Revija Družina in Življenje JUNIJ 2020

Page 5

Domovina: po žensko …

Družina in Življenje

5

Nebeški Jeruzalem – moja domovina Če pozorno prisluhnete besedilu pesmi Nebeški Jeruzalem, boste ugotovili, zakaj si jo je moj skoraj 12-letni sin Rožle izbral, da bi mu jo zapeli na pogrebu. Rekel je, da mu blaži bolečine in ga dviguje k Jezusu, medtem ko mu je tumor razjedal obraz in ustno votlino. In ta pesem je res donela do neba med njegovim pogrebom in nas navdajala z upanjem in pogumom.

anes lahko mirno rečem, da so moja edina prava domovina nebesa, kljub spoznanju, da bom v naši zemeljski domovini vedno preizkušana in da mi bo hudobni prišepetovalec vedno metal polena pod noge. Kot na primer pri vzgoji, kjer se večkrat počutim popolnoma nemočno, četudi si želim, da bi moja dejanja bila zgled vere. Tako pa sem deležna najstniških uporov, nerganja in negiranja vsega, kar je meni sveto in kar se mi v luči vere zdi najbolj prav. Skozi moje oči je vzgoja za nebeško kraljestvo trnjeva pot in marsikdaj prebodeno srce nemočne mame. V preteklih tednih karantene – ob šolanju doma, blaženju stisk otrok ob žalovanju za umrlim bratom, organizaciji gospodinjskih opravil … – sem se pogosto vprašala, kaj je dejansko najpomembnejše. Opravljene vse šolske obveznosti? Odlične ocene? Do potankosti počiščeno stanovanje? Duševno zdravje? Molitev? Ohranjanje stikov s prijatelji? Kaj vse nas, starše, obremenjuje in skrbi! Morda je res uspešnost po zemeljskih merilih to, da so otroci preskrbljeni, obdani s prijatelji, iznajd­ ljivi, imajo dobro plačane službe, so pri sosedih zapisani kot lepo vzgojeni otroci … Pa se kdaj vprašamo, kaj pomeni biti uspešen po merilih nebeškega kraljestva? Ko obtičiš v zastoju ... Ko je naš Rožle na smrt zbolel, so spontano začele odpadati tiste »običajne« skrbi, ki jih imamo starši. Namesto tega so v ospredje začeli prihajati pogovori o osebni veri, prežeti z resničnimi primeri, ko je Jezus

Foto: Unsplash

D

posredoval in dogodek obrnil v pravo smer. Tako se nama je z Rožletom pripetilo, da sva hitela na slikanje glave. Na avtocesti se je v trenutku pojavil gost promet, ki se je spremenil v nepremični zastoj. V stiski zaradi pomanjkanja časa sem ugotovila, da v svoji veliki nemoči lahko storim le eno: začnem Boga slaviti in se mu zahvaljevati za zastoj, ker ima z nama drugačen načrt. Kmalu se je kolona začela po polžje premikati. In to še ni vse! Bolj, ko sem se goreče zahvaljevala za vse mogoče, tudi za gotovo zamudo, hitreje sem lahko vozila. Kar naenkrat sem se zavedla, da sva že blizu bolnice, da imava same zelene semaforje in skoraj prazno cesto. Še danes ne morem verjeti, da sva prišla na pregled petnajst minut pred predvidenim slikanjem. Zaradi takih malih čudežev je začelo rasti zaupanje v Jezusa in moč molitve tudi pri otrocih. Bolj ko je Rožle zadnja dva meseca svojega življenja trpel, bolj se je izročal Jezusu – slišala sem ga, kako si je ponavljal: »Jezus, usmili se me!« Uspešnost po Božjih merilih Po pogrebu sem čutila globoko hvaležnost in olajšanje, da Rožletu nikoli

nisem lagala o veri, o Jezusu, o Božjem načrtu zanj. Blagor meni, čeprav nisem videla Jezusa, ampak sem (kljub neznosnemu trpljenju sina) še vedno trdno verovala in zaupala. Zelo sem hvaležna, da je Rožle v času zdravljenja sklenil prijateljstvo z Jezusom in nam na lastnem pogrebu dal spoznati, da nebeški Jeruzalem resnično obstaja. Tam je naš pravi dom, kjer se bomo spet objeli s svojimi ljubljenimi. Tam nam bo Bog obrisal solze z žalostnih oči, premagano bo vse trpljenje, žalost in bolečine. Tam nam bo Jezus podaril mir, veselje ter nas obdal s svojo ljubeznijo, če se mu bomo popolnoma predali, se mu zahvalili za vsak še tako težak trenutek, saj bo ob tem na nas razlival blagoslove (kot nam obljublja v Svetem pismu), da bomo lažje zdržali do konca vsega, kar nam je namenjeno. Čeprav mi hudobnež v trenutkih žalovanja večkrat prišepetava, kaj vse bi lahko Rožle s svojimi mnogimi interesi in razgledanostjo postal, pa mu ni bilo dano, popolnoma zaupam, da je dosegel svoj namen na Zemlji in sedaj zaradi svoje otroške vere zre Božje obličje, kar je za starša največje plačilo. ● Urška Valjavec


Articles inside

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES

1min
page 40

Brž uveljavimo pomilostitev

8min
pages 36-39

skupinah Priznanje občine Krško zakoncema Vilmi in Daniju Siter

1min
page 33

DAR ŽIVLJENJA

1min
pages 34-35

Pričevalci izza kamere

3min
page 31

Merjenje utripa v zakonskih

3min
page 32

DiŽ-ev spletni seminar ali “pridemo tudi na dom

2min
page 30

Zakonska skupina Štepanja vas 6: »Skupina zakoncev s podobnimi problemi in različnimi načini spopadanja z njimi

5min
pages 28-29

Robi in Martina Albreht: »Znani smo po tem, da plavamo proti toku

13min
pages 24-27

Sveti Duh za vsakdanjo rabo

11min
pages 20-23

Kako naj se lotim branja Svetega pisma?

6min
pages 16-17

Učna lekcija epidemije

2min
page 13

Tašča tašči

3min
pages 18-19

V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil

5min
pages 14-15

dr. Peter Millonig: »Na začetku vsake pozitivne družbene preobrazbe je spreobrnjenje posameznika

14min
pages 8-12

moja domovina Ko sta nebo in zemlja … združena

5min
pages 6-7

Nebeški Jeruzalem

3min
page 5

Nebesa pod Triglavom

3min
page 4
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.