna omrežja so polna lažnih novic, neresnic, polresnic in teorij zarot, ki pogosto ne zdržijo niti najbolj osnovne kritične presoje. Vsako informacijo, ki jo zasledimo na internetu, moramo kritično presoditi in razmisliti, ali lahko zaupamo viru. Bomo slepo verjeli nekemu

Številni se zapletejo v težave, ker prehitro zaupajo ljudem, ki jih spoznajo preko družabnih omrežij. Predvsem najstniki in otroci zelo nekritično zaupajo sogovornikom, ki jih spoznajo preko Instagrama, Snapchata, Vibra, WhatsUpa ali katere druge aplikacije za sporočanje. Zaupajo jim zasebne informacije, pošiljajo svoje gole ali razgaljene slike in postanejo žrtev spletnega nasilja,

Ena izmed največjih pasti interneta, ki je številni ne razumejo, je, da je internet javni prostor. To pomeni, da ko enkrat nekaj objavimo na internetu, je to dostopno vsem. To velja tudi za družabna omrežja, kjer objavljamo v zaprtem krogu prijateljev, saj lahko vsakdo našo objavo (zapis, sliko, video posnetek) shrani na svoj računalnik ali mobilni telefon in nato javno objavi oz. deli dalje. In še nekaj je pomembno: ko je

»Janezu Novaku« na Facebooku ali bomo preverili informacijo v bolj zanesljivem viru, kot je npr. zaupanja vredna spletna stran, kjer vedno navedejo vir informacije in deluje v skladu z etičnimi normami? Zaradi pretiranega zaupanja in nepozornosti imamo vsako leto veliko osmoljencev, ki se včlanijo v SMS klube, ker so nasedli lažnim nagradnim igram na družabnih omrežjih ali lažnim oglasom. Decembra in januarja so najpogostejše prevare z avtocestnimi vinjetami, sledijo pa jim druge, preko celega leta. Prav tako je treba biti zelo previden pri kupovanju v spletnih trgovinah, kjer ponujajo neverjetne popuste (do 90 %) za zelo drage izdelke (npr. sočna očala, iPhone ipd). Običajno gre za prevare in kupci nikoli ne dobijo kupljenega izdelka. Ker so takšne trgovine večinoma izven Evropske unije (čeprav so lahko tudi v slovenščini), pogosto v Rusiji in na Kitajskem, proti njim ni mogoče ukrepati in denar je izgubljen.

groominga ali izsiljevanja. Tudi odrasli niso imuni na takšne prevare. Veliko je primerov, ko moški nasedejo lepoticam, ki jih spoznajo preko spleta, se z njimi zapletejo v video pogovor, kjer jih te prepričajo, da se začnejo slačiti, kar posnamejo, nato pa začnejo izsiljevati za denar. Tudi ženske niso imune na takšne prevare, le da one običajno nasedejo »osamljenim vojakom«. Razumeti je treba, da je internet poln prevarantov, ker je zelo enostavno prikriti svojo pravo identiteto. Tako moramo biti zelo previdni, kadar komuniciramo z ljudmi, ki jih poznamo le preko interneta. Ko sogovornik začne spraševati po zasebnih podatkih ali prosi za intimne posnetke, se moramo vprašati, kakšni so njegovi nameni. Če se slučajno zgodi, da nas nekdo začne izsiljevati z intimnimi posnetki, pa je najbolje prekiniti komunikacijo in zadevo prijaviti policiji.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Tako je Hišo dobre volje razveselil obisk iz Podružnične OŠ Bilje. Petošolke in četrtošolec so pod mentorstvom Lilijane Kavčič pripravili krasen kulturni program, ki je preko kitare, flavte in harmonike z nežnim recitalom lepo pobožal duše dobrovoljcev in dobrovoljk. Z veseljem smo se odzvali tudi na njihovo vabilo z vrnitvijo obiska. Tako smo ponosno in hvaležno slovenski kulturni praznik obeležili na njihovi zanimivi proslavi v Domu krajanov Negovana Nemca. Učenci in učenke OŠ Bilje so pripravili zelo sodoben pogled na Prešernovo življenje in nas na zabaven način vrnili v šolske klopi. Uživali smo tudi v razstavi njihovih del. Bilo je zelo navdihujoče. Zelo veseli pa smo bili tudi obiska VDC Nova Gorica. Ne samo izjemna lutkovna predstava, ki so jo pod mentorstvom

Mojce Valič briljantno odigrali uporabniki in uporabnice novogoriškega varstvenodelovnega centra, tudi Milivoj Lokar, ki je prišel z njimi na obisk, nam je s svojim nasmehom prinesel sonce v Hišo, ki od takrat ne glede na zimo vztrajno sije v naše prostore. Mi imamo prav zato vedno pomlad, ker je okrog nas vedno vsaj sto sonc. In za pusta smo zimo odganjali

podkrepljeni z dobro voljo domin Radia Robin in tudi – zdaj naj zdravniki zamižijo – s kalorijami pustnih krofov in mišk, ki so nas razveselili kot majhne otroke. Prav zato imamo vedno pomlad, ker mraz odganjamo z veseljem in ljubeznijo. Zato dobrodošli k nam po vedno cvetoče rože!

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše dobre volje

enkrat nekaj objavljeno na internetu, je to v praksi skoraj nemogoče odstraniti; če ne drugje, ostane shranjeno v arhivih. Kadar zabredemo v težave, se lahko obrnemo po pomoč Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (www.safe.si), ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. Z nasveti pomaga otrokom, najstnikom in staršem, enako velja tudi za telefon Tom (116 111). Odrasli se lahko obrnejo na Varni na internetu (www.varninainternetu. si) ali pa na SI-CERT. Kadar postanemo žrtev kaznivega dejanja, pa se obrnemo na Policijo.

Marko Puschner, Safe.si, FDV Foto: primeri z interneta

Pomladni glasovi | MAREC 2018

VRTEC

Otroci za varnost v prometu Ponosni smo, da smo tudi v šolskem letu 2017/2018 uspešno izpeljali preventivno akcijo Otroci za varnost v prometu. Tokratna akcija je že četrta po vrsti. Spodbuja nas, da aktivnosti z veseljem nadaljujemo tudi v prihodnosti. V skupni akciji je letos sodelovalo osem osnovnih šol, pet vrtcev, policijske postaje v regiji, medobčinske uprave – medobčinska redarska služba. Odziv šol in vrtcev je bil velik, skupno je v akciji sodelovalo 32 mentoric ter 420 otrok, kar je dvakrat več kot v lanskem šolskem letu. Ulično akcijo smo v Kostanjevici na Krasu izvedli konec januarja. Iz Vrtca Kostanjevica na Krasu sodelovalo 19 otrok iz skupine Ježi pod vodstvom mentoric Jane Žorž in Valentine Kavčič. Ko so policistke in policisti ustavili vozilo, so se najprej prepričali o varnosti sodelujočih otrok in jih v nadaljevanju povabili k pregledu potrebnih dokumentov, obvezne opreme ter uporabe varnostnega pasu. Posebej smo bili pozorni na zimsko opremo, saj Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo motorna in priklopna vozila v cestnem prometu imeti predpisano zimsko opremo od 15. novembra dalje. Pri nekatrih voznikih so policisti opravili tudi test alkoholiziranosti. Vsak voznik je za spomin na akcijo od otrok prejel obešanko s poudarkom, naj vozniki, preden sedejo za volan, nikakor ne uživajo alkohola. Vsem se iskreno zahvaljujemo za trud in sodelovanje. Želimo vam srečno in varno vožnjo brez alkohola.

Nacionalni zavod za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica Foto: Kristina Brovč Jelušič

Pust prinesel pomlad v vrtec Na pustovanje smo se v Vrtcu Miren pripravljali že pred pustnim torkom. V knjigah smo si ogledovali različne kostume, poslikave obraza ter spoznavali običaje v naših krajih. Prostore našega vrtca smo okrasili s pustno dekoracijo. Veliko dela so opravile spretne otroške roke s pomočjo vzgojiteljic in pomočnic. Nastale so barvne verige, maske, pustna očala, klobuki, različne slike ipd. Z navdušenjem so pripovedovali o pustnih oblačilih, ki jih pripravljajo doma. Na pustni torek so otroci v vrtec vsi prihajali v pisanih oblačilih, maskah, pobarvani ali ne, a vsi nasmejani in razigrani. Najljubša oblačila so kostumi junakov iz risank, pravljic in živali ter vedno zanimive kraljične in klovni. Ob živahni glasbi smo zaplesali in poskočili. Posladkali smo se s slastnimi krofi. Nato smo se sprehodili po Mirnu, veselo metali pustne trakove in odganjali zimo.

Doris Vuk Foto: iz arhiva vrtca

do vrat prinašamo smeh »Od hiše do hiše, od vrat « – tako so prepevali vam in s smehom pomlad ci na sprehodu po vasi otroci iz vrtca v Kostanjevi Ob glasbi so se v šolski in s tem preganjali zimo. zi, metulji, pikapolonice, telovadnici predstavili vite ske. Pustovanje smo princese, vile in druge ma krofom. zaključili z velikim slastnim Mojca Šinigoj

Kako se oglašajo ptice V januarju smo v vrtcu Opatje selo pridno skrbeli za ptice. Prebirali smo različne pravljice in zgodbice na to temo. Otroci so od doma prinašali hrano za ptice. Naša skrb je potekala vsakodnevno in v vsakem vremenu. Spoznavali smo različno hrano za ptice in se z njo igrali. V ptičjo krmilnico smo nasuli semena in opazovali ptice, ko so priletele zobat. Večina otrok ima tudi doma krmilnice in za ptičke redno skrbi. Izdelali smo plakat in spoznavali poimenovanja za ptice: vrabček, kos, sinička … Igrali smo se gibalno igro ptički v gnezda, se gibali kot ptice, oponašali njihovo vedenje in posnemali njihovo oglašanje. Izdelali smo tudi ptičje krmilnice iz tetrapakov in ptice iz različnega odpadnega materiala. Veselimo se pomladi, ker vemo, da nas bodo ptice razveselile s svojim petjem ter nam čistile vrtove neželenih gostov.

Kaj so o akciji povedali otroci? Anastasija: Kadar smo ustavljali avtomobile, smo jih obdarili z našo obešanko. Elis: Všeč mi je bilo, da smo si ogledali policijsko vozilo ter ko smo peli pesmico Na cesti nisi nikdar sam. Natali: Zanimive so mi bile »lisice« in »bodice«, ki jih uporabljajo za ustavljanje prehitrih voznikov. Lepo mi je bilo na sprehodu, ker sta šla z nami tudi policista. Erik: Všeč mi je bilo, ko smo videli pištolo, »lisice« in luči na policijskem avtomobilu. Razveselil sem se darila. Neja: Lepo mi je bilo, ko smo dali obešanko voznikom in jim zaželeli srečno vožnjo.

Almira Batistič Foto: iz arhiva vrtca

Leja: Všeč mi je bilo, ko smo šli na sprehod. Miha: Vesel sem bil, da je bila z mano moja mama. Všeč mi je bilo, ko smo ustavljali voznike. Nia: Zanimivo je bilo ustavljati promet. Tais: Lepo mi je bilo, ko smo podarjali naše obešanke ustavljenim voznikom. Ela: Zelo so mi bile všeč »lisice« . Policisti jih potrebujejo zato, da »prepuškajo« gumo na avtomobilu. Denis: Meni je bilo všeč, ko je policist pokazal »lisice« in ključek ter svojo pištolo. Prijazen policist je ustavil promet, da smo šli varno čez cesto. Taria: Vesela sem bila, da sem lahko držala policista za roko, ko smo šli na sprehod. Andrej: Dobil sem darilo – loparje. Eneja: Lepo mi je bilo, ko sem dala obešanko in ko mi je policist čestital. Hana: Zanimivo mi je bilo, ker sta šla policista z nami na sprehod in ko so nam čestitali za sodelovanje.

Zgodba na gumbe V januarju smo si v Vrtcu Bilje ogledali predstavo Zgodba na gumbe. Odigrala sta jo Igor Cvetko in njegova žena Jelena Sitar Cvetko (Gledališče Zapik). Predstave so se udeležili otroci drugega starostnega obdobja iz skupin Pikapolonice in Žabe. Zgodba na gumbe je otroke zelo pritegnila, saj je potekala na nekoliko drugačen način – otroci so namreč v njej lahko aktivno sodelovali s svojih sedišč. V predstavi so gumbi in platno, na katerega je Igor risal, oživeli, kar je bilo za otroke zelo zanimivo in je pritegnilo njihovo pozornost. Ob koncu predstave sta igralca otrokom dovolila, da si ogledajo rekvizite in se z njimi poigrajo.

Neža Stubelj Foto: iz arhiva vrtca 24

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ŠOLA

Učenci spoznavajo kulturno dediščino na Gradu

Športni dan z invalidi na OŠ Miren Na OŠ Miren smo se že v šolskem letu 2015/16, na pobudo tedanje ravnateljice Danijele Kosovelj in Občine Miren - Kostanjevica, odločili za vključitev v projekt Občina po meri invalidov.

V tednu otroka smo učenci in učiteljice razredne stopnje OŠ Miren obiskali Mirenski grad. To ni bil le vzpon na vzpetino, temveč tudi kratek vpogled v zgodovino Mirenskega gradu. Ob pešpoti na Grad smo opazovali postaje križevega pota in kaverne iz 1. svetovne vojne. Na Gradu sta nas sprejeli upehani Jožica in Marija (v resnici Tjaša Nemec in Petra Markič) ter povedali, da sta prišli po »krajšnci«. V preteklosti je bilo takih poti na Grad veliko. Nato smo si ogledali Svete stopnice. Povedali sta nam, da je na sredini vsake od 28 stopnic vdelana relikvija. Razložili sta, kaj je to relikvija in kdo so svetniki. Nekoč so se po Svetih stopnicah vzpenjali vedno po kolenih in zraven molili. Ustavili smo se pri grobu mirenskega župnika Elersiča, ki je dal v letih 1862– 1866 zgraditi predhodnico današnje cerkve in jo posvetil Žalostni Materi božji. Po ogledu Kalvarije s tremi kamnitimi križi smo spoštljivo vstopili še v notranjost cerkve. Občudovali smo kip Žalostne

Matere božje nad glavnim oltarjem ter poslikave, ki so delo Toneta Kralja. Poleg cerkve sta nam pokazali še samostan lazaristov, ki na Mirenskem gradu delujejo že več kot sto let. V Gnidovčevem domu duhovnih vaj smo si ogledali razstavo »Grad in kvatrnica skozi čas« s fotografijami, ki jo je pripravil Peter Žakelj s sodelavci. Z zanimanjem smo si ogledali poškodovane kipe in prebrali povzetek pričevanja vaščanov o različnih dogodkih in njihovih doživetjih v času praznovanja

V lanskem šolskem letu smo pod vodstvom v. d. ravnatelja Bogomirja Nemca začeli ta projekt uresničevati. Učenci so sodelovali na literarno-likovnem natečaju Zveze delovnih invalidov Slovenije. Nekaj najboljših literarnih in likovnih del naših učencev je bilo objavljenih v Zborniku prispevkov 2016. Kot pobudo, da nadgradimo projekt tudi v praksi, sta učitelja športne vzgoje na začetku šolskega leta predlagala športni dan, kjer bi učencem predmetne stopnje predstavili invalidski šport. Predlog je bil

kvatrnice. Praznik še vedno poteka tretjo nedeljo v septembru. To je bil v preteklosti velik in slovesen mirenski verski praznik. Romarji so prihajali od vsepovsod. Otroci so se veselili stojnic z različnimi izdelki, ki so jih ponujali kramarji ob poti na Grad, in »ringišpilov«, ki so bili tam, kjer je danes nogometno igrišče. Vsakoletni običaj je bil, da so ljudje v vasi pekli »štrukil« z jabolki. Tjaša in Petra sta nam namesto štrudlja ponudili bombone in listek s posebno uganko. Rešitve ugank so bile življenjske modrosti in z veseljem smo jih prebrali, reševali in se o njih pogovorili. Preživeli smo doživet in poučen dan. Iskrena hvala, da ste nas sprejeli odprtih rok.

sprejet in zapisan v Letni delovni načrt. Na športnem dnevu je sodelovalo 115 učencev in 27 odraslih oseb (invalidov in učiteljev). Vsebinsko je bil razdeljen na dva dela. Najprej si je prva skupina (druga je bila na plavanju v bazenu v Ajdovščini) ogledala tri video posnetke s skupnim naslovom Mi zmoremo. Nato so se učenci z gosti preizkusili v sedeči odbojki, šahu, para kolesarstvu, pikadu in igri slepih z žogo. Skupini sta se kasneje zamenjali. Ob zaključku športnega dne so si učenci ogledali še prilagojeno vozilo na ročno upravljanje in električni skuter. Športni dan z invalidi je bil za učence in učitelje posebno doživetje. Spoznali smo, da zmoremo vse, če so cilji jasno postavljeni in imamo močno voljo. Zdravi ljudje se tega pogosto ne zavedamo, ker se nam zdi vse samo po sebi umevno. Zato pa so toliko bolj

pomembna in dragocena takšna srečanja in izkušnje – predvsem za mlajšo generacijo. Na OŠ Miren smo prepričani, da bomo še nadalje sodelovali z vsemi društvi invalidov z Goriške, še posebej z Valterjem Adamičem, koordinatorjem projekta Občina po meri invalidov. Po naši pozitivni izkušnji pozivamo tudi druge vzgojno izobraževalne zavode in ustanove, da se pridružijo temu projektu.

Egon P. Wanek, učitelj športa Foto: Tomaž Krivec

Pustno rajanje na OŠ Miren

Lučana Petrovčič Foto: iz arhiva OŠ Miren

vrata okna polkna rolete komarniki zimski vrtovi

V Mirnu pri Petrolu 26

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Novo vodstvo v OŠ Miren

05 39 54 004 041 719 368

OŠ MIren

V Osnovni šoli Miren se že od septembra 2016 išče ravnatelja, a ga svet zavoda tudi po tretjem razpisu ni izbral. Tokrat so za vršilca dolžnosti ravnatelja izbrali Maksa Rutarja, ki je do sedaj zasedal mesti učitelja matematike in računalničarja. Z delom je nastopil 1. marca. Njegov mandat traja do nastopa ravnatelja oziroma največ eno leto od imenovanja vršilca dolžnosti. Predviden začetek dela ravnatelja je 1. 7. 2018..

Marta Pavlin

Podružnična OŠ Kostanjevica na Krasu

Pomladni glasovi | MAREC 2018

EKOLOGIJA

Učenci raziskovali Vipavo Učenci OŠ Miren so na različne načine raziskovali reko Vipavo. Poglobili so se v biološko in kemijsko analizo vode. Obiskali so bližnjo Centralno čistilno napravo.

Učenci 8. razreda smo si ogledali Centralno čistilno napravo Nova Gorica ter s pomočjo vodiča spoznali potek in način prečiščevanja kanalizacijskih odplak.

Kemijska analiza vode reke Vipave Namen kemijske analize vode reke Vipave je ugotoviti kakovost vode in spoznati osnove analizne kemije. Pravilnik o kakovosti vode določa maksimalne dovoljene koncentracije posameznih ionov. V kemijski analizi je glavni pokazatelj kvalitete (onesnaženosti) vsebnost izbranih snovi (spojin) oz. vrednost posameznih parametrov (karbonatna trdota, skupna trdota, vsebnost amonijevih, nitratnih, nitritnih in fosfatnih ionov, pH vrednost). Sestavljajo jo tudi različne ocene (barva, bistrost, vonj). Po določilih Uredbe površinsko vodo

razvrščamo v tri oz. štiri kakovostne razrede glede na mejne in priporočene vrednosti posameznih kemijskih parametrov. Na šoli smo kemijsko analizo opravili s pomočjo kovčka Visocolor za analizo vode po priloženih navodilih. Merili smo vsebnost amonijaka, nitratov, nitritov, fosfatov, pH, karbonatno trdoto vode. Povečana vsebnost amonijevih, nitratnih, nitritnih in fosfatnih ionov je lahko posledica pretirane uporabe mineralnih gnojil ali odplak iz bivalnih naselij. Skupna trdota vode predstavlja raztopljene soli kalcijevega in magnezijevega hidrogenkarbonata.

Prečiščevanje odplak v Centralni čistilni napravi

Ugotovitve V našem kraju uvrščamo Vipavo v 1. do 2. kakovostni razred. V tem razredu najdemo vode, ki jih je v naravnem stanju mogoče uporabljati za kopanje in rekreacijo občanov, za vodni šport in gojenje rib. Rezultati so bili pridobljeni ob srednje visokem vodostaju, ko sta količina vode in z njo pretok zelo povečana.

Jutro smo začeli z ogledom ene najmodernejših čistilnih naprav v Evropi. Za začetek so nas odpelali na ogled jezera z že prečiščeno vodo, ki je primerna za napajanje živine in zalivanje. Nato smo si ogledali prvi postopek ločevanja, pri katerem iz vode izločijo vse večje odpadke, maščobe in pesek. Na prostem so bazeni, ki so namenjeni biološkemu čiščenju, kjer se s pomočjo bakterij, vpihanega zraka in kemikalij izločijo fosfor, dušik in ogljik. Sledi bistveni in končni del čiščenja – filtracija v osmih membranskih bazenih z vgrajenimi membranskimi moduli. Očiščena voda na koncu steče do jezera, ki smo ga videli že na začetku, od tam pa v reko Vrtojbico. Ob koncu obiska nam je vodič pokazal še maketo celotnega objekta in laboratorij, v katerem analizirajo vzorce neprešiščene in prečiščene vode.

Sara Skvarč in Lara Plahuta, 8. razred Foto: iz arhiva OŠ Miren

Učenci 9. razreda Foto: iz arhiva OŠ Miren

Biološka analiza vode reke Vipave Biološka analiza je metoda, s pomočjo katere določimo kakovost vode in njen kakovostni razred. Znake čistosti nam dajo različni bioindikatorski organizmi v vodi. Kakovost vode torej določimo na podlagi biotske raznovrstnosti v njej. Metoda temelji na občutljivosti vodnih nevretenčarjev na onesnaženje in na pestrosti njihovih združb. Ločimo pet stopenj onesnaženosti vode. Kadar v vzorcu zajete vode najdemo omenjene živali, lahko na tej biološki osnovi razvrstimo vodo v kakovostne razrede:

1. razred – neonesnažena voda (ličinka enodnevnica, ličinka vrbnice) 2. razred – malo onesnažena (ličinka mladoletnice, potočna postranica) 3. razred – srednje onesnažena (vodni osliček, ličinka trzače) 4. razred – močno onesnažena (tubifeksi in ličinka kalnice) 5. razred – popolnoma onesnažena voda (v vodi ni živali) Delo je potekalo na terenu in v učilnici, kjer je sledila analiza zbranega materiala. Vzorce vode smo zajeli na treh lokacijah: v Vrtočah pod jezom, pri Šelu ter v Lokah.

Ugotovitve Po prepoznanih živalskih indikatorjih smo reko Vipavo v Vrtočah (pod jezom) uvrstili v 2.–3., v Mirnu (v Lokah) pa v 1.–2. kakovostni razred. Učenci 9. razreda

Marija Božič Foto: iz arhiva OŠ Miren 28

Pomladni glasovi | MAREC 2018

EKOLOGIJA

Biološke odpadke v rjavi zabojnik

Kaj moramo storiti pred začetkom sečnje

V Evropski uniji se na leto zavrže 100 milijonov ton hrane. Brez uvajanja dodatnih ukrepov se bo številka do leta 2020 povišala vsaj za 20 %. Prav zato je evropska komisija pričela s kampanjo »Stop Food Waste«, s katero namerava Evropejce spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju z živili ter posledično doseči zmanjšano količino odvržene hrane.

Skrbno, učinkovito in varno gospodarjenje z gozdom je ključno za ohranitev gozda kot našega naravnega bogastva. Zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije OE Sežana pri svojem delu opažamo, da so le redki lastniki gozdov seznanjeni z načrtovanimi gozdnogojitvenimi in varstvenimi ukrepi v njihovem gozdu.

Slovenija pri tem ni nobena izjema. Povprečen Slovenec letno zavrže 72 kg hrane, kar pomeni, da posameznik na leto v koš za smeti odvrže približno 200 €! Vsekakor naj bo vodilo pri nakupu hrane manj je več – to je kupiti v manjših količinah in sproti glede na naše potrebe. Hrana, ki jo kupimo v okviru posebnih ponudb (večja količina za nižjo ceno), je vsekakor dražja, če jo zavržemo, ker je nismo uspeli pojesti, kot če bi kupili manjšo količino.

Vse lastnike gozdov pozivamo, da se s svojim revirnim gozdarjem dogovorite o njihovi izvedbi in morebitnem sofinanciranju, da bi s tem gozd približali želenemu stanju. Revirni gozdar za katastrske občine Vrtoče, Miren, Kostanjevica na Krasu, Temnica, Lipa, Gabrje ob Vipavi, Opatje selo, Nova vas, Sela na Krasu in Vojščica je Jernej Jazbec (05 301 86 08 ali 041 657 015), ki ima uradne ure v ponedeljek in sredo od 7.30 do 9.30 v Dornberku na Vodnikovi ulici 15 a (gasilski dom). V tokratnem prispevku se bomo ustavili ob petih najpogostejših vprašanjih, s katerimi se sreča lastnik gozda pred začetkom sečnje.

Najpogostejši vzroki zavržene hrane

• Neustrezno načrtovanje obrokov glede na to, katera živila je potrebno porabiti prej. • Predolgo shranjevanje živil v hladilnikih, zamrzovalnih omarah in shrambah do točke, ko postanejo neuporabna. • Previsoka občutljivost na higieno živil in datumov na označenih živilih. • Nakup in priprava prekomerne količine hrane. • Velika ponudba láhko dostopnih prehrambnih izdelkov, zaradi katerih postaja hrana nekaj samoumevnega in ne več dobrina.

Kako zmanjšati količino zavržene hrane • Pred nakupovanjem je dobro preveriti, kaj v resnici potrebujemo; sestavimo nakupovalni listek in nakupimo samo živila, ki so na seznamu. • Bolje je kupovati nepakirana živila, kot npr. sadje in zelenjavo, ker na ta način lažje določimo količino nakupa, hkrati pa se izognemo nepotrebni embalaži. • Bolje je postreči z manjšimi obroki, hrano si še vedno lahko dodamo.

• Določene ostanke obroka lahko tudi zamrznemo. • Zakonsko določen rok trajanja je potrebno upoštevati: »Uporabno do (use by)« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma. Zapis »uporabno najmanj do (best before)« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilo lahko uporabimo tudi po preteku tega roka uporabe. S pametnim nakupovanjem ogromno prihranimo. Izognemo se nepotrebnemu odmetavanju hrane, ne moremo pa se povsem izogniti biološkim odpadkom. Pomembno je, da se zavedamo, da le-ti ne sodijo v navaden (zelen) smetnjak. Tako kot ostale odpadke tudi biološke zbiramo in oddajmo ločeno, in sicer v rjavi zabojnik. S tem bomo zmanjšali količino odpadkov na odlagališču ter preprečili onesnaževanje narave. Če imamo možnost in prostor, si lahko pripravimo kompostnik, kamor potem

odlagamo biološke odpadke in zeleni odrez. Tako dobimo lasten humus. Predvsem v blokovskih naseljih je lasten kompostnik težje imeti ali je celo neizvedljiv. Takrat si za zbiranje bioloških odpadkov pripravimo posodo, v katero namestimo papirnato oziroma biorazgradljivo vrečko. Z biodopadki napolnjeno vrečko odložimo v rjavi zabojnik. Za več informacij obiščite spletno stran: https://www.komunala-ng.si/zbiranje_in_ odvoz_odpadkov/

Dario Rolih, Komunala Foto: iz arhiva Komunale

Kako pridobim dovoljenje za posek? Drevje lahko posekate po pridobitvi odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves (v nadaljevanju odločba). Pridobite jo tako, da najprej vzpostavite stik z revirnim gozdarjem, ki pokriva področje, kjer se nahaja vaš gozd. Vlogo za odkazilo oddate tako, da ga pokličete ali se v času uradnih ur oglasite v revirni pisarni. Pri tem mu sporočite vaše osebne podatke, parcelno številko ter katastrsko občino parcele, na kateri bo potekala sečnja. Nato se dogovorita za termin skupnega ogleda vašega gozda in odkazila. Glede na stanje gozda in vaše potrebe bosta izbrala drevje, ki je primerno za posek. Odkazilu sledi izdaja odločbe.

Kdaj lahko revirni gozdar opravi odkazilo in koliko stane? Odkazilo se izvaja čez vse leto, za posek pa je najprimernejši zimski čas, ko je drevje v mirovanju. Zaradi velikega števila vlog za odkazilo v času primernem za sečnjo je zaželeno, da vlogo oddate vsaj en mesec pred nameravano sečnjo. S tem se boste izognili slabi volji, če gozdar zaradi zasedenosti ne bo mogel takoj obravnavati vaše vloge. Odkazilo je brezplačno.

Ali je gozdar dolžan pokazati meje moje parcele? Ne. Za parcelne meje odgovarja lastnik. Lastnik skrbi tudi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je najbolje spoštovati tradicionalna nepisana pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši. Če tudi to ni uspešno, so za vzpostavitev meje pristojna geodetska podjetja.

Kaj potrebujem za posek drevja na parceli, katere nisem lastnik? Potrebujete pisno pooblastilo lastnika, ki vas pooblašča za postopek skupne izbire drevja za posek. Pooblastilo dostavite revirnemu gozdarju, s katerim se dogovorite za odkazilo.

Katere dokumente potrebujem pri prevozu lesa? Za prevoz lesa do količine 10 kubičnih metrov imejte s seboj odločbo, ki jo

prejmete po odkazilu. Z njo dokazujete, da je bil natovorjen les legalno posekan. Za prevoz lesa nad desetimi kubičnimi metri pa morate imeti poleg odločbe še izpolnjen evidenčni list, ki je priložen odločbi. Lastnik je tudi dolžan poskrbeti za evidenco podatkov za spremljanje sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti po sistemu potrebne skrbnosti.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

Voda poganja mlinček Tudi učenci z razredne stopnje iz OŠ Miren smo z zanimanjem spoznavali vpliv reke Vipave na življenje ljudi v domačem okolju nekoč. Ob rečni strugi smo se sprehodili do Orehovelj in si ogledali mlinsko kolo. Spoznavali smo pomen jezov in moč vode ob njih. Po risanju načrta in pripravi materiala so učenci mlinček še izdelali. Vodna gladina Vipave je bila v tistem tednu previsoka in ni dopuščala varnega preizkusa delovanja mlinčkov. Zato so se naša mlinska kolesa veselo zavrtela kar v razrednem umivalniku.

Rada Nemec Foto: iz arhiva OŠ Miren

Pomladni glasovi | MAREC 2018

TURIZEM

Po zgodovinski poti iz Opatjega sela v Dol Poti miru od Alp do Jadrana so speljane po nekdanjem soškem bojišču v Sloveniji in Italiji. Povezujejo dediščino prve svetovne vojne z drugimi naravnimi, kulturnimi in etnološkimi zanimivostmi. Pomen poti miru je povezovanje krajev in narodov, ki jih je soška fronta nekoč ločevala, danes pa jih združuje – in v opomin, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Današnji izlet bomo pričeli na »placu«, kot pravijo trgu domačini v Opatjem selu, in se podali čez mejo v sosednjo Italijo po sledeh soške fronte ter drugih zanimivosti. Na trgu lahko parkiramo, si ogledamo župnijsko cerkev sv. Andreja z župniščem in Hišo opajske tradicije s prireditvenim prostorom.

Hiša opajske tradicije

Na novo urejenem delu trga, ki je tlakovan s kamnitimi skrlami in obdan z značilnim kraškim kamnitim zidom, stoji Hiša opajske tradicije, ki je obnovljena v tipičnem kraškem slogu. V njej je etnološka zbirka v Opatjem selu nekoč izstopajočih obrti: bičarstva, kamnoseštva in sodarstva. Po predhodnem dogovoru si zbirko lahko tudi ogledamo.

v Opatjem selu in kmalu prečkamo slovensko-italijansko mejo, kjer lahko še vedno vidimo poslopje nekdanjih mejnih organov (dvolastniški blok). Po prečkanju meje nadaljujemo pot po klancu še kakšen kilometer, ko dosežemo razcep, kjer zavijemo levo proti zaselku Paljkišče in sledimo rdeče-belim oznakam. Kolovoz nas pripelje na državno cesto Gorica–Trst, pri doljanskem pokopališču. Pot nadaljujemo ob glavni cesti v smeri Trsta, kjer po 300 metrih prispemo do cerkve na Paljkišču, ki je bila zgrajena leta 1997 in je posvečena Fatimski Mariji. Doljani so do razmejitve leta 1947 pripadali župniji Opatje selo. Pri cerkvi prečkamo glavno cesto in uzremo še spomenik posvečen padlim Doljanom v narodnoosvobodilnem boju v drugi svetovni vojni. Dalje se podamo proti

S trga v Opatjem selu se pri gostilni Štirna podamo proti zahodu (to je proti slovensko-italijanski meji) v Dol, ki je bil od leta 1850, ko je bila z novo občinsko zakonodajo ustanovljena Občina Opatje selo, del omenjene občine. Tako je ostalo do dokončne razmejitve med Italijo in Jugoslavijo leta 1947, ko je bila občina tudi ukinjena. Dol sestavlja devet zaselkov, ki se nahajajo na poti iz Gaberij do Doberdobskega jezera: Čukišče, Devetaki, Vižintini, Paljkišče, Mikoli, Hišarji, Brni, Ferleti in Boneti. Pot nas vodi naprej mimo pokopališča 32

Pomladni glasovi | MAREC 2018

zaselku Vižintini. Nekje v središču zaselka na levi strani ceste naletimo na korito in na desni strani nekoliko odmaknjeno od ceste madžarsko kapelo iz 1. svetovne vojne.

Korito in madžarska kapelica

Korito oz. napajališče za konje, ki ga krasi zelo lep ovalni relief, so zgradili madžarski vojaki. Za koritom se nahaja opuščeno avstro-ogrsko pokopališče. V Dolu je bilo med soško fronto okrog 30 vojaških pokopališč.

Pot nadaljujemo po asfaltni cesti proti Devetakom, kjer prečkamo cesto, ki pelje proti Doberdobu, in se po kolovozu podamo na zgodovinsko učno pot na Brestovec. Pod vrhom hriba naletimo na jezerce, ki je zanimiv pojav podzemnega vodnega sistema širšega Krasa. Ob vodi rastejo mogočni bresti, ki so vzpetini tudi dali ime Brestovec. Od jezerca se po stezi vzpnemo kakih 50 metrov in že smo pri vhodu v italijansko topniško kaverno. Po ogledu kaverne in strelskih jarkov se podamo še na vrh vzpetine, od koder je krasen razgled na bližjo in daljno okolico.

Brestovec

Vrh Brestovca je človek naseljeval že v bronasti dobi, okoli leta 1600 pr. n. št., ko je živel v gradiščih, prazgodovinskih naselbinah, utrjenih s kamnitim obzidjem. V prvi svetovni vojni pa je hrib pomenil pomembno strateško točko. Boji na soški

fronti niso vzpetine nikoli neposredno prizadeli. Na Brestovcu (kota 208), od koder je mogoče nadzorovati naraven prehod iz Gorice do Tržaškega zaliva (Dol, it. Vallone), je imela avstro-ogrska vojska urejeno opazovalnico. Po šesti soški bitki, ko so italijanske enote zasedle vrh, so zgradile obsežen sistem strelskih jarkov, ki je bil povezan z drugimi obrambnimi položaji na doberdobski planoti. V sistemu izstopa topniška kaverna, ki je bila zgrajena med januarjem in avgustom 1917. V njej je bilo nameščenih osem topov kalibra 149 milimetrov, ki so bili obrnjeni proti komenskemu Krasu. Danes so v tem objektu nameščene kovinske instalacije, ki pričajo o dogajanju

na Krasu med prvo svetovno vojno. Po muzeju na prostem Brestovec vodi zgodovinska učna pot. Ko smo zaključili z ogledom, se po isti poti vrnemo v Devetake. Na glavni cesti zavijemo levo in nadaljujemo pot ob robu ceste v smeri Gorice. Pri gostišču prečkamo glavno cesto Gorica–Trst in zavijemo na kolovoz proti jugu. Kmalu smo na razcepu, kjer zavijemo levo in se ob robu še delujočega kamnoloma v Devetakih vzpenjamo proti državni meji. Po prečkanju meje, po približno 150 metrih, zavijemo desno na ozek kolovoz, ki nas pripelje v Opatje selo. Dolžina trase je okrog 10 kilometrov, časovno pa nam pot vzame okrog 3 ure hoda. Priporočam pohodniško obutev in ne pozabite na veljaven osebni dokument.

Besedilo in foto: Konrad Marušič

Madžarska kapela v Vižintinih danes predstavlja enega od osrednjih krajev spomina na padle madžarske vojake na soški fronti. Z zidavo kapele so madžarski vojaki pričeli v začetku leta 1918, dokončana in blagoslovljena pa je bila šele leta 2009, saj so se vojaki zaradi konca vojne umaknili, preden so kapelico povsem dokončali.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

TURIZEM

Lip'nska radička Kraška »radička«, bolj znana kot regrat (Taraxacum officinale), svoje številne koristne lastnosti dobro skriva pod krinko nadležnega plevela. Ta skromna rastlina, ki so jo spomladi polni kraški travniki, najdemo pa jo tudi povsod drugod, še pred koncem zime ponudi prvo nadvse zdravo »divjo« osvežitev primorskih krožnikov. Domačemu regratu v poklon Vaško razvojno turistično društvo Škrla iz Lipe na Krasu vsako pomlad pripravi kulinaričnorekreativno prireditev Vaški dan radičke, kjer je med drugim vredno pokusiti številne zanimive jedi iz regrata.

Od pohoda do regrata

Vaški dan radičke v Lipi je organiziran kot celodnevna prireditev, ki v to kraško vas pod Trsteljem privabi številne obiskovalce. Ti se Lipncem lahko pridružijo že zjutraj na eni od številnih pohodniških tras v okolici vasi. Lansko pomlad so se podali na vodeni pohod iz Lipe proti Sv. Ambrožu. Na vzpetini, znani tudi pod imenom Tabor, so se ohranili pomniki življenja v teh krajih iz davne preteklosti (prazgodovinsko gradišče, protiturški tabor s cerkvico, ostanki 1. svetovne vojne). Sv. Ambrož se ponaša tudi z izjemno lego in lepim razgledom čez Kras proti Tržaškemu zalivu. Pohodniki so pot nadaljevali proti Stolu in se povzpeli tudi do vrha Trstelja. Ob povratku v Lipo jih je pričakalo kosilo z žara in tudi že prve regratove jedi.

Regrat na sto in en način

Regrat je seveda lahko mnogo več kot le običajna solata z jajci. Lipnci in še bolj Lipnke tradicionalno vabijo na pokušino jedi iz regrata in vsakokrat presenetijo z zanimivimi recepti: od izjemno okusne regratove kremne juhe, do hrustljavega regratovega čipsa, zavitkov, regratovih polpetov in namazov. Posebno presenečenje lanske pokušine je bila odlična regratova kremna sladica! Domačo ponudbo regratovih jedi lepo

Pomladni glasovi | MAREC 2017

dopolnijo tudi drugi lokalni ponudniki z zanimivimi izdelki iz zelenjave, z domačimi siri, medom in drugimi lokalnimi izdelki.

Stavimo, da ...

Posebna atrakcija praznika je domača »stavnica«, na kateri obiskovalci ugibajo težo viseče vreče napolnjene z regratom. Zmaga tisti, ki se z ugibanjem najbolj približa dejanski teži vreče, kot jo na koncu pokaže tehtnica. Ne le vreče — ob lanskem prazniku je bil zraven obešen tudi lep kos kraške pancete, ki se izvrstno poda poleg radičke. Predstavnika društva Škrla Mitja in Sergio sta na koncu oboje izročila srečnemu dobitniku. Ta je poleg regrata in pancete domov odšel bogatejši tudi za navodila, kako panceto pravilno narezati za najboljšo regratovo zabelo!

Zdravilne lastnosti regrata

Za tiste, ki še ne veste: »radička« ponuja tudi veliko vitaminov in rudnin, zlasti vitamin A in kalij, spodbuja odvajanje vode, izboljša delovanje ledvic, odpravlja celulit, vpliva na presnovo maščob in delovanje živčevja, pospešuje razgradnjo žolčnih kamnov, blaži revmo, krepi jetrne funkcije. Zeliščar pater Simon Ašič o regratu piše, da »človeka kar pomladi« (vir: Domača lekarna p. Simona Ašiča, Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč, 2. del, Mohorjeva družba, 1994). To pomlad si ga privoščite čim več. Po dobro pripravljenega tudi letos vabljeni v Lipo na Krasu!

Nataša Kolenc Foto: z arhiva Društva Škrla

Preprost regratov čips Sestavine

• listki regrata • oljčno olje

• morska sol

Priprava

Regratove liste operite in jih dobro osušite, da se med

pripravo ne bodo skuhali in bodo ostali hrustljavi. Očiščene, oprane in osušene lističe dajte v skledo in regrat pokapajte

z nekaj olja. Premešajte z rokami, da se olje lepo razporedi. Regrat v olju ne sme »plavati«.

Namaščene lističe razporedite po peki papirju v pekaču in

posolite. Pecite v pečici ogreti na 120 stopinj približno 15 minut oziroma tako dolgo, da regrat postane hrustljav.

Vmes ga nekoliko premešajte, da se enakomerno zapeče.

Besedilo in foto: Društvo Škrla

Od kamnite kraške gmajne do vrhunskega oljčnega nasada Nadobudni oljkarji izpod Cerja so na 15. mednarodni manifestaciji oljkarjev Mediterana Maslina Split entrade festivalu, ki se je odvijal 24. in 25. februarja v Splitu, poželi pravi uspeh. Izmed 680 vzorcev oljčnih olj iz Španije, Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Albanije in Grčije so za svoja olja prejeli kar 7 medalj, od teh 5 zlatih, eno srebrno in eno bronasto. Žirija v Splitu je prejeta olja ocenjevala na podlagi laboratorijskih testov, ki so merili vsebnost prostih maščobnih kislin, peroksidov, UV absorpcijo in sestavo maščobnih kislin. Testom je sledilo še organoleptično ocenjevanje strokovne žirije oz. ocenjevanje na podlagi izgleda, okusa, vonja in viskoznosti. Davorin Marušič iz Kmetije Marušič iz Lokvice je tako domov prinesel dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Dejan Pahor je nosilec ene zlate medalje, prav tako Bogdan in Stojan Marušič. Robert Okretič je prejel zlato medaljo s premium plaketo, saj je za svoje olje prejel kar 95 točk od stotih. Davorin Marušič pravi, da je bila letina 2017 zadovoljiva in kvalitetna, o čemer priča tudi rezultat. Zmagovalni vzorci olj so bili iztisnjeni iz oljk, ki rastejo vrh Drage pod Cerjem. Za svoje olje sorte belica je prejel kar 93 točk od stotih, za olje iz oljk, ki rastejo nižje proti kalu, pa 91 točk. Kot lokalni pridelovalec meni, da so tovrstna priznanja pomembna za turistični razvoj naše regije, zato bi rad pozval tudi druge pridelovalce, da se s svojimi izdelki

udeležujejo tovrstnih dogodkov, saj festival v Splitu ni le festival olja, pač pa tudi drugih domačih izdelkov: vina, žganja, marmelad … V januarju so ločkarski oljkarji ustanovili Turistično-oljkarsko društvo 1. svit Kras, ki je svoje prostore (sedaj v fazi adaptacije) dobilo v carinski hišici bivšega mejnega prehoda Lokvica. Ljubitelji oljčnega olja boste lahko olja degustirali v sklopu Pohoda po poteh miru, ki bo 25. marca 2018. Vabljeni!

Špela Sušanj Foto: Robert Okretič

Pomladni glasovi | MAREC 2018

USTVARJALNI

Slikanje »z notranjim žarom« je užitek Nevenka Faganeli iz Mirna je po poklicu ekonomistka in magistrica medkulturnega menedžmenta, po srcu pa umetnica, amaterska slikarka. Spoznali sva se že pred leti, ko sva peli v mladinskem pevskem zboru BOM. Šele pred kratkim pa sem izvedela, da njeno srce že dolgo bije tudi za likovno ustvarjanje. Nevenka, ljudje smo radovedna bitja. Zato te tudi sprašujem, kdaj se je zanimanje za slikanje pojavilo pri tebi. Že v osnovni šoli mi je akademski slikar Silvester Komel, moj učitelj, približal likovni svet. V vsakem je znal najti tisto drobno ustvarjalno luč in vzpodbuditi, da si dal vse od sebe. Izdelke je ustvarjalno komentiral – to pomeni, da je povedal, kaj bi bilo dobro popraviti, in pohvalil, kar je bilo vredno pohvale. Vedno vse v pozitivnem duhu. Takrat se mi je likovni pouk priljubil. Da, rada sem risala. Sledila so leta študija, tudi sprejemni izpiti na Fakulteti za arhitekturo. A te je pot peljala malo stran od risanja. Kako si spet aktivno vstopila v svet likovne umetnosti? Bilo je čisto slučajno, kot se pogosto primeri v življenju. Pred osemnajstimi leti smo z družino letovali na otoku Ischia blizu Caprija (Italija). Tam je likovno delavnico vodil akademski slikar Franc Golob iz Nove Gorice. Brez pomisleka sem se jim pridružila. V roke sem dobila barvne krede za oljni pastel in začela kar tam. Že po nekaj dneh je na izletu na Capriju nastala tudi moja prva uspešnica »Capri«, ki mi je prinesla nagrado – to je brezplačno trimesečno likovno šolo Franca Goloba.

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Mnogi začnejo novo pot, pa se premislijo in jo opustijo. Kaj te je gnalo, da si vztrajala? Gotovo podpora domačih in likovna šola Franca Goloba. Pri njem sem se veliko naučila. V začetku sem delala v tehniki oljni pastel, kasneje pa tudi akril in olje na platnu. Preizkusila sem se tudi v akvarelu, a ta tehnika ni moja prva izbira. Vsaka tehnika zahteva drugačno rokovanje. Tako se olje suši počasi, medtem ko je akril hitro suh. Zadnja leta pa je moja velika spodbuda tečaj akademske slikarke Jane Dolenc v Renčah. Kako pri tebi nastane slika? Dolgo razmišljaš o temi, barvah, načrtuješ kompozicijo? Ne (smeh). Zame je najpomembnejši trenutni navdih. Nekaj me prevzame in mi ne pusti, da bi odlašala z ustvarjanjem. Takrat pustim vse ob strani – tudi gospodinjska dela, kot so kuhanje, pospravljanje, likanje ... Sledim sebi in trenutnim vzgibom. Zaprem se v svoj »atelje«. To, kar žari v meni, skušam prenesti na platno. Sliko dodelujem toliko časa, da se na njej odrazi moje občutenje, moj žar. Če mi je nastalo delo všeč, potem ga razstavim v svojem domu, v zadnjem času tudi v galerijah. Če slika ne odraža mene, jo umaknem v kot. Na stenah stanovanja visijo slike različnih tematik. Katerim vtisom se najraje prepustiš? Pravzaprav mi je najljubša narava. Iz nje vse izhaja. Cvetje je tisto, ki me močno

pritegne, pa naj bodo to vrtnice burbonke ali njiva sivke ali sončnice. Morda imam prav motivov sončnic največ. Rumeni listki cvetov izžarevajo rumeno svetlobo, da je življenje videti lepše, bolj veselo. Oljčni nasad je nekoliko skrivnosten, pokrajina okrog Soče, Nadiže in pogorja Julijcev pa čista in mogočna. Tok reke Vipave pripoveduje zgodbe o mladosti in življenju, ki polzi med prsti. Zaton sonca z rdečkastimi barvami vzbuja občutenje nedosegljivega, mističnega. Jesen je imenitna, ker postreže s celo paleto barv. Slikarja poznaš, če se s svojimi deli predstavi ljudem. Kje si že razstavljala? Nazadnje sem razstavljala na Ljudski univerzi v Novi Gorici. Moja prva samostojna razstava pa je bila odprta na valentinovo leta 2013 v avli Doma upokojencev v Novi Gorici. Naslov razstave je bil nadvse pomenljiv: »Slika z notranjim žarom in ljubeznijo«. Velika samostojna razstava v Galeriji Frnaža na KS Nova Gorica pa se je zgodila v maju 2017. Pred tem sem že štirikrat sodelovala na extemporu v Drežnici na temo pesmi Simona Gregorčiča in na raznih drugih ex-temporah v Šmartnem, preko JSKD NG v Kromberku, v Renčah ... Na skupinskih razstavah so bila moja dela postavljena na ogled v galerijah v Renčah, v Mercator centru in na HIT-u v Novi Gorici, v Galeriji Mestne občine Nova Gorica

in v Točki v Novi Gorici. Na temo vrtnic burbonk so bila razstavljena tudi moja dela v Hitovem paviljonu in v občinski avli v Novi Gorici. Kot članica Združenja umetnikov Alpen-Adria razstavljam na mednarodnih razstavah v Avstriji v mestu Gnesauin in v Italiji v Staranzanu in Krminu. Prva razstava in pohvala, ki ju dobimo za svoje delo, nam ostaneta najbolj v spominu. Kdaj si za svoje slike dobila prvo odmevno priznanje? Pravzaprav je javna pohvala prišla že kmalu, to je ob koncu prvega leta slikanja. Na izboru JSKD (Javni sklad kulturnih delavcev) Nova Gorica je bila slika Sistiana, narejena v oljnem pastelu, izbrana, da je bila postavljena na ogled na razstavi Združenja amaterskih slikarjev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kasneje so sliko razstavili tudi v Galeriji Vena Pilona v Ajdovščini, nato pa še na razstavah v okviru takratne Goriške palete na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Gotovo so ta dogajanja pomembno vplivala na moje ustvarjalno delo. Ko začneš razstavljati, si malce negotov. No, kasneje je malo bolje, saj veš, da če bi dela ne bila v redu, jih ne bi razstavljali. Vsak organizator si želi dober material, kajne. Zato se mi zdi največja pohvala velika

samostojna razstava z naslovom Prebujanje notranjega žara v Galeriji Frnaža na KS Nova Gorica v maju leta 2017, na kateri sem sodelovala s svojimi najboljšimi deli. Vem, da rada potuješ. Tudi ne spadaš med zapečkarice, ampak se družiš z drugimi, ki radi slikajo in so ljudje odprtega srca. Res je. Zelo rada sem med ljudmi. Od leta 2002 sem članica Goriške palete, od leta 2010 pa tudi društva KUL-TU-RA iz Renč in članica združenja umetnikov Alpen-Adria. Enkrat mesečno se dobivamo z amaterskimi slikarkami iz Renč, Mirna in okolice. To so zanimiva in navdihujoča srečanja, kjer si izmenjujemo izkušnje in tkemo prijateljske vezi, se vzajemno podpiramo. Jana Dolenc, akademska slikarka, je v likovni kritiki tvojega dela v brošuri k razstavi v Galeriji Frnaža povedala, da v zadnjih letih iščeš bolj ekspresionistično, skoraj mistično obravnavo okolja in doživljanja sveta. Ugotavljam, da portreti in realistično slikanje nekako ne sodijo k meni. Tudi v tem sem se preizkusila, a nisem čutila prave povezave. Pa sem odnehala in se usmerila k tistemu, kar me bolj zanima, kar

me privlači in sprošča, da sem na trenutke res to, kar sem. Še vedno me najbolj impresionira narava, zadnje čase pa se res bolj posvečam abstraktnemu slikanju, preizkušam drugačen način slikanja. Ja, zanimivo je začeti z nečim novim, to rada priznam. Akademska slikarka Jana Dolenc je še zapisala: »Nevenki ne manjka življenjskega optimizma, volje in ljubezni do vsega lepega, kar nas obdaja. Zato hoče skozi svoje umetniško ustvarjanje to tudi izraziti. V slikah zato ohranja vedno tudi del tega notranjega žarenja.« Nevenkina nadarjenost se je prenesla tudi na sinove. Najstarejši sin, Tomaž, je arhitekt. V mladih letih sta rada slikala tudi mlajša sinova, Bojan in Matej, pa tudi mož Jože. Tako torej vemo, od kod Nevenki podpora pri delu in moč, da se lahko slikanju popolnoma posveti. Nevenki želim še veliko veselja pri ustvarjanju. Morda pa se kmalu vidimo na odprtju še kake njene razstave.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva Nevenke Faganeli

Pomladni glasovi | MAREC 2018

KULTURA

Koncert glasbene skupine Ridiamo Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje z veseljem poskrbi za kulturne dogodke v KS Miren in Orehovlje. Kot vsako leto smo poskrbeli za glasbeno poslastico ob koncu starega leta in kot imenitno napoved dogajanja v novem letu. Letos smo izbrali vokalno instrumenatlno skupino Ridiamo, v kateri nastopa pet pevcev, in sicer Neža Vasle (sopran), Anja Šinigoj (alt), Tine Bec (tenor), Luka Juteršek (tenor) in Jaka Mihelač (bariton/bas). Ime skupine Raidiamo je vzeto po napitnici Ridiamo, cantiamo! Gioacchina Rossinija. S to skladbo skupina navadno zaključi svoj koncert. Ridiamo v italijanščini pomeni »smejmo se«, kar se jasno kaže v njihovem nastopu. Člane povezujejo mladost, sproščenost, veselje do življenja in petja, kar se odraža v njihovem lahkotnem prepevanju sicer glasbeno zahtevnih skladb. Poslušalec zlahka opazi, da so njihovi glasovi izdelani, nastop dovršen. Njihov glasbeni repertoar zajema skladbe od renesanse pa do sodobne glasbe. Sami zase pravijo, da nadvse uživajo ob prepevanju priredb slovenskih ljudskih pesmi. Tudi na koncertu na Mirenskem gradu je bilo tako. Prepletale so se priredbe znanih božičnih pesmi in priredbe slovenskih ljudskih pesmi z vmesnimi skladbami znanih avtorjev v nemščini, latinščini in angleščini.

KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje Foto: Dean Cijan

Mavrični zaklad v knjigi Ivane Šolc Po knjigi posežemo, ko beremo za zabavo ali iščemo informacije ali smo pripravljeni stopiti na pot novih spoznanj. In prav taka je knjiga Mavrični zaklad. Avtorica Ivana Šolc je doma v Kostanjevici na Krasu in je mama dveh otrok. Že pred izdajo knjige se je spraševala, kako opremiti otroka, da bo v življenju srečen. Kmalu je spoznala, da vsak otrok pozorno opazuje svoje starše in jih posnema. Sebe nato doživlja kot v »ogledalu«. Če so starši do njega pozitivni, ga pohvalijo, vzpodbujajo, potem bo v ogledalu videl sebe kot dobrega posameznika. Ko se bodo v njem v določeni situaciji razvila čustva, jih bo v varnem in ljubečem zavetju staršev znal predelati, ne da bi sebe poteptal, pa vendar bo znal biti sočuten tudi do drugih.

Huda beseda rani

Ogledalo, povej ... komedija za male in velike Veselje na kulturnih prireditvah je namenjeno vsem generacijam: od otrok in mladostnikov do odraslih. V tem duhu je bila v telovadnici OŠ Miren pripravljena igra Ogledalo, povej, ki jo je priredila in režirala Danijela Puja. KD Stanko Vuk je v sodelovanju z OŠ Miren povabilo Mladinsko dramsko skupino Prosvetnega društva Štandrež, da so zaigrali posodobljeno igro o Sneguljčici. V igro so vpletene tudi osebe iz drugih pravljic, na primer Pepelka, in liki iz sodobnega sveta, kot sta režiser in snemalec. V igri Ogledalo, povej ... je osrednja oseba hudobna kraljica (igra jo Ester Sclauzero), ki pogosto sprašuje ogledalo, ali je najlepša v kraljestvu. Celo ogledalo se naveliča njene obsedenosti z lepoto. Seveda zmaga ljubezen med princem iz pravljice Pepelka (igra ga Pietro Graunar) in Sneguljčico (igra jo Camilla Komic). Čeprav je Pepelka lepa (igra jo Lara Proderutti) in ji gre prav izgubljeni čeveljček, se princ ozre za drugo. Pri tem imajo nekaj besede tudi zanimivi palčki, ki opravljajo različne sodobne službe. Otroci iz vrtca in šole so zavzeto sledili dogajanju na odru. Posebno zanimivo jim 38

Pomladni glasovi | MAREC 2018

V vsakem od nas se najprej prebudi misel, sledi beseda in nazadnje še dejanje. Če otroku stalno govorimo, da je na primer neroden, potem bo prej ali slej to postal, četudi do tega časa ni bil. Huda beseda rani mlado bitje, saj jo ponotranji in vzame za svojo. Prav zato je pomembno, kaj otroku rečemo. Ne velja le za otroka – pomembno je tudi, kaj rečemo drug drugemu odrasli med sabo.

Mavrični zaklad v knjigi Kot starš se je dobro zavedati, da ima vsak otrok le eno otroštvo. In da smo le enkrat starši vsakemu otroku. Otroštvo je tako ranljivo obdobje vsakega človeka. Zato je pomembno, kakšen odnos spletemo starši z otrokom. Kakršen je odnos med starši

in malim otrokom, takšen bo medsebojni odnos med starši in otroci v kasnejši dobi. Pomembno je, da otroke naučimo pozitivne naravnanosti. Kako to storimo? V roke vzemimo knjigo Mavrični zaklad. Knjiga je napisana v obliki preproste zgodbice, ki je primerna starosti otroka. Prijatelja Stella in Mark najdeta mavrični zaklad, v katerem se skrivajo barvni kamenčki. Ko jih spoznavata, se seznanjata z osrednjimi mislimi na čustva, ki jih predstavlja posamezen kamen. Vsebina je igriva, barvita, polna čustev, ki jih prinaša določena barva kamenčka. Na tak način se avtorica Ivana Šolc spoprijatelji s številnimi čustvi, kot so: veselje, žalost, ljubezen, strah, dobrosrčnost, prijaznost, jeza, sreča. Otrok začuti barvo, posluša zgodbico, se poistoveti z izbranim čustvom in v domišljiji odplava v svet. V sebi na ta način gradi pozitivno naravnanost. Na primer rumeni kamenček prinaša besede/misel »Jaz sem zlato sončece. Ves dan sem zlato sončece«. S ponavljanjem teh besed se v malčku krepi zavedanje, da je v redu, da je dober. Zavedati se moramo, da smo starši regulatorji otrokovih čustev, saj otrok preko naših reakcij spoznava in vrednoti svet okoli sebe. Knjiga je bogato ilustrirana. Risbe je prispeval Mark Jordan. Miselna naravnanost je naše okno v svet. Vsak od nas se lahko vpraša: Kakšno je moje okno? Je čisto ali zapacano? Če je umazano, pomeni, da je polno čustvene in

miselne navlake. S ponavljanjem pozitivnih afirmacij, kot so predstavljene v knjigi, lahko naše okno očistimo. Knjigo, ki jo bo Občina Miren – Kostanjevica v letu 2018 podarila vsem novorojenčkom v občini, je avtorica predstavila na pobudo KD Stanko Vuk.

KD Stanko Vuk Foto: Sonja Cijan in ilustracija iz knjige

je bilo, da so se po predstavi lahko dotaknili igralcev, pokukali v zaodrje. S pomočjo igralske skupine iz Štandreža nam je uspelo telovadnico OŠ Miren spremeniti v »gledališče«. To gotovo ni najboljša izbira za gledališko predstavo, žal pa edina možnost v Mirnu. KD Stanko Vuk si bo kljub temu še vedno prizadevalo, da bi vsako leto ponudili otrokom vsaj eno predstavo.

KD Stanko Vuk Foto: Sonja Cijan

Pomladni glasovi | MAREC 2018

KULTURA

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Dober dan, slovenska beseda

Vsaj ena minuta kulture na dan odžene razčlovečenje stran

Februar je tisti mesec v letu, v katerem je na voljo več kulturnih dogodkov. Kako tudi ne, saj februarju pravimo tudi mesec kulture.

Ob letošnjem praznovanju kulturnega praznika v Temnici je bil gost znani slovenski kantavtor iz dramskih vrst – Iztok Mlakar.

Prosvetno društvo Štandrež, KTD Zarja Bilje in KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje že tradicionalno pripravijo skupno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos smo pripravili sprehod skozi mejnike slovenskega književnega ustvarjanja. Slavnostna govornica je bila Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma v Novi Gorici, sicer pa doma iz Bilj. Poudarila je, da je treba vlagati v kulturo celo leto, ne le okrog 8. februarja. Kultura je tisti nevidni steber, ki je nujen za vsak narod, saj sooblikuje človeka.

Od Brižinskih spomenikov do Črtomira Najprej smo predstavili odlomek iz pridige o grehu in pokori iz 10. stoletja, kjer teče beseda o »hudičevih« delih, ki so še danes prisotna, kot so na primer sovraštvo, klevetanje brata in tatvina. Za hip smo se pomudili pri Primožu Trubarju, piscu prve slovenske tiskane knjige iz leta 1550. Z odlomkom iz pridige o ljubezni smo predstavili pridigarja Janeza Svetokriškega. V dogajanje smo vpletli Valentina Vodnika, prvega slovenskega posvetnega pesnika. S svojimi pesmimi je dramil Kranjce in tako budil narodno zavest. K dvigovanju zavesti o pripadnosti slovanstvu je pripomogel tudi France Prešeren, kar je jasno izraženo v Črtomirovem govoru sobojevnikom tik pred odločilno bitko.

Od Cankarjevih Hlapcev do današnjih dni Za slovenstvo sta se trudila tudi Slomšek in Gregorčič, saj so mnoge njune pesmi ponarodele. Gotovo je Cankar največji kritik družbe svojega časa. V drami Hlapci Jerman ugotavlja, da je njegova naloga stati pokončno, čeprav njegovo delo teptajo, izničujejo. Ivana Gradnika skrbi, ali bo na briškem koncu še slišati slovensko besedo. V sebi čuti, da mora dati naslednjim rodovom tisto, kar je dobil od prednikov – to je slovensko besedo. Temu pritrjuje tudi Ljubka Šorli, ki jo je fašizem še kako zaznamoval. Prireditev smo zaključili s Pavčkovo pesmijo Preproste besede. Pesnik

Čaj za dve v Biljah Osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku že vrsto let oblikujemo tri društva: PD Štandrež, KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje in KTD Zarja Bilje. Toda zaradi različnih obveznosti prireditve po navadi ne uspemo realizirati na sam dan kulture, to je 8. februar. Naše kulturno društvo si je želelo obeležiti prav ta dan, zato smo v goste povabili zelo priljubljene gledališčnike iz Štandreža. V dvorani Doma krajanov Negovana Nemca v Biljah, ki je dobesedno pokala po šivih, so nam odigrali komedijo Toneta Partljiča »Čaj za dve«. Pošteno so nasmejali občinstvo z vseh koncev naše občine in marsikoga iz sosednjih krajev. In kdo bi nam ob slovenskem kulturnem prazniku lahko bolje od teh ljudi pokazal, kaj je narodna zavest? Resnično ostanemo presenečeni, kolikšna zavzetost in ljubezen do slovenske besede, kulture, glasbe, izročila in tradicije preveva v njih, v njihovih besedah, aktivnostih in dejanjih. Zato smo veseli, da smo jih gostili prav na ta dan.

Laura Bonutti Zuljan, KTD Zarja Bilje Foto: Maja Silič 40

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ugotavlja, da so v življenju posameznika in naroda potrebne preproste besede, kot so kruh, ljubezen in dobrota. Dogajanje na odru so popestrili: Pevski zbor Štandrež, flavtistka Sara Skvarč in harmonikar Timotej Lukežič. Umetniški vodja prireditve je bil igralec Janez Starina. Sonja Cijan je v imenu KD Stanko Vuk čestitala Božidarju Tabaju iz Prosvetnega društva Štandrež za srebrno plaketo Javnega sklada kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, in sicer na področju gledališke ustvarjalnosti. Prireditev je bila izpeljana v Mirnu, Biljah in Štandrežu.

KD Stanko Vuk Foto: Damjan Paulin

Iztok Mlakar sebe pojmuje kot »komedijanta«, a kljub temu je bil pogovor na prireditvi ob kulturnem prazniku v prostorih šole v Temnici resen. Odpiral je številna aktualna vprašanja kulture danes. Iztok Mlakar za spremembo tokrat ni prepeval, ampak je v pogovoru predstavljal svojo liriko ter predvsem svoje poglede na dramatiko ter kulturo. Kot je že zadnjih šest let tradicija, je bil ustvarjalčev sogovornik Oto Luthar, ki že leta sodeluje z domačim Društvom Simon Jenko Temnica kot soorganizator dogodka. Dvorana je bila navkljub temu, da priljubljen kantavtor ni prepeval, popolnoma zasedena. Poslušalci so z zanimanjem sledili razpravi, ki se je dotikala tudi vprašanj kulture na splošno, njenega položaja v družbi in državi ter vloge umetnika v vsem tem. Vsa ta vprašanja so aktualna že od Prešerna dalje. Odpiral jih je tudi Ivan Cankar, čigar pomembno obletnico praznujemo letos. O vprašanju kulture se veliko govori še danes, vključno z vedno kritičnimi nagovori na

državnih proslavah kulturnega praznika. Sogovornika in tudi občinstvo smo se strinjali o pomembnem vplivu kulture na človeštvo. Njen blagodejen vpliv se ne pokaže ali izgine preko noči. Njeno delovanje je počasno, a posledice zatiranja ter izginotja kulture se sčasoma pokažejo za nepopravljive. Zato je tudi Iztok Mlakar iz svoje »malhe« poezije izvlekel trditev, da »vsaj ena minuta kulture na dan odžene razčlovečenje stran«. Prijetnih minutk kulture je bilo na ta večer slovenskega kulturnega praznika kar veliko in le upamo lahko, da bodo delovale tako blagodejno, kot zapoveduje citirana trditev.

Večer se je že tradicionalno končal s prijetnim druženjem obiskovalcev dogodka iz bližnje, pa tudi nekoliko širše okolice, ki je tokrat segla vse tja do Škofje Loke.

Irena Hlede Foto: iz arhiva Društva Simon Jenko

V Temnici raste rod amaterskih igralcev Dramska skupina Društva Simon Jenko je takoj po ustanovitvi 21. januarja letos temeljito »pljunila v roke«, kakor se temu reče. Mentorica skupine, akademska dramska igralka Maja Blagovič, je mnogo bolj znana kot dinamična in nepredvidljiva Marija iz nedavno zaključene TV nadaljevanke Ena žlahtna štor’ja. Dela se je lotila prav tako dinamično, kot smo to bili vajeni v Štor’ji. Zato si upravičeno upamo zapisati, da med nami raste nov rod amaterskih igralcev profesionalnega profila, saj skozi »Maričkino« dolgoletno profesionalno izkustvo in veščino člani dramske skupine pridobivajo del znanj in izkušenj profesionalnih igralcev. Usposabljanje novih (in tudi že nekoliko prekaljenih) amaterjev je tako začinjeno s prvinami, kot so dihalne vaje, sproščanje in ozaveščanje telesa v gledališke namene, obvladovanje prostora in komunikacija med udeleženci gledališke skupine, spoznavanje

slovenskega knjižnega jezika in posebnosti govora v dialektu, spoznavanje in razvijanje ritma v telesu in uporabo le-tega v procesu gledališke igre. Posebno razveseljivo je, da je skupina izredno raznolika, saj je razpon starosti članov od 15 do 65 let. Glede na raznolikost je bilo izbrano tudi ime dramske skupine: »Z vseh vetrov – dramska skupina Društva Simon Jenko« ali krajše »Z vseh vetrov«. Med igralci je sicer manj predstavnikov šibkega moškega kot močnejšega ženskega spola, a morda se kdaj v naslednjem krogu tudi moški ojunačijo. Za prvo predstavo so izbrali dramsko delo Kartoteka, ki je delo poljskega dramatika Tadeusza Rosewitza. Mentorica in njeni varovanci ga bodo priredili v gledališko improvizacijo, bogato začinjeno s prvinami

lokalnega dialekta. Premiera dela je načrtovana za lokalni praznik KS Temnica junija letos.

Irena Hlede Foto: iz arhiva Društva Simon Jenko

Pomladni glasovi | MAREC 2018

KULTURA

BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI v okviru Projekta »Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019« Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG, (Cankarjeva 8, 5000 Nova Gorica) obvešča vse zaposlene osebe o možnostih brezplačnega izobraževanja. Na LUNG-u smo pripravili izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem zaposlenim z nižjo izobrazbo (osnovna, poklicna, srednja šola) in starejšim od 45 let. Cilj projekta je povečati možnosti zaposlitve in mobilnosti ter prepoznavanje lastnih potencialov za kakovostnejše življenje. Napoved brezplačnih tečajev Tematski računalniški tečaji – Računalniško in digitalno opismenjevanje (50 ur) • Uporaba pametnih telefonov in tablic – začetek 5. marca • Digitalna fotografija – začetek 10. aprila Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih (50 ur) • Komunikacija na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju – začetek 15. marca • Nadaljevalni tečaj angleščine – začetek 20. marca • Nadaljevalni tečaj italijanščine – začetek 3. aprila Več informacij najdete na: www.lung.si svetl

a st

Kontakt in prijave: Milena Cotič Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG, Cankarjeva ul. 8, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 33 53 111, e-pošta: milena.cotic@lung.si

enja

Gradbeništvo

Kolektor Koling d.o.o. 42

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Prešernovanje – Dobrodošli na Gradu pri Mirnu Kam smo prišli? Zakaj se griču nad Mirnom reče Grad, če pa gradu ni? Kaj vse je bilo nekoč tu in kaj je danes? To so bila vprašanja, na katera smo na letošnjem Prešernovanju skušali odgovoriti preko gesla Dobrodošli na Gradu pri Mirnu! 8. februarja, na Prešernov dan, smo se družine že dopoldan zbrale in začele priprave na naše Prešernovanje. Možje so premikali mize, urejali sobe in veliko dvorano, mamice in dekleta so z otroki pripravljale kosilo, urejale staro gostilno v kmečki sobi ter pripravljale kostume, da bi popoldne lahko pričarali vzdušje izpred stotih let. Ob 17. uri je bila velika dvorana Gnidovčevega doma že polna, saj so starši, bratje, sestre, nonoti in none že čakali na začetek prireditve. Na proslavo so prišli tudi trije gostje: Jožica, Marica in Francili, ki so nam preko kviza predstavili, kako je bilo na Gradu nekoč. Tako smo ugotovili, da je Grad dobil ime po svojem videzu. V preteklosti je bil to gol in skalnat grič, na robovih pa so bili ograjeni vrtovi, da je bil od daleč videti kot grad. Nekoč sta na hribu stali kar dve cerkvi. Otroci so prireditev popestrili s starim plesom in s pesmicami, ki so se jih naučili, starši in sorodniki pa smo jih pospremili z glasnim petjem. Nato so sledila nova presenečenja. Preselili smo se v Marijin dom, kjer smo obiskali Staro gostilno. Že na vratih so nas pričakale gospodinje in gostilničarji, ki so nas lepo sprejeli in pospremili v notranjost gostilne, v kateri je dišalo po okusnem golažu in juhi. Včasih, so nam razložili, ni smel nihče, ki je

priromal v Miren na Grad, ostati lačen! Od tam smo se po stopnicah povzpeli v »grajsko« kuhinjo. Mladinci so nam povedali, da za največji gradenski praznik – kvatrnico ni manjkalo štrudlja. Pokramljali smo o receptih za to sladico. Ali ste vedeli, da nekatere babice dajo v nadev tudi žlico kokosa? V zadnjem nadstropju nas je čakala čevljarska delavnica. V Mirnu je bilo včasih veliko čevljarjev, ki so izdelovali tako dobre čevlje, da so se v času vojne odločili preseliti célo vas in čevljarsko delavnico na varno v Mozirje. Tam so šoštarji in šteparice delo nadaljevali in za vojake izdelovali čevlje še med vojno!

V zadnji sobi nas je pričakal gospod učenik. Popeljal nas je v nedeljsko šolo iz leta 1869. Lahko si predstavljate, kako je najprej ločil dekliče od fantičev ter od nas zahteval pravilno omikano držo in odgovarjanje v celem stavku. Morali smo vstati, držati roke za hrbtom, jasno in glasno odgovarjati ter počakati na dovoljenje učenika, da smo se lahko spet usedli. Nekateri so kaj hitro končali v kotu na koruzi in brali šolsko postavo. Dan smo zaključili z večerjo. Čakal nas je golaž s tenstanim krompirjem ter jabolčni štrudelj za sladico. Tako kot nekoč.

Besedilo in foto: Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Kolektor CPG d.o.o. Pomladni glasovi | MAREC 2018

ŠPORT

Namesto protibolečinskih tablet izbrala tek – Valda Dornik

nove poškodbe, nove bolečine. A Valda si ni dovolila, da bi opustila tek. Rekla si je: »Če me je tek reševal do sedaj, me bo še naprej.« Na vsakodnevne treninge se je podajala z bolečinami in včasih, tudi zaradi žalosti, z jokom. Ni je strlo – vztrajnost in pogum sta bila močnejša.

Nek pregovor pravi, da potrpežljivi in vztrajni zagotovo uspejo. To nesporno velja tudi za našo sogovornico – Valdo Dornik iz Bilj.

Na Maratonu treh src

Valda je začela s tekom že pred več kot dvajsetimi leti. Najprej je tekla po nekaj metrov, postopoma pa kilometre in kilometre ne glede na vse bolečine. Leta 1999 se je prvič poškodovala, in sicer na smučanju. Padla je pri sestopu s sedežnice in si poškodovala ramo. Sledila je operacija in dolgotrajno okrevanje. S poškodovano roko ni zmogla več početi vsega, kar bi hotela. Nastopila je kriza, a tudi trenutek, ko se je odločila, da bo začela teči.

Prvi tekaški nastopi

Najprej so bili to krajši teki, in to vedno po Biljenskih gričih. Po nekaj mesecih je že zmogla preteči od doma do Svetega Ota in nazaj. Njen prvi resnejši nastop je bil Tek za primorski pokal na Vogrskem. Proga je bila dolga okrog 10 km. Na cilj je pritekla tretja v svoji kategoriji (kategorije se računajo na pet let, npr. od 25 do 30 let itd.). S tem tekom se je začela tudi njena »prava« tekaška pot. Prvi polmaraton je leta 2000 pretekla v »stari« Gorici. Na svoje veliko presenečenje je v svoji kategoriji zmagala. V tem času se je tudi včlanila v tekaški klub Filipides, kjer je članica še danes. Po goriškem polmaratonu so sledili še številni drugi: Kraški mali maraton, Ljubljanski mali maraton, Polmaraton treh src v Radencih, Tržaški polmaraton, polmaratoni v Avstriji ...Tako na Ljubljanskem polmaratonu kot v Radencih je bila že nekajkrat državna prvakinja v svoji kategoriji.

»Kaznovana« z mirovanjem

Kot da bi ji nesreče hotele onemogočiti veselje in voljo do teka. Po prvi poškodbi je čez štiri leta doživela prometno nesrečo, ko je v njen avto treščil voznik osebnega avtomobila brez vozniškega dovoljenja in po vsej verjetnosti s kakšnim promilom alkohola ali česa podobnega v krvi. Sledilo je zdravljenje v bolnišnici in operacija že prej poškodovane desne roke. Zopet je bila »kaznovana« z mirovanjem. 44

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Tek namesto tablet A kako živeti brez teka?! Ker drugače ni bilo mogoče, je vsak dan po nekajkrat prehodila stopnice v bolnišnici. Brez težav in bolečin tudi po zdravljenju ni šlo, kajti med drugim je v nesreči utrpela tudi poškodbo kolena. Kako pa teči z neznosnimi bolečinami v kolenu? A odločila se je, da bo namesto uživanja protibolečinskih tablet kljub vsemu nadaljevala s tekom, kolikor bo pač zmogla. Spodbudil jo je tudi nasvet fizioterapevtke, da mora z neko aktivnostjo nekako poskusiti odmisliti vse bolečine. To je tudi storila. Kot je sama povedala, je » šla preko sebe« tako, da je s tekom dan za dnem premagovala hude bolečine – najprej je štela metre postopoma pa že kilometre. Preteklo je komaj leto dni po nesreči, ko se je odločila, da se bo preizkusila na tekmovanjih. Ponovno se je začela udeleževati primorskih tekov, dolgih od 10 do 11 km. Potekali so od

februarja do novembra, tekači pa so bili razdeljeni v kategorije. V tistem obdobju je po zaključku tekov za primorski pokal bila kot absolutna zmagovalka tretja (to pomeni: med vsemi tekmovalkami iz vseh kategorij je zasedla tretje mesto!).

Kot veteranka na maratonu Leta 2008 je bilo v Ljubljani veteransko prvenstvo v teku. Tridnevno prvenstvo je potekalo na stadionu. Prvi dan se je Valda odločila, da bo tekla na 5000 m, naslednji dan pa na 10.000 m dolgi progi. Dolžina proge tretjega dne je bila kar 42 km in 195 m, to je dolžina pravega velikega maratona. Kaj bi drugega pri vztrajni Valdi sledilo kot odločitev: »Pretekla ga bom.« In ga tudi je. 3. avgusta – ravno na njen rojstni dan, je tekla v neznosni vročini, ki je prvenstvo spremljala vse tri dni. Na tek se je podala le s štirimi kockami sladkorja. To je bilo tudi vse, kar je zaužila med tekom. Na cilj je pritekla s časom 3 ur in 37 minut. Presenetila je samo sebe, je povedala, kajti pred prvenstvom ni imela resnejših priprav v smislu daljših tekov, razen nekaj polmaratonov v daljšem obdobju in vsakdanjega teka po Biljenskih gričih. Leta 2010 se je iz radovednosti udeležila 38 km dolgega gorskega polmaratona štirih občin s startom v Podbrdu. Pri tem teku gre predvsem za premagovanje številnih višinskih razlik. Čeprav sama pravi, da ni gorska tekačica, je prišla na cilj brez težav. Ta maraton je nato pretekla še trikrat. Enkrat je v svoji kategoriji dosegla tretje mesto.

Padec z motorjem

Z možem sta se z motorjem podala na potovanje. Glej ga zlomka – v Romuniji se je vanju zaletel voznik z avtom in zopet

Po tej zadnji poškodbi, tokrat noge, se je ponovno podala na maratone. Najprej na Maraton treh src v Radencih. Njeni domači so bili takrat prepričani, da ga ne bo zmogla. A so se motili. Tega zahtevnega maratona ni le pretekla, temveč je celo stala na zmagovalni stopnički. Ko so jo ali jo še danes kdo sprašuje, kako zmore, vedno odgovori: »Ko se odpravljam na daljši tek, si vedno rečem, da če ne bom zmogla, se bom ustavila. Nikdar ne računam, koliko poti imam do konca. Kajti če bi že na startu začela razmišljati, kje me boli in ali bom zmogla, potem bi bilo bolje, da sploh ne bi začela teči.«

Maraton v Rigi

Maratoni so se v njenem tekaškem obdobju kar vrstili. Med drugim je tekla maraton v Lizboni in dosegla tretje mesto. Udeležila se je maratona v Rigi (Latvija) in si v svoji kategoriji pritekla tretje mesto. Leta 2015 se je udeležila 52 km dolgega gorskega ultra maratona na Nanos. Pravi, da o dolžini in trasi ni razmišljala. Za cilj si je zastavila samo, da razdaljo preteče. Pretekla jo je kot zmagovalka v svoji kategoriji, in to s časom 7 ur 30 minut. Tekla je tudi štafetni maraton Unesco city Cividale–Palmanova.

podgolen. Sledila je operacija in ponovno okrevanje. Zdravnikom vedno pošteno pove, da kljub bolečinam redno teče. Morda tudi zato njene prošnje, naj ugotovijo pravi izvor bolečin, ne jemljejo resno.

Vsakdanji tek

Valda vsak dan ne glede na bolečine preteče 10 kilometrov. Ustavi je ne niti slabo vreme. Najraje ima teren po Biljenskih gričih. Njena vzornica je Petra Majdič. Kadar na daljših tekih nastopi kriza, se vedno spomni nanjo, kako si je z zlomljenimi rebri prislužila medaljo. Le kako zmore na videz tako krhko telo premagovati toliko naporov? Je to volja, pogum, vztrajnost, razum? Mogoče vsakega po malo. A pri Valdi velja:

vsakega veliko. Dokaz, da je temu tako, so številne medalje in priznanja, ki jih je prejela. Na vprašanje, katera ji je najljubša, se zamisli in pove, da ima vsaka medalja svojo zgodbo, zato ne daje prednosti nobeni – vse so ji najljubše. Naj prispevek zaključujem z besedami gospe Valde: »Če si vztrajen, zmoreš, pa ne glede na to, ali si prvi ali zadnji; glavno je, da uresničiš zastavljeni cilj.« Pa srečno, Valda, in brez poškodb na tvojih tekaških poteh.

Ivanka Kosta Foto: Ivanka Kosta in osebni arhiv Valde Dornik

Na cilju z enim copatom v roki

Leta 2014 se je podala na Ljubljanski maraton z novimi copati. Malo pred polovico poti je v podplatu desne noge začutila bolečine, ki niso pojenjale. Da bi odstopila ali s tekom odnehala, ni prišlo v poštev. Do cilja ji je ostalo še 25 kilometrov. Sezula je copat in tekla dalje vse do cilja z enim copatom v roki. Rezultat: strgana nogavica, žulj na podplatu in tretje mesto s časom 3 ur 54 minut. To je bil maraton, ki ji bo za vedno ostal v spominu. Po tej preizkušnji je copate odnesla v trgovino, kjer jih je kupila. Naknadno so ugotovili, da je bila cela pošiljka copat z napako. Poleg že omenjenih težav je v tem času imela še vrsto poškodb od grdih padcev do zadnje pred dvema letoma, ko se ji je pri delu na vrtu lesena »špica« zarila v

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ŠPORT

Škrljeva in Žontar najhitrejša na 3. Kras Kros Trail Run

Stefan Stanić naj športnik Primorske 2017

V nedeljo se je med prvimi rekreativnimi tekaškimi prireditvami sezone 2018 odvijala tretja izvedba tekaške prireditve Kras Kros Trail Run, ki ga je organiziralo domače društvo AMKK Ales.ca-racing, poznano tudi po uspešni organizaciji gorsko kolesarske verzije Kras Krosa.

Športna zveza Nova Gorica je na prireditvi Športnik Goriške v Novi Gorici podelila priznanja športnicam, športnikom in ekipam; športnim delavcem pa je podelila plakete.

V Mirnu se je zbralo 100 tekačev iz Slovenije in Italije. Aleš Žontar (ŠD Nanos/ Podnanos) je najhitreje pretekel 14 km dolgo progo s skupno 400 višinskimi metri vzpona. Pot se je vila iz Vipavske doline na Kras – do Pomnika braniteljem slovenske zemlje (Cerje), dalje po stezah na planoti – po sledeh 1. svetovne vojne in skozi jamo Pečinko; nato je sledil spust v dolino. V ženski konkurenci je zmagala Maja Škrlj. Vodja prireditve, Borut Klančič, nam je povedal: »Še en dogodek Kras Krosa je za nami. Zadovoljen sem, da so nastopili tako dobri aktivni tekmovalci kot vsakdanji rekreativni tekači in tekačice. Število nastopajočih me ni presenetilo, saj je bil dogodek malo promoviran pa tudi podobne prireditve v bližnji okolici so zredčile nastopajoče na teku. Tekači so bili zadovoljni s traso, lokalna skupnost z dogodkom. Zahvala gre podpornikom Kras Kros prireditev: Turističnemu društvu Cerje, podjetju Bimed suho sadje, abp Sport nutration, Eurospinu, Peloz mesninam, Krajevni skupnosti Miren, Občini Miren - Kostanjevica, družini Klančič, Mirjam, Beerpru, Simertecu. Zdaj pa ekipo čaka še organizacija gorsko kolesarskega Kras Kros!«

V našem glasilu izpostavljamo nagrajence Športne zveze Nova Gorica, ki so občani Občine Miren - Kostanjevica. Naj športnik leta 2017 je Stefan Stanič. Je član društva Budokai. Na svetovnem prvenstvu v kickboxingu v Budimpešti je v kategoriji do 89 kg osvojil bronasto kolajno in tako nadaljeval uspešno športno pot. Spogleduje se s tršimi disciplinami kickboxinga; nastopil je namreč v borbah po pravilih K-1. Njegova trenerja sta Emil Benko in Jan Softić.

za uspešne nastope v reprezentanci Slovenije na uradnih tekmovanjih, za osvojitev 1.–3. mesta na državnem posamičnem prvenstvu, za osvojitev naslova prvaka v štafetah in ekipah v posamičnih športih ter za osvojitev 2. in 3. mesta na ligaških tekmovanjih. Zlato medaljo se podeli starejšim mladinkam in mladincem, ki so rojeni v letih 1998 in 1999. Zlato medaljo sta prejela David Peras iz ŠD Partizan Renče in Ivana Štrukelj iz Kotalkarskega kluba Renče.

• Tim Mozetič, ki je član ŠD Partizan Renče, • ekipa Mladinci, ŠD Partizan Renče, med katerimi je iz naše občine Tim Mozetič, • ekipa Mladinke, Namiznoteniški klub Mahle Letrika Šempeter Vrtojba, kjer igra tudi Tina Mozetič,

• ekipa Mladinke, ŠD Partizan Renče, kjer nastopa tudi Maja Urdih.

Srebrno medaljo se podeli mlajšim mladincem – kadetom, ki so rojeni v letih 2000 in 2001. Iz naše občine je bilo prejemnikov srebrne medalje več, in sicer:

Besedilo in foto: Društvo AMKK Ales. ca-racing

Med športnimi delavci, ki so prejeli priznanje, je iz občine Miren - Kostanjevica srebrno plaketo prejel Bogomir Nemec. V utemeljitvi so zapisali, da je v Nogometnem društvu Adria opravljal številne naloge, bil devet let predsednik in ima veliko zaslug za izgradnjo in ureditev klubskih prostorov.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva ŠZ Nova Gorica in Ivane Štrukelj ter Tine Mozetič

Bronasto plaketo se podeli za nastope v članskih reprezentancah na uradnih mednarodnih tekmovanjih, za dolgoletno uspešno nastopanje v ekipnih športnih v članski kategoriji, za osvojeni naslov državnega prvaka, za boljše reprezentančne dosežke v navedeni kategoriji. Bronasto plaketo je prejela ekipa Člani, ŠD Partizan Renče, v kateri nastopa tudi David Peras. Športna zveza podeljuje tudi medalje za dosežke v mladinskih, kadetskih kategorijah in v kategoriji starejših dečkov in deklic – letnik 2004 in starejši 46

Pomladni glasovi | MAREC 2018

OBČANI POROČAJO

Tečaj znakovnega jezika v Občini Miren - Kostanjevica

Bakle so nam razsvetlile pot čez mejo

Med nami so tudi ljudje, ki so gluhi ali naglušni. Občina Miren - Kostanjevica nam je v okviru projekta Občina po meri invalidov omogočila brezplačen tečaj znakovnega jezika. Dobili smo možnost vpogleda v svet, kjer zvoka ni. Slišeči si težko predstavljamo svet brez pogovorov, glasbe, sinhroniziranih filmov in risank, telefonskih pogovorov ...

Spet je prišel tisti čas v letu, ko se spominjamo vstopa Slovenije v schengensko območje Evropske unije. Življenje prebivalcev iz vasi ob meji je ta dogodek močno zaznamoval, saj smo se veselili prostega prehoda meje. Od tistega časa je minilo že deset let. V KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje in KS Miren smo ob tej obletnici organizirali že 11. tradicionalni pohod prijateljstva. Pohodniki smo se zbrali pri starem »pču« pri Grabcu, čisto na koncu Mirna, kjer smo dobili bakle. Čast prižiga prve bakle je letos pripadala predsedniku KS Miren, Matjažu Mozetiču. Za njim smo bakle prižgali še ostali in se odpravili na pot proti Staremu mestu, skozi Miren, ob Vipavi v Rupo in spet h Grabcu. Skupina skoraj stotih pohodnikov je reko Vipavo večkrat prečkala: najprej pri

Na tem tečaju smo spoznali, kako površen odnos imamo do sogovornika: ko govorimo, gledamo stran od njega, govorimo z roko pred usti ipd. Vse to naglušnim in gluhim še bolj otežuje komunikacijo s slišečimi. Tolmačka znakovnega jezika Mojca Komel nam je z veliko mero potrpežljivosti pokazala osnove znakovnega jezika. Naučili smo se enoročne znakovne abecede, števila, osnovne fraze komuniciranja in nekaj besed. Tako kot vsak tuj jezik tudi znakovni jezik zahteva vajo, da postane tekoč in razumljiv. Mogoče bomo naslednjič, ko se srečamo z gluhim ali naglušnim sogovornikom, v manjši zadregi in se mu bomo lahko na njemu prijaznejši način približali. Včasih se usoda kruto poigra in komaj rojeno življenje zaznamuje s tišino. Tudi bolezni in nesreče velikokrat ne poznajo ovir in prizadenejo ljudi, ki so do nekega trenutka normalno živeli, slišali in se tudi brez vseh težav pogovarjali. Zato so primorani komunicirati na poseben način, ki je za druge, ki smo brez teh težav, težko razumljiv. Toda taki ljudje so med nami in se z njimi srečujemo. Dolžni smo jim pomagati. V ta namen se lahko spoznamo s posebnim – to je z znakovnim jezikom, ki ga zaradi uporabe kretenj za sporazumevanje imenujemo tudi »kretanje«. Kar so za glasovni jezik besede, so za znakovni jezik kretnje. Tečajnice smo z vso resnostjo pristopile k učenju, ki ni ravno enostavno. Vsako kretnjo, s katero hočemo gluhemu nekaj povedati, je namreč potrebno natančno izpeljati; napačna kretnja spremeni pomen besede in lahko privede do nesporazuma. Nerodnosti pri kretanju, predvsem na začetku, ni manjkalo in smo se včasih celo nasmejale. S potrpljenjem tolmačke Mojce smo se nekaj le naučile. Pri zadnji uri tečaja pa nas je obiskal gluhi predsednik društva gluhih in naglušnih iz Nove Gorice. Takrat smo se šele prav zavedale, da bo potrebno še veliko vaj in učenja, da se bomo lahko sporazumevale s tistimi, ki jim je znakovni jezik namenjen.

Ivanka Kosta 48

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Že od otroštva, ko sem po televiziji gledala kretanje tolmačev pri raznih oddajah, sem si želela, da bi tudi sama poznala te znake. Ponudbe brezplačnega tečaja znakovnega jezika s strani občine sem se zelo razveselila. Med tečajem sem spoznala, da je znakovni jezik precej zapleten. Kretenj za določen pojem se lahko hitro naučiš, vendar je povezovanje znakov v povedi kar težko, saj so le-te sestavljene drugače kot pri govorjenem ali zapisanem jeziku. Tudi svet gluhih in naglušnih oseb ni ravno preprost. S pomočjo vodje tečaja in predsednika društva, ki je prišel na obisk, sem spoznala težave, s katerimi se soočajo: težave z navajanjem na slušne aparate, z branjem, ločitev majhnih otrok od družine, če so vključeni v zavode, prepreke v družinah s člani s slušnimi težavami ... Nikdar pa nisem pomislila, da se ljudje, ki ne slišijo, tudi v sanjah sporazumevajo v znakovnem jeziku, saj drugega jezika vendar ne poznajo.

Vanesa Komel Večina ljudi se v vsakdanjem življenju ne sreča s problematiko oseb z motnjami sluha. Ker ta invalidnost navzven ni vidna kot npr. pri slepih, paraplegikih itd., se ne zavedamo, da ljudje z okvaro sluha živijo med nami.

Zahvaljujoč tečaju slovenskega znakovnega jezika se nismo srečali le z osnovami kretanja, ampak smo spoznali tudi problematiko, s katero se srečujejo ljudje z okvaro sluha, ko se želijo neodvisno vključiti v svet slišečih.

Tina Urdih Pred leti se mi je zaradi pogostih vnetij poslabšal sluh do te mere, da sem morala začeti uporabljati slušni aparat. Kljub uporabi aparata imam pri poslušanju veliko težav, posebno če govori oseba z mano pretiho, nerazločno ali je obrnjena stran od mene. Tudi pri svojem delu sem velikokrat v zadregi, če česa ne slišim dobro, zato tudi napačno razumem. Vesela sem, da sem imela možnost spoznati osnove znakovnega jezika. Učenje je bilo zabavno, počutila sem se kot v prvem razredu, med novimi osebami in z novo abecedo. Spoznali smo osnove »kretanja«, kot se imenuje govorica z rokami. Izvaja se s pomočjo znakov, ki so zapisani v Slovarju znakovnega jezika. Kretanje je sicer zabavno, je pa tudi mogoče, da pokažeš čisto nekaj drugega, kot bi želel, zato je potrebno biti previden.

Marjetka Bukovič Foto: iz arhiva občinske uprave

občinski stavbi preko novega mostu, nato čez most za avtomobile, pa še enkrat čez novi most. Nato smo ob toku reke nadaljevali pot skozi Rupo in Vipavo še zadnjič prečkali preko mostu na italijanski strani. Tako smo prehodili 5,7 km dolgo pot v obliki osmice. Najpomembneje pa je, da smo pri tem uživali, se družili s sovaščani, sosedi, tudi s prijatelji z druge strani meje. In to v sproščenem vzdušju, brez rampe, brez carine, brez policije, brez dokumentov, brez meje.

Sonja Cijan Foto: Dean Cijan

Razstava Medobčinskega društva invalidov Goriške V občinski stavbi so gostili razstavo ročnih del Medobčinskega društva invalidov Goriške. V sklopu društva deluje ustvarjalna sekcija, katere članice izdelujejo izdelke iz različnih materialov. Izpod njihovih prstov nastajajo res inovativne rešitve: sovice, ki pridržijo vrata, zgodbe v čestitkah, papirnati okraski, neverjetni izdelki iz ličja in še veliko drugih zelo lepih izdelkov.

Občinska uprava

Znanja ni nikoli dovolj V novembru in decembru je v prostorih OŠ Miren potekal 20-urni osvežitveni tečaj angleškega jezika. Tečaj v organizaciji Ljudske univerze Nova Gorica je sofinancirala Občina Miren - Kostanjevica in je bil brezplačen za prebivalce naše občine. Večina tečajnikov nas je v šolske klopi sedla po dolgih letih. Tokrat z velikim veseljem in s pričakovanji, saj smo z zanimanjem prisluhnili profesorici Katarini Čotar, ki nam je kljub različnemu predznanju snov približala na preprost, a zanimiv način. Med učenjem smo se imeli lepo, saj smo obnovili ter nadgradili naše znanje angleškega jezika.Tudi domače naloge smo pisali, se pogovarjali, pisali, predvsem pa se zabavali. Želimo si še takih druženj.

Sonja Cijan

Pomladni glasovi | MAREC 2018

OBČANI POROČAJO

VABLJENI NA BREZPLAČNE DOGODKE Vsak ponedeljek, med 17. in 19. uro – PONEDELJČICE ustvarjalne delavnice za otroke, mladostnike in starše

PREDAVANJA ZA STARŠE, MLADOSTNIKE IN POSAMEZNIKE

IGRAJMO SE SKUPAJ SOCIALNE IGRE ZA DRUŽINE IN POSAMEZNIKE

Ponedeljek, 5.3.2018, ob 17.30 VSAK OTROK JE DRUGAČEN IN IMA POSEBNE POTREBE Ponedeljek 23.4.2018, ob 17.30 ČE HOČEMO PREŽIVETI, SE MORAMO SPREMENITI

Sreda, 28.2.2018, ob 17. uri IGRE OGREVANJA Četrtek, 29.3.2018, ob 17. uri BISTRA GLAVA IN UREN JEZIK Četrtek, 19.4.2018 ob 17. uri RAZBREMENITVENE VAJE Četrtek, 24.5.2018, ob 17. uri IGRE ZAUPANJA Četrtek, 14.6.2018, ob 17. uri V VESELEM KROGU Brezplačne delavnice vodi Maja Peršič

Ponedeljek, 12.2.2018, ob 17.30 VSAK NOSI SVOJO MASKO

Ponedeljek, 21.5.2018 ob 17.30 NONE IN NONOTI KOT DEL DRUŽINE Ponedeljek, 11.6.2018, ob 17.30 ZAVARUJMO OTROKA PRED ZLORABO IN NASILJEM Brezplačna predavanja z razgovori vodi Marina Marinič

Dobimo se v Družinskem centru Trojka, na sedežu MDPM za Goriško, Bazoviška 4, v Novi Gorici (pod tribunami nogometnega stadiona) Za več informacij smo vam na voljo na naslovih: druzinski.center.trojka@gmail.com ali info@zpm1-novagorica.si, www.zpm-novagorica.si in na telefonski številki 05 33 34 680, 030 703 832 50

Pomladni glasovi | MAREC 2018

ČUSTVENA INTELIGENCA BREZPLAČNA PREDAVANJA Z DELAVNICAMI ZA STARŠE, MLADOSTNIKE IN POSAMEZNIKE Četrtek, 15.2.2018 ob 17.30 KULTURA ODNOSOV LJUBEZEN vodi Marina Marinič KAKO POZITIVNO LAHKO ŠE DELUJEMO vodi Maja Peršič Četrtek, 22.3.2018 ob 17.30 SKUPAJ ZMOREMO – DRUŽINA vodi Marina Marinič KATERI VZGOJNI STIL JE VAŠ? vodi Maja Peršič Četrtek, 5.4.2018 ob 17.30 LAŽ ALI RESNICA - KAJ MANJ BOLI? vodi Marina Marinič ALI POZNAMO SPROŽILCE MOTEČEGA VEDENJA vodi Maja Peršič Četrtek, 10.5.2018 ob 17.30 MOJA OSEBNA RAST vodi Marina Marinič KAKO DRUGAČE ŠE LAHKO DELUJEM vodi Maja Peršič Četrtek, 7.6.2018 ob 17.30 UČENJE ZA ŽIVLJENJE vodi Marina Marinič Kako uveljaviti svoja vedenja? vodi Maja Peršič

Izlet v praznično Ljubljano

Kraški upokojenci smo se ob koncu leta pomudili v praznični Ljubljani. Izstopili smo na Šentjakobskem mostu, poimenovanem po cerkvi sv. Jakoba. V bližini je Gruberjeva palača – danes Arhiv Slovenije, in Gruberjev prekop za razbremenitev Ljubljanice. Prekop je dobil ime po jezuitu Gabrijelu Gruberju, kateremu je dunajska vlada zaupala izsuševanje Ljubljanskega barja. Hodili smo mimo palače ob Ljubljanici, ki je bil nekoč dom barona Žige Zoisa, slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, podjetnika, mecena in mineraloga. Njegov doprsni kip stoji na vhodu. Ustavili smo se pri spomeniku Ivanu Hribarju, pomembnemu županu Ljubljane. Znan je bil kot velik domoljub in marljiv ter strasten politični delavec. Čevljarski most (Šuštarski most) prečka Ljubljanico na mestu, kjer se reka najbolj približa Grajskemu griču in je struga najožja. Prenova je bila izvedena po Plečnikovi zamisli leta 1931. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je bila prav tako zgrajena po Plečnikovih načrtih. Po obsegu gradiva je največja knjižnica v državi. Pot nadaljujemo mimo Križank – do leta 1949 je bil tam samostan nemškega viteškega reda »križnikov«, nato podržavljen. Leta 1952 so po Plečnikovih

načrtih dotrajani samostan preoblikovali v šolo za umetno obrt; kasneje so dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. Prispeli smo na Kongresni trg, ob katerem se razprostira park Zvezda. Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, stavba Slovenske matice, cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta Gimnazija Jožeta Plečnika in Šolski muzej. Tu je tudi Kranjski deželni dvorec, danes sedež Univerze v Ljubljani – neorenesančna stavba dunajskega arhitekta Josipa Hudetza. Prešernov trg, križiščni trg, krasi Prešernov spomenik, delo Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija iz leta 1905. Nahaja se na levem bregu Ljubljanice ob Tromostovju nasproti srednjeveškega mestnega jedra. Osrednja stavba je Frančiškanska cerkev (prej avguštinska) z bogato notranjo opremo (kot so Robov oltar in Langusove freske). Cerkve se drži samostan s staro knjižnico. Tromostovje je kompleks treh mostov, ki prečkajo reko Ljubljanico. Povečanje Špitalovega mostu so zaupali Plečniku, ki je ugotovil, da je obstoječi most v zelo dobrem stanju in bi ga bilo nesmiselno podirati, zato je za pešce dodal dva nova mostova.

Z novimi ograjami je preoblikoval tudi stari most in nabrežje okoli mostov. Sprehodili smo se do stolnice svetega Nikolaja, ki je glavna cerkev Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev. Gradili so jo v letih 1701–1706 po načrtih kapucinskega brata Florencijana in italijanskega umetnika Andrea Pozza. Nekaj posebnega so Slovenska vrata – delo akademskega kiparja Toneta Demšarja, in Ljubljanska vrata – delo kiparja Mirsada Begića. Mimo lutkovnega gledališča smo prišli do vzpenjače in se podali na Ljubljanski grad, ki stoji na Grajskem griču. Arheološke raziskave potrjujejo človekovo prisotnost neprekinjeno od leta 1200 pr. n. št. V 15. stoletju je grad zamenjal prvo podobo, dograjevali pa so ga še v 16. in 17 stoletju. V 19. stoletju so na gradu uredili kaznilnico in vojaško utrdbo. Mestna občina Ljubljana je grad odkupila 1905. leta in v njem naselila prebivalce. V 60 letih se je začela kar 35-letna obnova. V 90 letih se je uporabljal za poročne slovesnosti, danes pa je prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav. Na današnji tržnici je bil pesniku in buditelju Valentinu Vodniku postavljen spomenik pred licejem že leta 1898, a so stavbo kasneje porušili; zato je pesnik na trg obrnjen s hrbtom. Ustavili smo se na Zmajskem mostu, zgrajenem po načrtih Josefa Melana. Župan Ivan Hribar ga je dal zgraditi kot nadomestilo poškodovanega lesenega Mesarskega mosta. Bil je eden prvih železobetonskih mostov v Evropi in prva taka konstrukcija v mestu. Preko Prešernovega trga smo se sprehodili po Čopovi ulici in uživali v bogati praznični razsvetljavi našega glavnega mesta.

Nives Urdih Foto: iz arhiva DU Kostanjevica glasovi | MAREC 2018 51

Pomladni

NAŠA DEDIŠČINA

Kaj vemo o glinokopih v Biljah

zavihanimi do kolen, zato se jih je oprijel vzdevek Blatarji. To je bilo zelo težko fizično opravilo in prav pri tem procesu opekarstva je naslednje stoletje prineslo največ novosti. Najprej so odpravili ročni izkop in prevoz gline do strojev za nadaljnjo obdelavo, lopate so zamenjali bagri vedričarji, transport so opravljali z vagončki prekucniki in lokomotivo. V 70 letih prejšnjega stoletja so začeli kopati glino s težko gradbeno mehanizacijo, z buldožerji, z nakladači in jo s kamioni dovažali na deponijo. Glinokopi so postajali večji, predvsem pa globlji.

Že veliko prispevkov je govorilo o pomenu opekarstva v Biljah, ki je z opekarniškimi dimniki in velikimi objekti poosebljalo kulturno krajino vasi. Malo pa jih je govorilo o reliefni podobi, kjer so Biljam prav glinokopi oblikovali današnji izgled. Pogoj za nastajanje opekarniške obrti je bila kvalitetna glina. Za proizvodnjo opeke so bili nujno potrebni tudi kamen, voda in les, česar je bilo v okolju na pretek.

Opekarništvo že v antiki

To so ugotovili tudi Rimljani, izumitelji gradnje opečnatih zgradb po Sredozemlju in širše. Mimo Bilj je pred dva tisoč leti potekala rimska cesta, ki je iz Ogleja (Aquileia) vodila čez Castro (Ajdovščina) v Emono (Ljubljana). Po njej je živahno potekal poštni promet s postajami in edina označena postaja v tem okolju je bila Ad Fornulos (Pri pečeh), ki jo arheologi postavljajo med Bilje in Bukovico. Ime rimske postaje utemeljujejo tudi arheološka izkopavanja, ker so na Križ Cijanu našli ostanke rimske opekarske obrti. Odkrili so več preprostih lončarskih

peči s kalotosto nadgradnjo, delavniški objekt, vodni rezervoar in vodnjak ter skromne ostanke večje opekarske peči oglate oblike, kjer so žgali tegulo. Po zatonu antike nimamo več zgodovinskih virov o obstoju opekarniške obrti. Nedvomno pa je obstajala, kajti Bilje se v pisnih virih prvič omenjajo v 13. stoletju kot vas z zgrajenimi objekti. V 19. stol. je postala obrtna dejavnost množična. Po spominskem pripovedovanju (Martin Nemec, Avgust Saunik, 1995) je biljensko območje postalo pravo obrtniško naselje, kjer so izdelovali predvsem zidake in korce.

Žganje gline na star način

Opeko so žgali v poljskih pečeh – žganje v kopah, kar je pomenilo, da so kopo postavili ob potok, glino pa so kopali okrog nje. Ko so ilovnato plast do določene

globine porabili, so peči le prestavili nekaj desetin metrov južneje ob vodi. To so večkrat ponovili. Na območju vasi so tako nastajali glinokopi, ki jih ni bilo potrebno niti zasuti, ker je bil dnevni kop relativno plitev in ga je redno polnila talna voda. Pravijo, da kar so v enem dnevu izkopali, je bilo naslednji dan do tri četrtine zalito. Poljske peči in kasneje nekoliko izpopolnjene opekarske peči – hrovatine so postavljali predvsem vzdolž Potoka. Glinokopi ob brežini so nižali teren, kar je še danes jasno vidno. Nekoč je Potok vijugal, danes pa teče naravnost v Vipavo, njegova okolica postaja območje pogostih poplav. Opekarske peči in kopanje ilovice so delovali tudi na zahodu vasi, pod Obršem, predvsem pa pod Marogovnikom, kjer je delovala opekarna do leta 1921. Vzhodno od Potoka so kopali ob Rusi poti, ki so jo Biljenci poimenovali prav po rdečem drobirju opeke iz bližnjih opekarn, s katerim so tlakovali cesto do opekarne in lastnih domov. Še danes so vidne vodnate jame glinokopov, ki se raztezajo skoraj do Margetence in Počival. Južneje so opekarji uporabljali vodo iz reke Vipave.

Ostala je Frnaža

Po drugi svetovni vojni so območje prvih opekarskih obrti in industrije prevzele Goriške opekarne, ki še danes uspešno nadaljujejo opekarsko tradicijo. Zaradi zastarelosti in nerentabilnosti so postopoma ukinili vse tri opekarne v Biljah in sanirali glinokope. Najprej so podrli Ljudsko opekarno, nato opekarno na Počivalah, ostala je le današnja Frnaža, ki žalostno propada. Njen dimnik je še zadnji pomnik nekdaj cvetočega

opekarstva v Biljah. Najbolj neugodno pa je, da na območju vasi ni več na razpolago kvalitetne gline. Goriške opekarne so sanirale pretežni del glinokopov severno od glavne ceste Miren– Vrtojba–Bukovica in ohranile edini večji glinokop ob reki Vipavi v Biljah, ki dobiva drugačen pomen. Stoletne ročno kopane

jame je zalila talna voda in nad glinokopi se še vedno spreletavajo kačji pastirji in komarji, zvečer pa se naokrog razlega žabji zbor.

Nataša Nemec Foto: Klavdij Bajc

Strojna proizvodnja olajša delo Povprečna poraba goriva 5,1 – 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO2 115 - 106 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0635 - 0,0203 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00051 - 0,00014 g/km. Število delcev: 7,27 x 1011 - 0,01 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. www.stavanja.si

Nova

SEAT Arona. Stavanja d.o.o.

Sledi svoji poti.

Industrijska cesta 4/d,5000 Nova Gorica

SKODA.SI pooblaščeni prodajalec, serviser vozil:

Pomladni glasovi | MAREC 2018

MODELI EASY

Bagri vedričarji, prekucniki in buldožerji

HUDOBRA PONUDBA

VOZIL ŠKODA

V drugi polovici 19. stol. se je v Evropi začenjala industrijska revolucija, ki je v obrtne obrate opekarjev prinesla strojno proizvodnjo. Postopno so se uvajali stroji, ki so popolnoma spremenili postopek dela in tudi vpliv na krajino. V Biljah so delovale tri opekarne, kjer so uvedli Hoffmanove peči: Ljudska opekarna, Frnaža in Počivale. Strojni postopek obdelovanja gline je zelo povečal število izdelkov, posledično pa je zahteval tudi spremenjen način kopanja, obdelovanja in prevoza gline.

Nekoč so delavci ročno kopali glino. Mastno ilovnato gmoto so nato s samokolnicami – karjolami in vozovi pozimi prepeljali k obratu. Spomladi so ilovico MODELI EASY ŠKODA z modeli Easy ponuja širok nabor vozil, ki sledijo potrebam sodobnega človeka. z motikami, kirešitvami, so jihkotklepali kot Vsi modeli so stesali opremljeni s premišljenimi tehnološkimi jih ponuja oprema Active, in poskrbijo za pravo mero udobja ter varnosti. Z ugodnim financiranjem in nizko kose, da njihove ostre konice zlahka ceno pa so izjemno prijazni tudi so vašemu žepu. rezale gosto gmoto. Raztesano ilovico so nalagali v kupe ter jo polivali z vodo, da se je razmehčala in razpustila. Nato so jo gnetli z bosimi nogami, s hlačami

24/10/2017 10:18

amzs.si amzs.si

Pomladni glasovi | MAREC 2018

NAŠA DEDIŠČINA

NASVET VETERINARJA

Pogosti zajedavci hišnih ljubljenčkov Težave z zajedavci in s paraziti so pogost razlog obiska živali pri veterinarju. Gastrointestinalne težave so pogoste. In najpogostejši vzrok so notranji zajedavci. Gastro-intestinalni zajedavci predstavljajo nevarnost za zdravje mačk in psov, nekateri pa se prenašajo tudi na človeka.

Notranji zajedavci

Ekološki pomen glinokopa Zavod RS za varstvo narave (prej Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) je ekološki pomen nekdanjega glinokopa v Biljah prepoznal preko sodelovanja z lovci, ki so na tem območju že tedaj zadrževali race mlakarice. Hitro je postalo jasno, da je območje pomembno tudi za številne ogrožene vrste ptic. Tu so se redno pojavljale siva čaplja, velika in mala bobnarica, dolgokljuni mokož, velika in grahasta tukalica. Občasno so tu tudi številni drugi zanimivi in redki pernati gosti, kot so rjava in čopasta čaplja, kvakač, njivska gos, črna liska, številne race (kreheljc, žvižgavka, sivka, belooka raca, žametna raca, čopasta črnica) in bela štorklja. Tako je bilo območje leta 1985 vpisano med naravne znamenitosti regionalnega pomena. (Slika 1).

močvirske sklednice (Emys orbicularis), pa tudi rastlinskih vrst, kot je mešinka (Utricularia sp.), ki je ena od naših žužkojedih vrst. Habitati teh vrst na območju opuščenega glinokopa so tesno povezani s tistimi ob reki Vipavi. Tako je danes površina opuščenega glinokopa del posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000) doline Vipave (Slika 2) ter del ekološko pomembnega območja. Poleg tega je del opuščenega glinokopa varovan kot samostojna naravna vrednota Bilj – opuščen glinokop.

Pomembno območje za več vrst živali

Varovanje in ohranjanje območja

Danes vemo, da območje ni pomembno le za ptice, ampak tudi za številne druge skupine ogroženih vrst živali. Tu so habitati in potencialni habitati številnih dvoživk (npr. laška žaba, Rana latastei), kačjih pastirjev (npr. povodni škratec, Coenagrion scitulum), naše edine sladkovodne želve,

Ukrepi varovanja zahtevajo ohranjanje območja v čim bolj naravnem stanju ter prepovedujejo vsakršno zasipavanje in odstranjevanja vegetacije. Pred vsakim posegom v območju je potrebno pridobiti mnenje pristojne organizacije za naravovarstvo.

Glede na številne interese po širjenju obdelovalnih in zazidalnih površin si lahko za precejšen skupen uspeh štejemo dejstvo, da smo uspeli ohraniti naravno bogastvo tega območja. Želimo si, da bi se prebivalci in širša skupnost zavedali številnih koristi, ki nam jih prinašajo mokrišča: varujejo nas pred poplavami in pred sušami, čistijo naše vode in zrak, so prava zakladnica rastlinskih in živalskih vrst, nudijo še zadnja zatočišča ogroženim vrstam in tudi nam pomagajo do sprostitve in umiritve. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so izvrstna učilnica v naravi: ne samo otroci in ostali navdušenci nad naravo – tudi strokovnjaki se vedno znova vračajo v tovrstna okolja. Tu pridobivajo drobce novih spoznanj, ki bodo morda nekoč ključna za naše preživetje – in za preživetje številnih vrst okoli nas.

Jana Laganis, ZRSVN, OE Nova Gorica Foto: Klavdij Bajc

Mačke so zelo izpostavljene parazitom med lovom, lahko pa jih prenašajo tudi bolhe. Klinični znaki so zelo različni, od asimptomatskih do zelo močnih drisk. Nekatere živali hujšajo, pri drugih se le občasno pojavi driska ali mehkejše blato. Nezdravljeni primeri pa lahko privedejo do slabše rasti, zmanjšanega apetita ter hiranja, lahko pa tudi do živčnih znakov ter celo pogina. Notranje parazite lahko imajo že novorojeni mladiči, saj se okužijo preko placente ali materinega mleka. V nekaj tednih po rojstvu začnejo izločati jajčeca parazitov z blatom, preko katerega se lahko okuži njihova mati. Priporočljivo je samičko razglistiti že pred parjenjem. Prav tako se priporoča razglistiti pse in mačke pred cepljenjem, saj tako imunski sistem bolje odreagira na cepivo in s cepivom dosežemo večjo zaščito. Večje zajedavce lahko vidimo s prostim očesom, manjši pa predstavljajo izziv tudi za veterinarja, saj se zaradi morfologije povzročitelja okužbo težko dokaže z enostavnimi preiskavami. Živali z želodčno-črevesnimi simptomi je potrebno zdraviti ne samo zaradi škodljivega delovanja zajedavcev, ampak tudi za preprečevanje okužb drugih (legla, vzrejališča, zavetišča …). Pomembna je preventiva, redno pospravljanje iztrebkov, ustrezna higiena okolja, vode in hrane, higiena samega psa in vzdrževanje higiene lastnika (umivanje rok). Na jadranski obali in drugod po Mediteranu se že pojavlja komar, ki prenaša t. i. srčno glisto. Komar s sesanjem krvi prenese ličinke v gostitelja. Te se premikajo po telesu, se medtem levijo in se naselijo v pljučno arterijo in desni srčni prekat. Srčna glista je zelo nevarna, saj je zdravljenje zelo težavno, zato je zelo pomembna preventiva, posebno pred odhodom na morje.

Zunanji zajedavci Slika 1: Označba območja, ki je bilo leta 1985 vpisano med naravne znamenitosti (vir: arhiv ZRSVN in Naravovarstveni atlas). 54

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Slika 2: Površine, ki so danes vključene v območje Natura 2000 in med ekološko pomembna območja ter površine s statusom naravne vrednote (vir: Naravovarstveni atlas).

Tudi alergijski dermatitis je zelo pogosto obolenje pri psih in mačkah. Vzrok zanj so največkrat zunanji zajedavci. Srbež

povzroča ugriz zajedavca ali reakcija na njegovo slino. Najpogostejši povzročitelji so bolhe, seveda pa ne smemo pozabiti na ostale zajedavce, kot so uši, garje in klopi. Bolhe so trajni zunanji paraziti, ki zajedajo pri domačih živalih, pa tudi pri človeku. Ena vrsta bolh se lahko pojavlja pri različnih živalskih vrstah. Samice odlagajo jajčeca (ena bolha lahko v 1 dnevu izleže do 40 jajčec) v bivalno okolje gostitelja (ležišče živali, posteljnino, okolico ...), iz katerega se potem razvijejo ličinke, ki se po 14 dneh zabubijo. Te lahko mirujejo več mesecev, preden se iz njih izležejo bolhe. In tudi bolha lahko preživi v okolici brez hrane nekaj mesecev. Tako se ljubljenčki z njimi okužijo, saj bolhe redko skačejo z živali na žival. Zaradi bolečih zbadanj se žival praska. Bolhe so lahko prenašalke nekaterih nevarnih kužnih bolezni. Lahko prenašajo povzročitelja kuge in tifusa na človeka, povzročitelja parvoviroze na psa in kot vmesni gostitelj trakulje. Klopi so občasni ektoparaziti, ki se prehranjujejo s krvjo. V Sloveniji so najpogostejše tri vrste klopa. Gozdni klop je zelo razširjen. Živi v vlažnih gozdovih, na travnikih z visoko gosto travo, v grmovju in na nekultiviranih terenih. V suhem okolju ne preživi. Aktiven je spomladi in jeseni. Zajeda pri sesalcih, ptičih, plazilcih in pri človeku. Travniški klop ima najraje odprta in vlažna okolja, kot so travniki ob rekah in jezerih. Zajeda predvsem pri srednje velikih

sesalcih, kot so ovce, govedo, psi, konji, prašiči in človek. Rjavega pasjega klopa lahko srečamo v pesjakih, pasjih utah, zavetiščih in celo v naših domovih, saj njegov celotni cikel poteka tudi v notranjih prostorih. Njegov najljubši gostitelj je pes. Klopi prenašajo tudi različne povzročitelje bolezni, ki pri ljudeh povzročajo npr. lymsko boreliozo, granulocitno anaplazmozo, klopno paralizo ... Za preprečevanje in uničevanje zunanjih zajedavcev obstaja na tržišču veliko insekticidov oz. ektoparazitikov. Preparati se dobijo v obliki kožnih nanosov (ampul), tablet ali ovratnic. Za notranje zajedavce pa se dobijo preparati v obliki past, tablet ter ampul. Pri izbiri le-teh se posvetujte z veterinarjem, saj niso vsi preparati primerni za vse živali!

Jana Zavrtanik, dr. vet. med. Foto: iz arhiva Jane Zavrtnik

Pomladni glasovi | MAREC 2018

VÚÔÚW VÚÔÚWÓ Ó