11 minute read

Sveti Duh za vsakdanjo rabo

Vilma Siter, z možem Danijem skupaj vodita društvo DiŽ

Po nekaj letih sva končno obnovila vrt. Prejšnja leta nama to ni uspevalo ob najinih številnih potovanjih in odsotnostih od doma zaradi najinega poslanstva. Letos pa se je, kot pravi moj mož, v njem prebudil vrtnar. Zelo sem bila vesela tega, saj sem si tega že dolgo želela. Pa pravijo, da kdor čaka, dočaka.

Advertisement

Obnove vrta se je moj mož lotil dežja, ki ga nebo dobrohotno nameni odnosu. Opazila sva, da čisto vsak nov načrtno, natančno in kljub težnaši zemlji. Nisva pa računala na nekaj dan, pravzaprav vsaka situacija prinese kemu delu vztrajal iz dneva v dan. … O tem pa malo kasneje. izzive, v katerih se morava zavestno Niso ga ustavile utrujenost niti bolePrimerjave z delom na vrtu in spopasti in se truditi za delo na najičine v telesu. Vedel je, kaj hoče in je delom na najinem odnosu so se ponunem odnosu in to delo se ne konča niti to tudi izpeljal. In to ni bil kar kakrdile same od sebe. Tako kot nama je po 41 letih zakona. šenkoli vrt. Njemu je všeč, da so korona čas omogočil, da sva lahko stvari narejene lično in da zgledajo ostala doma in uredila vrt, tako je Potreba po stalni čuječnosti lepo. Tako je nastal lepo urejen vrt. nama omogočil tudi to, da sva se lahko Na vrtu sva sicer že prej opazila kar Od takrat naprej se vanj vsako jutro več posvetila drug drugemu. Čeprav precej lukenj, vendar jim nisva posveodpravi on sam, velikokrat pa kar oba, sva bila tudi prej ves čas skupaj, sva čala pozornosti. Po nekaj tednih pa je in občudujeva, kako lepo vse raste in sedaj doumela, da imava tudi midva izginila prva sadika sibirske borovuspeva. Hvaležna sva za vsako kapljo še marsikaj za postoriti v najinem nice, nato ena pa druga sadika solate.

Nazadnje so se luknje pojavile celo v rastlinjaku, ki je bil letos na novo postavljen.

Sovražnike najinega vrta sva spregledala in jim nisva posvečala posebne pozornosti, dokler nisva doživela posledic. Voluhar, bramor, uši in krti so opravili svoje in ker ne veva, kako natančno se lotiti teh problemov, se bova še dolgo ukvarjala z uničevalci najinih naporov. Vem, da mnogi med vami veste, o čem govorim, in boste morda rekli, da to ni nič posebnega in novega, pa vendar …

Ta primerjava z vrtom in najinim delom na odnosu, ki vodi v edinost, me je spomnila na prvo leto življenja v najinem zakonu. Čeprav sva bila zaljubljena in vesela, da sva si na novo ustvarila življenje in z veseljem začenjala vsak nov dan, nama je bilo to veselje večkrat ukradeno in spodjedeno. Najini različni naravi, najina izkustva iz najinih matičnih družin in najina sebičnost so bili tisti voluharji ali bramorji, ki so tolikokrat spodjedali najino edinost in s tem veselje in srečo.

Nova spoznanja

Takrat sva prvič zavestno poslušala in preučevala vlogo in pomen Svetega Duha v našem življenju. Bila sva navdušena na tem, da Sveti Duh res deluje, če mu dovolimo in mu damo priložnost. On je res tista Božja moč, ki jo vsak kristjan nujno potrebuje v vsakdanjem življenju – v vseh običajnih in tudi bolj zapletenih situacijah oziroma težavah.

Po vseh letih najinega zakona se še vedno poslužujeva veščin, ki so nama takrat pomagale premagovati sovražnika najine edinosti. Zdaj dobro vem, da se omenjeni sovražnik z leti ni utrudil in ni odnehal, čeprav sva ga s poslušnostjo Svetemu Duhu in z njegovo močjo že neštetokrat premagala. Še vedno dela in se trudi, da bi uničil »vrt najine edinosti«. Pri tem je za naju najpomembneje, da se v tem boju zavedava, da »voluhar« ni zmagovalec, čeprav mu kdaj uspe spodjesti kakšno korenino ali dober namen. Za naju je končni zmagovalec Gospod in Odrešenik, Jezus Kristus, ki pravi: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal« (Janez 16,33).

Jezusov klic k edinosti

Ko v teh dneh beremo Jezusovo velikoduhovniško molitev, ki jo lahko razumemo kot njegovo oporoko (Janez 7,20–26), se prav ta nanaša na pomen edinosti. Pove nam, da svet okoli nas le po naši medsebojni povezanosti, ljubezni in edinosti lahko vidi Boga in spozna njegovo delovanje. Sama bi si upala trditi, da je edinost najbolj ogrožena in napadana prav v osnovni celici družbe, v družini, tam, kjer se rojevajo in rastejo nova življenja. Jezus nas pa vabi ne le k edinosti, pač pa da postanemo tudi njegove priče: »Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene« (Janez 17,23). Le po naši edinosti in ljubezni, ki jo črpamo iz intimnega odnosa z Bogom, lahko pričujemo temu svetu. Brez tega nam svet ne bo verjel! Svet več ne verjame besedam, verjame pa dobroti, ki jo doživi ob stiku z nami, verjame ljubezni, ki veje iz našega srca, verjame naši prijaznosti, ki veje iz naših gest, pa tudi iz besed. Mnogi pa nam lahko verjamejo šele takrat, ko smo se pripravljeni iskreno opravičiti za svoje napake ali napačno izgovorjene besede.

Zgled in smisel življenja

Danes nas, kristjane, ljudje pozorno opazujejo. Z vsem, kar delamo in kar smo, smo priče. Lažne ali prave, tiste, ki pričujejo o ljubezni ali pa o svoji sebičnosti. V vsakem primeru smo razstavni eksponat. Zato ni vseeno, kako živimo. Naše življenje ima veliko večje poslanstvo kot le to, kar se vidi na zunaj. Ljudem okrog sebe kažemo na globlji pomen in celo smisel življenja. Ta pa je ravno v tem, da se naučimo ljubiti, kakor ljubi Bog, kot pravi sv. Janez Pavel II. In kje je bolj primeren prostor, da se tega učimo in si izkazujemo pozornost in ljubezen, kot prav v družini. To potem lahko živimo tudi zunaj v svetu.

Naša edinost je za ta svet okno, skozi katerega lahko vidijo vsaj delček nebes. Mi, kristjani, smo poklicani k temu, da prinašamo upanje za ranjeni svet, ki se v depresijah in obupu utaplja sredi oceana bivanjske praznine.

Sprašujem se, ali ima tudi današnji človek dovolj priložnosti slišati o Jezusu na jasen in razumljiv način, da bi se lahko odločil zanj in mu sledil?

Vera v današnjem svetu

Zaradi pričevanja prvih učencev in njihovega poguma lahko danes tudi jaz verujem v Kristusa. Na podlagi tega dejstva sklepam, da je od mene in tebe odvisno, ali bodo imeli ljudje prihodnjih generacij še možnost spoznati Jezusa Kristusa kot Odrešenika.

V korona času, ko so se stvari odvijale drugače kot običajno, sem opazila, da so me večkrat popadla negativna čustva, kot so strah, brezup, dvom, poleg teh pa so me zelo motile napake drugih. Priznam, da sem se (pre)večkrat prepuščala tem občutkom in se celo znašla v nekem čudnem in težkem čustvenem stanju. Vsemu navkljub sem vztrajno vsak dan prebirala Sveto pismo in kmalu ponovno ugotovila, da je lahko prepuščanje vajeti mojim čustvom zelo nevarna stvar. Postaviti svoja čustva na prestol mojega življenja namesto Boga, je greh malikovanja. In ko Bog ni na tistem mestu, ki mu pripada, stvari ne gredo v pravo smer in nikoli proti edinosti. Ta je namreč Božja kategorija.

Tako kot prvi učenci se tudi jaz vedno znova učim biti poslušna Božjemu Duhu, saj se v nasprotnem primeru še kako hitro znajdem in obtičim v svojih zmotah. Prav Sveti Duh, ki nam ga je Jezus obljubil in ga celo sam izprosil od svojega Očeta za tiste, ki bodo verovali, je najboljše sredstvo za boj proti sovražniku najine edinosti, pa tudi edinosti v družbi, domovini in svetu. ●

Ostanimo doma« – kako pa naj zdaj ostanemo povezani?

Pri Družini in Življenju imamo priročnik za voditeljske pare. V njem je natančno opisano, kako poteka srečanje zakonske skupine, po kakšnih temeljnih načelih deluje zakonska skupina, kaj je domača naloga (Trenutki za naju) in kaj zmenek, kakšna je primerna pogostitev na koncu srečanja …

Priročnik je napisan za običajne Nanje ni bil pripravljen prav nihče, tudi skupin ubrali nove pristope, kako čase. Epidemija, s katero smo bili DiŽ ne. Po prvih nekaj tednih, ko smo ohranjati zakonsko skupino živo, kako soočeni v marcu, in vsi z njo povezani ugotovili, da bo nezmožnost srečevakrepiti vezi in si biti v oporo. Tukaj jih ukrepi pa so delovanje naših zakonskih nja v živo postala stalnica vsaj za nekaj delimo, če se takšen ali podoben čas skupin postavili v čisto nove okoliščine. mesecev, so voditeljski pari zakonskih zopet vzpostavi.

Kako lahko torej voditeljski par vodi skupino v času epidemije?

Vsi, ki v času epidemije delate od doma in/ali imate šoloobvezne otroke, ste se verjetno dokaj hitro spoznali z možnostjo uporabe orodij, ki omogočajo videokonferenčne klice.

Skupine, ki so se »dobile« na ta način, poročajo, kakšno veselje je bilo videti drug drugega »v živo«, pa čeprav se niso mogli objeti, si stisniti roke ali se lopniti po ramenih.

Tudi pri tovrstnih srečanjih velja, da morajo biti vodena, saj je težko slediti drug drugemu, če nekdo ne usmerja pogovora. Zato je priporočljivo, da po začetnih pozdravih voditeljski par prosi vse sodelujoče, naj izklopijo svoje mikrofone in jih priklopijo takrat, ko so na vrsti. Pri tej obliki srečanja je – morda bolj kot na srečanjih v živo – pomembno, da voditeljski par na začetku poda okvirni potek srečanja, na primer: začeli bomo z molitvijo, nato pa si bomo »v krogu« podelili, kako poteka naše življenje v teh dneh. Na koncu bomo duhovnega spremljevalca skupine prosili za molitev in blagoslov.

Vsebina srečanj zakonske skupine

Kakšno vsebino naj imajo srečanja zakonske skupine, ki potekajo preko spleta? Priporočamo, da prvo spletno srečanje ni običajno srečanje in da se na njem ne dela po gradivih. Večina udeležencev se bo verjetno še »lovila« z uporabo spletnega orodja, kdo bo morda vmes celo »izginil« zaradi slabše internetne povezave …

Zaradi novih okoliščin, v katerih smo se znašli, je dobro, da na prvem spletnem srečanju čas namenimo podelitvi trenutnega življenja zakoncev – si zaupamo lepe in težke trenutke in prosimo za podporo v molitvi.

Če se skupina odloči, da bo s srečevanjem preko spleta nadaljevala, ima različne možnosti pri izbiri vsebine srečanja:

Delo po gradivih: skupina lahko nadaljuje z delom po gradivih. Pri tem je dobro imeti v mislih, da je vsebino lekcije potrebno prilagoditi drugačni obliki srečanja. Določene vaje v gradivih preko spleta niso izvedljive. Spletna srečanja so tudi krajša, zato ni nič narobe, če tisti par, ki vodi srečanje, izbere iz lekcije nekaj ključnih vprašanj ter ne predela lekcije od začetka do konca, kot bi jo na srečanju v živo.

Podelitev na vnaprej pripravljena vprašanja: voditeljski par v tem primeru vnaprej pošlje nekaj vprašanj; recimo o tem, kako zakonci usklajujejo delo in šolanje od doma; ali se soočajo s kakšnimi strahovi, povezanimi s tem časom (finančne stiske, strah pred prihodnostjo, strah pred okužbo); kako živeti vero v času, ko je dostop do cerkve in zakramentov omejen in podobno.

Molitveno srečanje: skupina se lahko tudi odloči, da se bo dobila na molitvenem srečanju. Skupina v Štepanji vasi je na primer v postnem času imela ta privilegij, da je bila s pomočjo prenosa v živo, ki ga je pripravil duhovni spremljevalec, navzoča pri češčenju Najsvetejšega. Zakonci so sodelovali s prošnjami za različne potrebe. V zakonski skupini Stopiče so se v postu »dobili« pri molitvi križevega pota.

Kaj pa, če se ne moremo dobiti preko spleta?

Srečanja skupin preko spleta seveda niso edina možnost in tudi niso primerna ter izvedljiva za vse skupine. V nekaterih skupinah, kjer so pari starejši, verjetno vsi niso vešči uporabe spletnih orodij.

V takih skupinah ima voditeljski par možnost, da zakoncem napiše mail, v katerem podeli del svojega življenja, jih povabi k spremljanju dobrih duhovnih vsebin (na DiŽ-evi spletni strani in drugje) in jim zagotovi molitveno podporo. Lahko pare tudi povabi, da se odzovejo in tudi oni kaj napišejo ter podelijo z ostalimi.

Tudi telefonski klic ali kratko sms sporočilo sta na mestu. Lahko se zgodi, da na mail ali sporočilo ne bo odgovora. Nič hudega. Izkušnje kažejo, da parom veliko pomeni gesta pozornosti, lepa misel in vzpodbuda, tudi če se nanjo ne odzovejo.

Različnost zakoncev v skupinah

Zavedati se moramo, da se zakonci v naših skupinah na trenutne razmere različno odzivajo. Nekaterim manjka druženje in so veseli možnosti srečevanja preko spleta, vsakega maila ali sporočila. Spet drugim je morda zdaj še posebej težko in naporno in jim ni do tega, da bi delili svoje težke občutke z ostalimi zakonci v skupini. Če voditeljski par zazna tako stisko, naj ponudi pomoč (če lahko kako konkretno pomaga), predvsem pa naj zagotovi molitveno podporo.

V tem času je občutljivost voditeljskega para – da zmore in zna presoditi, kateri način ohranjanja stikov je za njegovo skupino in zakonce v njej najbolj primeren – še toliko bolj pomembna. Zato je tudi v skupinah, ki se dobivajo preko spleta, potrebno poudariti, da udeležba ni obvezna in naj se srečanja udeležijo tisti pari, ki to zmorejo in želijo. Pari, ki imajo na primer doma majhne otroke ali pa živijo v garsonjerah, morda ob večerih sploh nimajo možnosti, da bi sodelovali na srečanju (čeprav si tega želijo), saj otrok ne morejo dati v varstvo in se v miru udeležiti srečanja. In ne bi bilo prav, da bi se zato počutili izključene.

Ko je v stiski voditeljski par

Kaj pa, če je voditeljski par tisti, ki je trenutno v težkem položaju in ne zmore poskrbeti za delovanje skupine? V tem primeru vzpodbujamo ostale zakonske pare v skupini, naj bodo samoiniciativni in sami napišejo kakšno sporočilo, se oglasijo ostalim zakoncem in jih povabijo k molitvi drug za drugega.

Naj bo takšen čas tudi priložnost, da vsak par razmisli o tem, na kakšen način lahko sam prispeva h gradnji malega občestva zakonske skupine in povezanosti parov v njej. ● Marjeta Bec