SOZ[U \OR^E PETROV“ Kavadarci “
50 GODINI POSTOEWE
Kavadarci, mart 2006 god.
Odgovoren za proektot prof. Vlatko Tasev vo sorabotka so Organizacioniot odbor za proslava na jubilejot
SODR@INA
Predgovor kon monografijata------------------------------------------------------------------ 5 Mestopolo`ba na gradot ------------------------------------------------------------------------- 7 Mal vremeplov -------------------------------------------------------------------------------------- 8 Hronika na razvojot na u~ili[teto Istorijat -------------------------------------------------------------------------------------------- 9 Za patronot ----------------------------------------------------------------------------------------- 13 {umarsko-drvoprerabotuva~ka struka----------------------------------------------------- 14 Zemjodelsko-veterinarna struka------------------------------------------------------------- 19 Prirodni i op[testveno-humanitarni nauki-------------------------------------------- 22 Slobodni aktivnosti---------------------------------------------------------------------------- 23 Obuki i proekti----------------------------------------------------------------------------------- 24 Publikacii----------------------------------------------------------------------------------------- 25 Nagradi i priznanija- ---------------------------------------------------------------------------- 26 Direktori-------------------------------------------------------------------------------------------- 27 Prilozi Vraboteni vo u~ili[teto vo periodot od 1956 do 2006 godina----------------------- 33 U~enici od prvata generacija vo Zemjodelsko-[umarskata [kola “Ivo Ribar-Lola� ---------------------------------------------------------------------------------- 37 Prva generacija maturanti 1956/1957 godina---------------------------------------------- 38
Izdava~: Biblioteka “Fetkin” Za izdava~ot: Mari~ka Ge~eva, direktor SOZ{U “|or~e Petrov” Kavadarci 50 godini postoewe Odgovoren za proektot: Vlatko Tasev, prof. Lektor-korektor: Roza Petkova Tehni~ko ureduvawe: Vlatko Tasev Roza Petkova Korica: Fotografii: Foto-studio “Ekspres” Grafi~ka monta`a: Dimo |urov Pe~ateno vo Pe~atnica “Daskal Kam~e” AD - Kavadarci Tira`: 500 primeroci
CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 373. 542 (497 . 17) “1956/2006” (Pedeset) 50 godini postoewe na Zemjodelsko-[umarsko u~ili[te (SOZ{U) Tekst: Vlatko Tasev ... (i dr.) Fotografii: Foto - studio “Ekspres” Kavadarci Pe~atnica “Daskal Kam~e” Kavadarci 2006, - 42 str. Ilustracii; 34 sm. ISBN 9989 - 2503 - 2 - 4 1. Glaven stvaren naslov : a) U~ili[ten centar “|or~e Petrov” (Kavadarci) 1956 - 2006 2.Tasev Vlatko
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Predgovor kon monografijata
Ovoj zna~aen jubilej, 50 godini postoewe na Zemjodelsko-[umarskiot u~ili[ten centar, e dostoen povod za prvpat od osnovaweto na ovaa vospitnoobrazovna institucija da se napravi obid da se sobere, sistematizira i objavi vo edna kniga arhivski materijal koj sodr`i golem broj podatoci povrzani so eden dolg period i koj svedo~i za mnogu nastani od toa vreme. Ovaa publikacija ima za cel da zaokru`i eden vremenski interval i da poka`e kako vo nego sme rabotele i [to sme postignale. Vo izminatite godini se vgradeni mnogu trud, entuzijazam, umeewe, znaewe i samopregor od mnogu lu\e. Izgotvuvaweto na eden vakov proekt ne e voop[to lesno, bidej]i se raboti za period od pet decenii aktiven i bogat razvoj na u~ili[teto. Iako odgovornosta e golema, sepak ja imame taa sre]a [to tokmu nam ni pripadna ovaa zada~a. Se zateknavme kako naslednici na prethodnite generacii koi go gradele i go unapreduvale uspehot [to denes go u`iva na[eto u~ili[te. Verodostojno i dostoinstveno treba da prika`eme ne[ta [to ne se iska`uvaat samo so brojki i koli~ini. Vo ramkite na petdeceniskiot period se slu~ile mnogu nastani za koi mo`ebi nikoga[ nema da doznaeme, no barem nekoi od niv ]e se ovekove~at i ]e `iveat vo ovaa kniga. Minatoto e u~itel na `ivotot, zatoa ne smeeme da go zaboravime. Treba da mu napravime spomenik vo na[ite du[i, za[to samo taka mo`eme da imame jasna vizija za idninata. Kavadarci, fevruari 2006 godina
Od sostavuva~ite
5
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Kavadarci e grad na mladosta i ubavinata, a serenadata e potsetnik na starite dobri vremiwa
Sobranie i plo[tad na Op[tina Kavadarci
Za ve~en nezaborav
6
Tradicionalnite vrednosti gri`livo se ~uvaat
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
MESTOPOLO@BA NA GRADOT
Gradot Kavadarci e smesten vo Tikve[kata Kotlina. Se protega na dvete strani na rekata
Luda Mara i se nao\a na nadmorska viso~ina od okolu 270 metri. Nastanokot na Kavadarci datira od krajot na XVII vek po Avstro-turskata vojna (1689-1690), a duri vo 1823 god. se spomenuva kako gradska naselba. Vo 1857 god. Kavadarci pretstavuva malo grat~e so okolu 2000 `iteli. Po Vtorata svetska vojna gradot populaciski i stopanski raste. Od 1948 god., koga gradot broel okolu 6.000 `iteli, do 2002 godina brojot na `itelite vo Kavadarci porasnal na okolu 30.000. Vo ekonomijata na gradot dominantno mesto zazema lozarstvoto i industrijata za proizvodstvo na vino. Taka, grozjeto e za[titen znak na gradot. Kavadarci e najgolem gradski centar na Tikve[kata oblast so administrativno-upravna, ekonomska, kulturno-prosvetna i zdravstvena uloga vo regionot. Op[tina Kavadarci se nao\a vo centralniot del na Republika Makedonija, spa\a vo zonata na sredno Povardarje i zazema zna~itelen del od Tikve[kata okolija. Mu pripa\a na slivot na Crna Reka kade [to e napraveno najgolemoto ve[ta~ko ezero vo R. Makedonija. Tikve[koto Ezero ima 2 3 povr[ina od 14 km i voden potencijal od 475.000.000 m i pretstavuva zna~aen faktor za razvoj na zemjodelstvoto, bidej]i navodnuva 18.000 hektari plodno zemji[te. Op[tinata e rasprostraneta na povr[ina od 114. 130 hektari na ramni~arski del okolu rekite Crna, Raec i Luda Mara, na padinski del okolu padinite na Quba[, Kozjak, Klepa, na visoramninski del po visoramninata Vita~evo i planinski del. Naselenata povr[ina na Op[tinata iznesuva 826 km2. Vo Op[tinata ima 10.573 doma]instva ili 2 vkupno 37.189 `iteli. Prose~nata gustina na naselenieto e 95 `iteli na 1km . Primatot na stopanskite subjekti vo Op[tinata go vodat metalur[kiot kombinat “Feni” i najgolemata vinarija na Balkanot “Tikve[“. Drugi stopanski granki koi se zastapeni vo gradot se: zemjodelstvoto, [umarstvoto, drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija.
7
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
MAL VREMEPLOV
8
50 GODINI POSTOEWE
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
ISTORIJAT Dejnosta za obrazuvawe kadri od oblasta na zemjodelstvoto i [umarstvoto vo Republika Makedonija datira od 1945 godina koga vo sostav na toga[noto Dr`avno sredno tehni~ko u~ili[te “Zdravko Cvetkovski” Skopje se formiraa dve paralelki od [umarskata struka. {koluvaweto na ovie u~enici trae tri godini. Vo 1950 godina se formira posebno sredno u~ili[te {umarski tehnikum “^aslav Rangelovi]” Skopje. Vo 1956 godina {umarskiot tehnikum se premestuva vo Kavadarci pri [to se otvoreni i zemjodelski paralelki i se formira Zemjodelsko-[umarsko u~ili[te “Ivo Ribar-Lola” so otseci [umarski i vinarsko - lozarski.
,
Dislokacijata vo Kavadarci e izvr[ena poradi izvonredno pogodnite uslovi koi gi ima regionot, bidej]i vo neposredna blizina na gradot se nao\a najgolemoto [umsko prostranstvo vo Republika Makedonija na planinata Ko`uf i golema povr[ina plodno zemji[te zasadeno prete`no so lozovi nasadi. U~ili[teto e osnovano od strana na Narodniot odbor na Titovvele[kata okolija so Re[enie br. 14982 od 16.7.1956 god. Podocna so izmena na zakonskite propisi preneseno e osnova~koto pravo na Narodniot odbor na Op[tina Kavadarci. Sedi[teto na u~ili[teto e vo Kavadarci na ul. ”Vardarska”. U~ili[teto raboti vo prostoriite na Gimnazijata se do 1965 godina koga e izgradena u~ili[na zgrada i ottoga[ se izveduva nastavata vo sopstveni prostorii. Na 7. 12. 1964 god. so Re[enie br. 04 - 8925 od strana na Sobranieto na Op[tina Kavadarci na Lozarsko-[umarskoto u~ili[te “Ivo Ribar-Lola” mu e odobreno osnovawe na lozova ekonomija so povr[ina od 20 hektari. Lozaro-[umarskoto u~ili[te “Ivo Ribar-Lola” Kavadarci na 27. 11.1965 god. so Re[enie br. 01-8702 izdadeno od Sobranieto na Op[tina Kavadarci poradi pro[iruvawe na dejnosta se reintegrira vo dve sredni u~ili[ta koi zapo~naa so rabota od 1. 1. 1966 godina i toa: {umarski u~ili[ten centar “Ivo Ribar-Lola” Kavadarci i Lozarskovinarsko u~ili[te “To[o Velkov-Pepeto” Kavadarci. U~ili[tata se samostojni i samoupravni organizacii koi rabotat vo zaedni~ka zgrada.
Po barawe na u~ili[teto i dadenata soglasnost od Sobranieto na Op[tina Kavadarci so Re[enie br. 012100/1 od 21.4.1969 god. Lozaro-vinarskoto u~ili[te “To[o Velkov-Pepeto” ja pro[iruva svojata dejnost so otvorawe na meliorativen otsek pri istoto u~ili[te, a vo 1970 god. so Re[enie br. 01-2100/1 od 23.1.1970 god. se imenuva vo Meliorativno-lozarsko u~ili[te “To[o Velkov-Pepeto”. Vo 1970 godina se izgradeni oran`erii koi se koristat za prakti~na nastava na obrazovniot profil - tehni~ar za pejza`na arhitektura. Vo 1983 godina doa\a do povtorna integracija na dvete u~ili[ta vo edno so ime ,,Zemjodelsko[umarski u~ili[ten centar “Ivo Ribar- Lola”.
9
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Po zdobivaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija vo 1993 godina u~ili[teto go promenuva svoeto ime vo Zemjodelsko-[umarski u~ili[ten centar “|or~e Petrov”, a od neodamna sledej]i go procesot na decentralizacija so soglasnost od MON na 3.11.2005 u~ili[teto se preimenuva vo Sredno op[tinsko zemjodelsko - [umarsko u~ili[te “|or~e Petrov”. Centarot e verificiran i mo`at da se [koluvaat i kadri od prvi do petti stepen na stru~na podgotovka na zemjodelsko-veterinarna i [umarsko-drvoprerabotuva~ka struka. Obrazovni profili: - [umarski tehni~ar; - tehni~ar za pejza`na arhitektura; - tehni~ar za primarna obrabotka na drvoto; - zemjodelski tehni~ar; - zemjodelski tehni~ar VET III; - hidromeliorativen tehni~ar; - lozaro-ovo[tarski tehni~ar; - tehni~ar za [umarstvo i pejza`na arhitektura I god. - tehni~ar za obrabotka na drvoto; - lozaro-vinarski tehni~ar I god.; - tehni~ar za farmersko proizvodstvo I god. Specijalisti~ko obrazovanie: - specijalist za [umarski raboti; - specijalist za podigawe na zeleni povr[ini; - specijalist po lovstvo; - specijalist p~elar; - specijalist podrumar; - pomo[en [umarski tehni~ar; - pomo[en tehni~ar za pejza`na arhitektura; - pomo[en tehni~ar za primarna obrabotka na drvo; - lozaro-ovo[tar III stepen; - pomo[en hidromeliorativen tehni~ar; - p~elar III stepen.
10
Broj na verifikacija 14982 od 16.7.1956 god. 09-1326/1 od 17.6.1969 god. 09-1326/1 od 17.6.1969 god. 11-2044/1 od 09.04.1993 god. 09-685/3 od 01.06.2005 god. 09-1233/1 od 20.05.1970 god. 14982 od 16.17.1956 god.
11-2027/1 od 01.6.1995 god.
11-1583/1 od 23.11.1984 god. 11-2044/1 od 09.04.1993 god.
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
,
SOZ{U “|or~e Petrov” funkcionira i obrazuva kadri vo u~ili[na zgrada izgradena vo 1965 godina koga i e dodelena i lozova ekonomija so povr[ina od 20 hektari. 1970 godina e izgradena oran`erija za izveduvawe na prakti~na nastava za u~enicite od obrazovniot profil tehni~ar za pejza`na arhitektura. Za zgolemuvawe na prostornite uslovi vo 1987 godina e izgraden u[te eden krak so [to vkupnata 2 povr[ina na u~ili[nata zgrada iznesuva 4396 m . 1989 godina e izgradena rabotilnica za izveduvawe na prakti~na nastava i obuka za u~enicite od drvoprerabotuva~kata struka. So Odluka na Vladata na Republika Makedonija vo 2002 godina na u~ili[teto mu e dodelena [uma za posebna namena so povr[ina od 360 hektari vo mesnosta Mihajlovo za izveduvawe na prakti~na nastava za u~enicite od [umarskata struka. U~ili[teto raspolaga so golema dvorna 2 povr[ina od 35.046 m [to e celosno hortikulturno uredena i opfa]a: 2 -sportski tereni - 6.500 m ; -poligon za obuka na u~enicite od [umarska 2 struka - 2.500 m ; -botani~ka i agrobotani~ka gradina - 14. 350 m2; -dekorativen rasadnik - 9.000 m2; 2 -betoniran dvor i pateki - 1.500 m .
Vo sostav na u~ili[teto se izgradeni slednite objekti: - drvoprerabotuva~ka rabotilnica 300 m2; - ma[inska rabotilnica so gara`i 150 m2; 2 - drvena monta`na baraka 350 m ; - oran`erija 386 m2. 2 U~ilni~ki prostor ima 2.582 m so [to 2 vkupniot u~ili[ten prostor e 4.422 m .
11
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
{umarstvoto, ureduvaweto na prostorot, drvoprerabotkata i zemjodelstvoto se su[tina na `ivotot i izvonredno va`ni za opstanokot na na[ata planeta, a tokmu nie ja imame ~esta da gi neguvame ovie nauki. Ne mo`e nitu da se zamisli razvojot na zemjodelstvoto vo Tikve[ijata i vo Makedonija bez soodvetni stru~ni kadri koi gi vlo`uvaat svoite znaewa za dobivawe u[te podobri prinosi od plodnata po~va [to ni ja darila prirodata. Nema idnina bez pravilna nega i iskoristuvawe na [umite, bez oblagoroduvawe na prostorot vo koj `iveeme i rabotime i bez toplinata na drvoto vgradeno vo na[ata soba.
Nie nudime obrazovni uslugi koi ovozmo`uvaat osposobuvawe na mladite za rabota i `ivot, ja pottiknuvame doverbata i po~ituvaweto na na~in [to zaslu`uva doverba od na[ite u~enici i nivnite roditeli. Na[eto u~ili[te pretstavuva organizirana i kvalitetna sredina. Ovde mo`at da nau~at i da otkrijat mnogu `ivotni tajni, da se do`iveat nezaboravni iskustva i da se nadgradat nivnite znaewa i sposobnosti, me\usebnoto razbirawe i eti~kite standardi, da se obezbedi individualen razvoj na u~enicite i da se afirmiraat odgovornostite. Odlukata na u~enicite da gi pominat najubavite godini od svojot `ivot vo na[eto u~ili[te e golema odgovornost za nas i nie nastojuvame da go napravime nivniot prestoj vo SOZ{U “|or~e Petrov “ ubav i nezaboraven. Vo ovoj hram na mladosta se neguvaat osnovnite vrednosti na `ivotot i se vplotuvaat vo li~nosta na u~enikot. Li~en beleg na kadrite [to izleguvaat od na[eto u~ili[te e originalnosta i dostoinstvoto, oven~ani so humanite vrednosti dostojni na profesijata [to ja odbrale. 12
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
ZA PATRONOT
Studen pogled Poetski misli @ubori no]ta Vo razvioren ogan Mi navira padot na mrtviot junak Tvoram Potonat vo misli Tkaam ve~en spomen Izdlaben vo taga Plamti `arot vo srceto Ovaa no] ve~na e Dragan Markoski
,
|or~e Petrov - li~nost [to se po~ituva, saka i ceni, no i li~nost koja ne obvrzuva da u~ime, tvorime i vredno rabotime
|or~e Petrov e istaknat ideolog i organizator na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija vo predilindenskiot period. Roden e 1865 god. vo Prilep (Varo[) kade se zdobil so osnovno obrazovanie. Se [koluval vo Bitola, Solun i Plovdiv. Bil u~itel vo {tip, kade [to rabotel na formiraweto na revolucionernite grupi. Osven vo {tip, takvi grupi formiral i vo drugi gradovi niz Makedonija. Kako profesor vo Solunskata gimnazija (1895-1897) se povrzal so Organizacijata i stanal aktiven ~len na TMORO. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 god. so svoja ~eta, koja se borela vo reonot na Prilep i na Mariovo. Po vostanieto ostanal vo Makedonija i ne se otka`al od idejata za obnovuvawe na Organizacijata i za novo vostanie. Zemal u~estvo na nekolku regionalni kongresi (Prilepski, 1904 god. i Strumi~ki, 1905 god.) kako i na Rilskiot, 1905 god. Kako zadgrani~en pretstavnik na VMRO dejstvuval vo dva perioda (1897-1901 i 1905 god.). Bil ogor~en protivnik na vrhovisti~kata struja, na delbite na Makedonija po Balkanskite vojni, vo Bukure[t, kako i na nejzinoto sankcionirawe na Versajskata konferencija po Prvata svetska vojna. Kako oformen intelektualec pi[uval i gi prezentiral ideite za osloboduvawe na Makedonija. Napi[al nekolku dela, a vo 1896 god. go objavil najpoznatoto od niv “Materijali za izu~uvawe na Makedonija”. Bil redaktor na pove]e vesnici i spisanija. Toj spokoen ~ovek, oddaden na mirna rabota na 28 juni 1921 god. bil ubien od platenici na bugarskiot dvor kako pre~ka za ostvaruvawe na bugarskite dr`avni interesi. Toj zamina od istoriskata scena, no negovata deviza i denes zvu~i kako zapoved - Makedonija na Makedoncite. Gordi sme [to go nosime imeto na eden golem ~ovek koj mnogu ja zadol`il na[ata mala zemjaMakedonija. Negovata li~nost e dostojna za po~it, a negovoto delo na[a inspiracija. 13
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
[UMARSKO-DRVOPRERABOTUVA^KA STRUKA {umite pretstavuvaat nezamenliv priroden resurs. Tie ne se samo proizvoditeli na drva tuku prvenstveno ja pravat osnovata na `ivotnata sredina. Osnovnata zada~a na na[eto u~ili[te e mladiot ~ovek da nau~i da ja neguva i za[tituva [umata, da ja koristi na pravilen na~in i da se gri`i za nejzinoto regenerirawe. So stru~na edukacija od strana na iskusnite profesori u~enicite se izgraduvaat vo qubiteli i poznava~i na [umata. Od niv zavisi idninata na na[ata Zemja, bidej]i [umata e va`en segment vo `ivotot na ~ovekot.
Terenskata nastava i ferijalnata praksa se izveduvaat vo sopstvena [uma od 360 hektari. Vo sklop na [umata ima i [umska ku]a so korisna povr[ina od 565,4 m2 vo koja se smestuvaat u~enici od na[eto u~ili[te i studenti od {umarskiot fakultet.
So teoretska nastava vo u~ili[teto i prakti~na vo nastavnata [uma u~enicite mnogu blisku ja do`ivuvaat [umata i gi u~at nejzinite tajni. Na toj na~in tie pravilno ja iskoristuvaat, ja [titat od po`ari i po[umuvaat golini. 14
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Lovot - najstarata sportska disciplina, povrzana so opstanokot i egzistencijata e prisuten kako predmet koj se izu~uva vo ramkite na obrazovniot proces. Izobilstvoto od love~ki trofei gi krasi yidovite na kabinetot po lovstvo. Toa e najbliska mo`nost u~enikot da se zapoznae so site vidovi dive~, kako i so love~koto oru`je i oprema. Vo [umarskata struka zna~ajno mesto zazema i profilot tehni~ar za pejza`na arhitektura. U~enikot dobiva stru~ni znaewa za proizvodstvo i odgleduvawe na razni vidovi cve]iwa, dekorativni grmu[ki, sadnici so arhitekturna forma na krunata kako i na visoka rastitelnost.
Za nivnata edukacija postojat posebni objekti vo u~ili[teto nameneti za sobirawe seme, vegetativno razmno`uvawe i kalemewe. Vo oran`eriite, rasadnikot i botani~kata gradina vo koja se zastapeni site vidovi dekorativni grmu[ki, cve]iwa i drvja, ima uslovi da se steknat i pro[irat znaewata i iskustvata za ova blagorodno zanimawe.
15
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Za vreme na svoeto [koluvawe u~enicite u~estvuvaat vo podignuvawe parkovi, ureduvawe golem broj stopanski dvorovi, u~ili[ta, gradinki kako i uli~ni drvoredi. Tie redovno izrabotuvaat cvetni aran`mani pri odbele`uvawe na nekoj praznik ili kulturna manifestacija vo gradot. I drugite znaat kade da se obratat, ako sakaat da imaat ubava i zdrava okolina. Na[ite vredni i stru~ni race sozdavaat trajni vrednosti. {umata i cve]eto ovozmo`uvaat najbrz pristap do prirodata, gi o`ivuvaat ~uvstvata i ja obnovuvaat verbata vo osnovnite vrednosti na `ivotot. Zelenite povr[ini se odmor za o~ite, a toplite boi na cve]eto zadovolstvo za du[ata. Lu\eto koi se trudat da go oblagorodat i da mu vnesat ubavina na prostorot vo koj `iveeme se vistinski vol[ebnici.
Takvi se na[ite mladi kadri koi mu objavuvaat vojna na siviloto na asfaltot i na betonot i go pravat svetot poubavo mesto za `ivot.
16
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Drvoprerabotuva~kata struka so profil tehni~ar za obrabotka na drvoto obrazuva kadri koi gi izu~uvaat tajnite na iskoristuvaweto i obrabotkata na najplemenitiot materijal koj ni go dala majkata priroda - DRVOTO. Vo tekot na ~etirigodi[noto [koluvawe u~enicite steknuvaat znaewa za raspoznavawe na drvnite vidovi, nivno sortirawe i podgotovka na trupcite za pilewe, obrabotka na drvoto na primarni rabotni ma[ini, sekundarna obrabotka na re`ana gra\a, za[tita na re`anata gra\a, parewe i su[ewe na drvoto, proizvodstvo na furnir, drveni plo~i, iverici, [per, panel, medijapan i lesonit. Isto taka i grade`na stolarija: vrati i prozorci, drveni skali, ambala`a, monta`ni ku]i, mebel i opremuvawe na enterieri. Steknatite teoretski znaewa se praktikuvaat vo u~ili[nata rabotilnica. Vo nea se osoznavaat mo`nostite i na~inite na obrabotka na drvoto. Se izveduva obu~uvawe za rabota na site drvno-industriski ma[ini, za kroewe, ramnewe, tokarewe, brusewe, boewe, lakirawe. U~enicite steknuvaat ve[tini za rabota na site alati, ma[ini i uredi od drvnata industrija. Gi sovladuvaat tehnikite na obrabotka na drvoto i toa od surov trupec do gotov finalen proizvod.
17
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Izrabotenite predmeti go zbogatuvaat u~ili[niot enterier i eksterier i se koristat kako nagledni sredstva vo nastavata.
U~enicite koi zavr[uvaat vo na[iot centar kako tehni~ari za primarna obrabotka na drvoto, steknatite znaewa gi implementiraat vo drvnoindustriskite pretprijatija od Op[tina Kavadarci i [irum R. Makedonija.
Drvno-industriskata nauka ne e [ablon, tuku fleksibilna materija koja ne e stati~na. Zatoa u~enicite postojano se vo potraga po novite nau~notehnolo[ki dostignuvawa, novini i trendovi od ovaa oblast koja dava mo`nost da dojdat vo poln izraz kreativnosta i inovativnosta na u~enicite. Tuka toa se pottiknuva i neguva ve]e 40 godini.
18
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
ZEMJODELSKO-VETERINARNA STRUKA Zemjodelstvoto pretstavuva mnogu zna~ajna stopanska granka. Proizvodstvoto na zdrava hrana e osnoven imperativ na ~ove[tvoto za[to od nea zavisi zdravjeto i vitalnosta na lu\eto. Ovaa blagorodna i va`na nauka se izu~uva vo ramkite na obrazovniot proces vo na[iot u~ili[ten centar. Zastapeni se site nejzini komponenti koi, vsu[nost, i ja pretstavuvaat kako celina. Od oblasta na sto~arstvoto u~enicite se zapoznavaat so anatomijata i fiziologijata na doma[nite `ivotni, nivnata ishrana, pravilnata nega, odgleduvaweto, razmno`uvaweto i iskoristuvaweto. Tie steknuvaat znaewa za sovremenata tehnika i tehnologija vo sto~arstvoto, prepoznavawe na razni vidovi rasi i kategorii na doma[ni `ivotni kako i nivnite proizvodni osobini. Teoretskata nastava se izveduva vo opremen kabinet so potrebni nagledni sredstva i pomagala, a prakti~nata vo sto~arski farmi, mlekari, ribnici i klanici vo Op[tinata i nadvor od nea.
Navodnuvaweto e va`en del vo zemjodelstvoto. Vodata e osnoven faktor potreben za rast na zemjodelskite kulturi i zatoa e potrebno taa da se donese do nasadite. Vo u~ili[teto se obu~uvaat kadri ostru~eni za poznavawe i koristewe na tehni~kite karakteristiki na sistemite za navodnuvawe vo Republika Makedonija. U~enicite gi primenuvaat prakti~no svoite znaewa vo agrobotani~kata gradina i na u~ili[nata ekonomija, kako i na hidromeliorativniot sistem “Tikve[”.
19
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
PRIRODNI I OP[TESTVENO-HUMANITARNI NAUKI Vo moderno opremeniot kabinet po informatika, povrzan so 24-~asoven pristap na Internet, se u~i spored programata na Eschool [to garantira pouspe[no sovladuvawe na nastavnite sodr`ini od site oblasti. U~enicite istra`uvaat i prebaruvaat niz veb-stranicite i go prodlabo~uvaat svoeto znaewe za svetot vo koj `iveat.
Vo kabinetite i specijaliziranite u~ilnici po hemija, biologija, fizika, istorija, geografija u~enicite imaat mo`nost odblizu da se zapoznaat so epruvetite, mikroskopite i drugite aparaturi so koi se otkrivaat tajnite na `ivotot i na prirodata. U~ili[nata biblioteka e srceto na sekoe u~ili[te. Taa e most koj gi povrzuva nastavata, nastavnicite i u~enicite. Na svoite polici ima okolu 13.000 knigi so razli~na sodr`ina, na makedonski, srpskohrvatski, bugarski, angliski, francuski jazik... Nekoi od niv gi pametat prvite po~etoci i se nemi svedoci na ona [to nekoga[ se slu~uvalo. Gi vpile vo sebe spomenite od minatite vremiwa i ako se zadlabo~ime ]e ~ueme od niv mnogu interesni ne[ta. Iako najgolem del od knigite se nameneti za nastavata po makedonski jazik i literatura sepak ovde mo`e da se najde i literatura od site drugi predmeti, stru~na literatura za zastapenite struki kako i mnogu leksikoni, enciklopedii i sli~no. Bibliotekata ima utvrdeni termini za izdavawe i primawe na knigi; se evidentiraat pro~itanite knigi, se vodi bibliote~na kniga i spisok na ~lenovi. Vo 1995 god. bibliotekata se zdobi so presti`na nagrada “Najdobra u~ili[na biblioteka 1994” . 22
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
SLOBODNI AKTIVNOSTI Na[eto u~ili[te e vo postojan podem u[te od svojot za~etok, a na dobar pat e da se razvie vo vrvno u~ili[te od svetski rang. Toa go doka`uvame so postojana aktivnost na site poliwa od nau~noobrazovnata dejnost i so u~estvo na mnogu manifestacii od va`nost za u~ili[teto i za gradot.
Vo edna vakva institucija vo koja caruva mladosta so site svoi ubavini se obrnuva vnimanie na nivnata potreba od kulturen i zabaven `ivot. Sekoga[ po povod nekoj zna~aen datum ili jubilej se organizira izlo`ba na fotografii, a vo sklop na toj nastan se izveduva i prigodna programa (patronat na u~ili[teto, Svetski den na fizikata, Denovi na Evropa, potsetnik za holokaustot, ve~er na oratori, saem na knigi i dr.). Osven toa se izlo`uvaat proizvodi od na[ite proizvodni potencijali na renomirani saemi kako [to e “Vino - ekspo” vo ramkite na manifestacijata “Tikve[ki grozdober”.
Za istaknuvawe e i postoeweto na planinarska sekcija koja[to ja praktikuva ovaa sportska disciplina ~esto, osobeno vo zimskiot period .
U~enicite u~estvuvaat na pohodi, posetuvaat pe[teri, a pretstojuvaat vo prilagodenite prostorii vo selo Mre`i~ko i vo u~ili[nata ku]a vo nastavnata [uma vo Mihajlovo.
23
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
OBUKI I PROEKTI Vo soglasnost so promenite [to gi nosi novoto vreme i koi neminovno ni se nametnuvaat, a so cel da se prilagodat na novite standardi vo obrazovanieto, nastavnicite se vklu~uvaat vo mnogu proekti, proektni aktivnosti i obuki. Markanten e uspehot [to go postignavme kako rezultat na celosnoto i nesebi~no anga`irawe na site u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces. Vredni za spomenuvawe se obukite za primena na informati~kata tehnologija vo ramkite na E school, VET IV (programa za stru~no obrazovanie i obuka), implementacijata na proekti i proektni aktivnosti vo SEA (aktivnosti vo srednoto obrazovanie) finansiran od USAID vo koj spa\aat: realna kompanija - rasadnik, obuka na nastavnici za primena na sovremeni strategii vo nastavata (modul I, II, III, i IV) , karieren centar i drugi koi se vo tek.
Evropskata agencija za rekonstrukcija od programata za stru~no obrazovanie i obuka (VET IV) dodeli donacija vo zemjodelska oprema nameneta za u~enicite od zemjodelskoveterinarnata struka. So ovaa oprema vo golema mera ]e se podigne kvalitetot na nastavata, a toa ]e pridonese u~enicite da stanat odli~ni stru~ni rabotnici. Od realiziranite proekti zna~ajno e formiraweto na realnata kompanija “Rasadnik - plastenik” od SEA proektot. Realizacijata na ovoj proekt zna~i izveduvawe na pokvalitetna prakti~na nastava za u~enicite od [umarskata struka, a so toa i op[t napredok na u~ili[teto vo celost.
24
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
PUBLIKACII “Podigawe i odr`uvawe na zelenite povr[ini” (za III i IVgodina pejza`na arhitektura) (za III i IV godina [umarska struka) m-r Jakim Zimoski i dipl. in`. Tome |or\iev, Kavadarci, 1982 god. “Podigawe i odr`uvawe na zeleni povr[ini” (za III i IVgodina za pejza`na arhitektura) (za III i IV godina za [umarska struka) dipl. in`. Tome |or\iev, “Prosvetno delo”Skopje, 1988 god., 1991 god. “Alati, ma[ini i uredi” (za prva godina [umarska i drvoprerabotuva~ka struka) dipl. in`. Jordan Ilkov, dipl. in`. Vera Mitri]evska “Tehni~ka podgotovka na proizvodstvoto” (primarna obrabotka na drvoto) dipl. in`. Krum Angelov, Skopje, 1988 god. “Podgotovka na proizvodstvo” dipl. in`. Krum Angelov, Skopje, 1991 god. “Sovremeno `ivinarstvo” dipl. in`. prof. Traj~e Manev, Skopje, 2002 god. “Kinologija” dipl. in`. prof. Traj~e Manev d-r vet. med. Zoran~o Bojkovski, Kavadarci, 1995 god. “Iskoristuvawe na [umi” i ,,Ureduvawe na [umi” dipl. [um. in`. Kiro Spirov, Kavadarci, 1999. ,,Tablici za presmetuvawe volumen na drvni obli sortimenti i stoe~ki stebla” dipl. [um. in`. Kiro Spirov, Kavadarci, 1999. ,,Kako do zdrava hrana i ~ista `ivotna sredina” dipl. in`. Pan~o Dubrovski, Kavadarci, 1998. “Praktikum po meso i prerabotka” dipl. in`. prof. Traj~e Manev, 1990 god.
“Qubovni iluzii” (zbirka raskazi) Milica Melova - u~enik Milka Dukova - mentor i recenzent
25
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
NAGRADI I PRIZNANIJA Dosega[nata uspe[na rabota na u~ili[teto mu donela mnogu diplomi, nagradi, pofalnici, odlikuvawa, blagodarnici, pehari i priznanija. Tie se dokaz deka ovaa institucija e od visok rang. Natprevaruva~iot duh e prisuten vo sekoja sfera na dejnost. Na[ite u~enici u~estvuvaat i pobeduvaat vo sportski disciplini, postignuvaat visoki rezultati vo site nauki i struki [to se zastapeni vo u~ili[teto.
Natprevar na [umarski rabotnici 2000 godina
Me\u najzna~ajnite priznanija e sekako nagradata “Orden na trudot so zlaten venec” po povod 35godi[ninata od postoeweto na {UC ”Ivo Ribar-Lola”. Poradi poka`anite osobeni rezultati vo vospitno- obrazovniot proces i pridones za razvoj na Op[tinata u~ili[teto e nositel na najvisokata op[tinska nagrada “7 Septemvri” za 1994 godina. Dodeluvawe na nagradata “7 Septemvri”
26
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
DIREKTORI
Vo tekot na svoeto dolgogodi[no postoewe, na ~elo na kolektivot zastanale i go vodele vkupno edinaeset direktori. Nivnata uloga e od golemo zna~ewe za razvojot i napredokot na ovaa organizacija, bidej]i od niv zavisi kako i kolku taa ]e se unapredi i ]e se razvie. Sekoj od ovie hrabri lu\e po osnovna vokacija e profesor. Site mnogu dobro ja poznavaat problematikata vo vospitno-obrazovniot proces i nastojuvaat da ja nadminat. Za nivnata uspe[na rabota svedo~i dene[niot visok status na u~ili[teto.
Dime Boev Gligor Tren~ev Pan~o Dubrov Jakim Zimoski Vlado Tomovski Dimitar Petrevski Tome |or\iev Tome Lisi~anec Men~a Davidova Marija Taseva Bo`anka Minova
1956-1958 god. 1966-1968 god. 1958-1962 god. 1962-1983 god. 1968-1984 god. 1984-1986 god. 1986-1999 god. 1999-2001 god. 1984 /2001-2004 god. 2004-2005 god. 2005 -
Dime Boev e roden vo Kavadarci 1919 god. Se [koluva vo Kavadarci,
Veliko Gradi[te, Kraguevac i Belgrad. Vo vremeto na fa[isti~kata okupacija na na[ata zemja kako u~itel bil rasporeden izvesno vreme da raboti vo Sofija. Vo 1944 god. se vra]a vo Kavadarci i se vklu~uva vo redovite na NO vojska vo Devettata makedonska brigada, kako komandant na bataljon. Kon krajot na 1944 god. e nazna~en za okoliski u~ili[ten inspektor. So golem entuzijazam i samopregor gi podgotvuva prvite nastavni planovi i programi za osnovnoto obrazovanie. Od 1947 do 1955 e profesor po istorija vo Gimnazijata “Josip Broz-Tito” vo Kavadarci, a od 1955 do 1962 god. i nejzin direktor. Se zanimava so nau~noistra`uva~ka dejnost. Avtor e na nekolku zna~ajni istoriski monografii me\u koi: “Dobri Daskalov, tikve[ki vojvoda”, 1969 godina; “Dimkata Angelov-Gaberot, u~itel i revolucioner”, 1987 godina i knigata “Kavadarci vo minatoto”, 1996 god. Vo tekot na svojata dolgogodi[na rabota Dime Boev ima dobieno golem broj nagradi i priznanija, me\u koi na dvapati nagradata ,,7 Septemvri” i “Orden na trudot “ od tret red so srebreni kraci. Po~ina 1999 godina. 27
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Gligor Tren~evski e roden 1927 godina vo Kavadarci. Osnovno i sredno obrazovanie (gimnazija) zavr[il vo rodniot grad. U~esnik e vo NOV, a od 20.10.1944 god. bil povle~en od brigadata i rasporeden za u~itel vo s. Mre`i~ko - Kavadare~ko, kade ostanal se‘do 12.10.1945 godina. Od 12.10.1945 god. do 30.9.1946 god. bil u~itel vo Osnovnoto u~ili[te vo Kavadarci. Vo u~ebnata 1946/47 godina se zapi[al na Filosofskiot fakultet (grupa matematika) vo Skopje, a na 6.7.1951 god. diplomiral na tema „Neravenstva”. Po diplomiraweto bil nazna~en i rabotel kako profesor po matematika vo Gimnazijata „Josip Broz-Tito” vo Kavadarci. Od 1.1.1966 godina preminal vo novoosnovanoto Lozarsko-vinarsko u~ili[te „To[o Velkov - Pepeto” vo Kavadarci, a od 1.7.1966 god. bil izbran i imenuvan za direktor na istoto u~ili[te, na koja funkcija i rabota ostanal do 31.8.1968 god. Na izborite za Republi~koto sobranie vo 1965 godina od izbornata edinica Kavadarci toj bil izbran za pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SRM so mandat od 4 godini, a vo 1969 god. povtorno so mandat u[te 5 godini. Prof. Gligor Tren~evski od 1960 godina celosno se posvetil na u~ebnikarstvoto. Avtor e na pove]e od 30 u~ebnici po matematika, koi nesomneno imaat izvr[eno pozitivno vlijanie za unapreduvawe na nastavata po matematika vo tekot na pove]e od 45 godini. Vo 1968 godina e izbran za profesor na vi[a [kola na Pedago[kata akademija „Kliment Ohridski” vo Skopje, kade neprekinato raboti i tvori se‘do negovoto penzionirawe vo 1988 godina. Na Pedago[kata akademija vo Skopje, kako i nadvor od nea, toj ima razvieno bogata stru~na i op[testvena aktivnost. Dovereni mu bile pove]e funkcii, koi sovesno i so uspeh gi izvr[uval. Vo ovoj period bil nadvore[en sorabotnik na Republi~kiot zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto. Od 1979 do 1983 godina e pretsedatel na Sojuzot na dru[tvata na matemati~arite na Makedonija. U~esnik e na III, V, VI, VII i VIII kongres na matemati~arite, fizi~arite i astronomite na Jugoslavija, odr`ani vo Belgrad, Skopje, Novi Sad, Be]i]i i Pri[tina. U~esnik e na Balkanskite kongresi na matemati~arite, [to se odr`ani vo Belgrad vo 1974 godina i vo Varna vo 1977 godina. Vo 1972 godina e odlikuvan so Orden za zaslugi za narod so srebrena yvezda, a vo 1978 godina e odlikuvan so Orden na trudot so zlaten venec. Vo 2002 godina e dobitnik na nagradata Kliment Ohridski za `ivotno delo vo obrazovanieto.
Pan~o Dubrovski e roden vo Vata[a 1923 godina. Zemjodelski fakultet zavr[uva vo Zemun 1949 god. Prvo vrabotuvawe mu e vo Skopje vo Republi~kata kontrolna komisija. Potoa doa\a vo Kavadarci i raboti pet godini vo Lozoviot rasadnik se‘ do otvoraweto na Zemjodelsko-[umarskoto u~ili[te ,,Ivo Ribar-Lola” 1956 god. kade raboti kako profesor po stru~ni predmeti vo zemjodelskata struka. Od 1958 do 1962 god. e direktor na u~ili[teto, a potoa na rabota vo stru~nata slu`ba na AK “Tikve[” od kade preminuva vo Centarot za unapreduvawe na individualnoto zemjodelstvo i ja ima funkcijata direktor. Ima izdadeno nekolku trudovi: ,,Praktikum po lozarstvo” 1967 godina; ,,Sovremena za[tita vo lozarstvoto”, 1977 godina i ,,Najnovi pesticidi”, 1987 god. Kako inovator ima dobieno pove]e op[testveni nagradi me\u koi i Prvomajskata nagrada na Republi~kiot sindikat vo 1980 god. i nagradata 7 Septemvri na Op[tinskoto sobranie, Kavadarci 1983 godina.
28
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Jakim Zimoski e roden na 27.2.1932 godina vo s. Pe[tani- Ohrid. Osnovno i sredno obrazovanie zavr[uva vo Ohrid. Visokoto obrazovanie go oformuva vo 1958 godina na {umarskiot fakultet vo Skopje. Postdiplomski studii zavr[uva vo 1980 god. na {umarskiot fakultet na Univerzitetot vo Belgrad i se zdobiva so zvawe magister za hortikultura so samostojniot nau~en trud ,,Analiti~ka studija i funkcionalni vrednosti na zelenite povr[ini vo Kavadarci”. Po zavr[uvaweto na fakultetot se vrabotuva vo ,,Zavod za ureduvawe na [umite na SRM” - Skopje. Vo 1960 godina se vrabotuva vo {umarskoto u~ili[te ,,Ivo Ribar-Lola” vo Kavadarci kako profesor po stru~ni predmeti. Nabrgu vo 1962 god. stanuva direktor na u~ili[teto i taa funkcija ja izvr[uva se do 1983 godina. Vo toj period kako direktor dava golem li~en pridones vo razvojot na u~ili[teto, kako i vo unapreduvaweto na vospitno-obrazovniot proces i voveduvaweto na novi strukidrvoprerabotuva~kata i pejza`no-hortikulturnata so [to u~ili[teto
prerasnuva vo {umarski u~ili[ten centar ,,Ivo Ribar-Lola” edinstven vo R. Makedonija. Avtor e na pove]e proekti za ozelenuvawe i po[umuvawe, kako i aktiven u~esnik vo nivna uspe[na realizacija me\u koi se: Gradski park “Brioni”, spomen-kosturnica, kejot na rekata Luda Mara, TEC “Negotino”, HEC “Tikve[” i dr. Ima izdadeno pove]e nau~ni trudovi i skripti od oblasta na Podigaweto i odr`uvaweto na zelenite povr[ini i hortikulturata. Osnovopolo`nik e na Zaednicata na [umarskite i drvoprerabotuva~kite u~ili[ta na SFRJ. Be[e aktivno vklu~en i vo op[testvenopoliti~kiot `ivot na Op[tina Kavadarci kako ~len na Izvr[niot sovet na Sobranieto na grad Kavadarci kade go vode[e Sovetot za [umarstvo, drvna industrija i komunalii i pretsedatel na Sovetot za prosveta. Za svojata profesionalna rabota dobitnik e na pove]e nagradi i priznanija me\u koi: - vo 1974 god. nagradata na grad Kavadarci 7 Septemvri ; -Pretsedatelstvoto na SFRJ vo 1981god. go odlikuva so Orden zasluga za narod so srebrena yvezda; - Zlatna plaketa vo 1981 god. od Sobirot na rabotni lu\e pri {UC “Ivo Ribar -Lola”; - vo1983god. dobiva zvawe ,,Osobeno istaknat pedago[ki rabotnik” od Pedago[kiot sovet na SRM. Dobitnik e na nagradata Kliment Ohridski za pridones vo nastavno-pedago[kata rabota. Vo 1983 god. e izbran za direktor na DIK “Stra[o Pinxur”-Kavadarci. Po~ina na 20 .12.1984 god. vo Kavadarci.
Vlado Tomovski
e roden vo selo Treson~e, Op[tina Debar. Osnovno u~ili[te zavr[uva vo Treson~e, a potoa polaga priemen ispit vo Tetovo za priem vo Gimnazijata vo Belgrad. Me\utoa Vtorata svetska vojna go prekinuva negovoto obrazovanie i se preseluvaat vo Kavadarci. Po vojnata u~i vo ni`oto Zemjodelsko u~ili[te vo Kumanovo, a 1948 god. vo srednoto Zemjodelsko u~ili[te vo Bitola. Kako zemjodelski tehni~ar raboti vo zemjodelskoto stopanstvo “Crveni bregovi”, a potoa vo Okoliskiot zadru`en sojuz vo Kavadarci i od tamu vo Zemjodelskata zadruga “Makedonka” s. Marena. Kako profesor vo Lozaro-vinarskoto u~ili[te vo Kavadarci raboti od 1961 godina. Studiite na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje gi zavr[uva 1965 godina. Za direktor na Lozarovinarskoto u~ili[te “To[o Velkov - Pepeto” Kavadarci e izbran 1968 god. i na taa funkcija ostanuva se do 1988 god. koga e penzioniran.
29
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Dimitar Petrovski e roden e na 16 juni 1924 god. vo selo Xidimirci, Negotinsko. Gimnazija zavr[il vo Veles, a Zemjodelski fakultet vo Skopje 1950 god. Po diplomiraweto raboti kako asistent na fakultetot. Dve godini e direktor na Zemjodelskoto stopanstvo vo Erxelija, a potoa direktor na Zemjodelsko-traktorskoto u~ili[te vo Sveti Nikole. Vo Zemjodelskoto u~ili[te vo Kavadarci raboti kako profesor od 1958 godina. Vo 1984 godina se fuziraat dvete u~ili[ta, Zemjodelskoto i {umarskoto, i go formiraat Z{UC “Ivo Ribar-Lola “ kade e naimenuvan za direktor i na taa funkcija ostanuva do 1986 godina. Celiot svoj `ivot mu go posvetuva na u~ili[teto i na u~enicite. Za negovata dolgogodi[na i plodna rabota svedo~at mnogubrojni pofalbi, plaketi, diplomi. Proglasen e za istaknat pedago[ki rabotnik i dobitnik na nagradata “Sv. Kiril i Metodij”. Za potrebite na nastavata, koga e formiran meliorativniot smer gi pravi site programi i pomo[ni u~ebni pomagala. Tome |or\iev e roden na 8.8.1937 godina vo selo Radwa, Kavadarci.
Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr[uva vo Kavadarci. Diplomira 1960 godina na Zemjodelsko-[umarski fakultet - {umarski otsek vo Skopje. Po zavr[uvaweto na fakultetot se vrabotuva vo Zemjodelsko-[umarskoto u~ili[te „Ivo Ribar-Lola” Kavadarci kako profesor po stru~ni predmeti. Od 1986 godina do 1999 godina ja vr[i dol`nosta direktor na Z{UC “|or~e Petrov” Kavadarci. Osven vo u~ili[teto izvesno vreme raboti i vo drugi organizacii: vo Sobranieto na Op[tina Kavadarci kako inspektor po [umarstvo, lov i ribolov, vo DIK “Stra[o Pinxur” Kavadarci kako rakovoditel na sektor Podgotovka i unapreduvawe na proizvodstvoto, vo VRO ,,Tikve[ko Pole” kako direktor.
Aktivno e vklu~en i vo razni op[testveni i stru~ni aktivnosti: - Pretsedatel na Sovetot za stanbeno-komunalni raboti vo Sobranie na Op[tina Kavadarci vo periodot od 1966 do 1970 godina. - Pretsedatel na Sovetot za po[umuvawe na golini vo Op[tina Kavadarci 1970 - 1980 god. - ^len na Izvr[niot sovet na Op[tina Kavadarci 1974 - 1978 godina. - Pretsedatel na Zaednicata na srednite u~ili[ta od zemjodelska, [umarska i veterinarna struka i ~len na Pretsedatelstvoto na Zaednicata na sredni u~ili[ta na RM 1990-1994 g. Pretsedatel na Upravniot odbor na JP “Makedonski [umi”- Skopje, 1997-1999 god. Vo 1986 godina preku izdava~kata ku]a „Prosvetno delo” ima izdadeno dva u~ebnika: “Podigawe i odr`uvawe na zeleni povr[ini’ za treta i za ~etvrta godina. Avtor e na pove]e proekti za hortikulturno ureduvawe na objekti. Bil recenzent na pove]e u~ebnici od [umarska i drvoprerabotuva~ka struka. Republi~kiot pedago[ki sovet-Skopje mu dodeluva diploma: vo 1983 godina - Istaknat pedago[ki rabotnik i vo 1989 godina - Osobeno istaknat pedago[ki rabotnik. Kako rezultat na dolgogodi[nota i plodna rabota dobitnik e na: - Zlatna plaketa vo 1981 godina po povod 35 godini sredno-[umarska nastava vo R. Makedonija. - Povelba Zaslu`en ~len na Sojuz na in`eneri i tehni~ari od [umarstvo i drvna industrija na Republika Makedonija za 1980 godina. - Orden na trudot so srebren venec od Pretsedatelstvoto na SFRJ. - Zlatna plaketa i Povelba od Sovetot za za[tita na ~ovekovata sredina pri Op[tina Kavadarci 1988 godina. - Nagrada Sv. Kiril i Metodij 1987 godina i dr.
30
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Tome Lisi~anec e roden 1935 god. vo Veles. Osnovno i sredno obrazovanie zavr[uva vo Bitola, a {umarski fakultet vo Skopje. Prvo vrabotuvawe mu e vo Zemjodelsko-[umarskata komora na Vele[ka okolija kako referent za [umarstvo. Od 1963 god. raboti vo {umarskiot u~ili[ten centar od Kavadarci kako profesor po stru~ni predmeti. Za direktor na Z{UC “|or~e Petrov” Kavadarci e nazna~en 1999 god. i na taa funkcija ostanuva se‘do svoeto penzionirawe. Vo tekot na celiot svoj `ivot toj se anga`ira vo pove]e op[testveno-korisni aktivnosti od pove]e oblasti glavno svrzani so edukacija od oblasta na ekologijata i sportot. Vo 1963 god. stanuva pretsedatel na Op[tinskiot i ~len na Pretsedatelstvoto na Republi~kiot sojuz “Prijateli na [umite”. Za svojot anga`man dobiva Sojuzna plaketa od Organizacijata na goranite na SFRJ.
Tome Lisi~anec e pretsedatel na Planinarskoto dru[tvo “Orle” i na Op[testvenoto dru[tvo “Partizan”, trener na kajakarskiot i aktiven ~len na karate klubot, kako i sojuzen sudija za natprevari na divi vodi. Za svojata profesionalna rabota e dobitnik na Srebrena plaketa od {UC i zlatna plaketa Sv. Kiril i Metodij od Op[tinskiot sovet za obrazovanie na Op[tina Kavadarci. Kako `estok borec protiv zagaduvaweto na okolinata e inicijator na mnogu akcii i aktivnosti za podignuvawe na ekolo[kata svest kaj gra\anite. Nastapuva na lokalni i nacionalni mediumi, organizira izlo`bi na fotografii, glavno na tema Ekologija i ornitologija. Osnova~ e i pretsedatel na Ekolo[koto dru[tvo “Odek” od Kavadarci i ~len na DEM. Aktivno u~estvuva[e vo izgotvuvaweto na LEAP za problemite okolu zagadenosta na Tikve[koto Ezero i erozijata vo Op[tina Kavadarci. Inicijator e za proglasuvawe na del od okolinata na Tikve[koto Ezero za Strogo za[titena zona na prirodata i Ornitolo[ki rezervat. Negoviot entuzijazam ne prekinuva so penzioniraweto. Toj e osnova~ i pretsedatel na Zdru`enie na gra\ani za prou~uvawe i za[tita na faunata i florata na R. Makedonija i negov glaven anga`man se krupnite grablivi ptici koi spa\aat vo Svetski i Evropski retkosti, a se `iteli na Republika Makedonija. Men~a Davidova e rodena na 29. 9. 1947 godina vo Skopje. Diplomira na Filozofskiot fakultet na Katedrata po istorija 1971 godina. Prvoto vrabotuvawe i e u[te kako student na ~etvrta godina vo Gimnazijata “Josip Broztito” vo Kavadarci. Podocna, 1972 godina, so zdobivaweto so diplomata se vrabotuva vo {UC “Ivo Ribar-Lola” kako profesor po istorija. Vo 1984 godina ja izvr[uva funkcijata zamenik-direktor, a potoa i v.d. direktor na u~ili[teto vo period od nekolku meseci. Kako profesor vo ova u~ili[te raboti do 1994 god. , a potoa preminuva vo gimnazijata. Vo fevruari 2001 godina povtorno e direktor na Z{UC “Gor~e Petrov”, a vo 2002 godina vo isto vreme e i v.d. sovetnik, podra~en pretstavnik pri Ministerstvoto za obrazovanie.
Vo januari 2004 godina se vra]a vo Gimnazijata “Dobri Daskalov” kade ja prodol`uva svojata rabota kako profesor. Vo periodot koga taa ja izvr[uva[e funkcijata direktor ima[e plodna sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i so Ministerstvoto za zemjodelstvo i [umarstvo. Kako rezultat na ovaa sorabotka e dobiena [uma so povr[ina od 360 ha za nastavno-nau~ni celi, pu[ten e vo funkcija objektot vo Mihajlovo, obnoveni se 5 ha lozov nasad i e izvr[ena rekonstrukcija na sanitarniot jazol. Isto taka inicirani se i pove]e proekti. Ovie zna~ajni zafati vo golema mera go unapredija statusot na u~ili[teto. 31
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Marija Taseva e rodena 1952 godina vo Kavadarci. Osnovno i sredno obrazovanie zavr[uva vo rodniot grad, a Filosofski fakultet na Univerzitetot “Kiril i Metodij” vo Skopje. Vo 1976/77 godina raboti kako profesor po marksizam i samoupravuvawe vo EMUC ”Kiro Spanxov-Brko” Kavadarci. Od 1991 do 1992 godina e vrabotena kako vospituva~ vo U~eni~kiot dom “Krste P. Misirkov” vo Kavadarci. Kako profesor po Sociologija i filosofija raboti vo Z{UC “|or~e Petrov” i Gimnazijata “Dobri Daskalov”od Kavadarci od 1992 god. Vo u~ebnata 1998/99 izveduva eksperimentalna nastava po etika i bioetika i raboti na izdavaweto na Eti~kiot re~nik za mladi. Od 1990 do 1996 god. e sovetnik vo Op[tinskoto sobranie i e pretsedatel na Komisijata za op[testveni dejnosti. Za direktor na Z{UC “|or~e Petrov” e nazna~ena na 26.1.2004 godina i na taa funkcija ostanuva do 14.1.2005 god.
Bo`anka Minova e rodena e na 13.1.1964 god. vo Kavadarci.
Osnovno i sredno obrazovanie zavr[uva vo Kavadarci. Maturira vo 1982 god. vo Gimnazijata “Josip Broz-Tito” Kavadarci, za potoa da go prodol`i svoeto obrazovanie na toga[niot Hemiski fakultet vo Skopje kade i diplomira na 15 .1. 1987 godina. Kako in`. po hemija vo 1987 god. se vrabotuva vo AK “Tikve[” pokonkretno vo Vinarskata vizba, a od 1992 do 1994 godina e rabotno anga`irana vo Agropedolo[kata laboratorija na AD “Tikve[” za izrabotka na proektot Bonitirawe na zemji[teto vo Republika Makedonija. Qubovta kon decata i `elbata da im go prenese svoeto znaewe vo 1994 godina ja donese vo Z{UC “|or~e Petrov” Kavadarci kade uspe[no raboti kako profesor po hemija. Osven redovnata nastava, taa raboti so hemiskata sekcija i kako mentor na u~enici koi u~estvuvaat na natprevari [to rezultira i so nagradi od republi~ki karakter. Zdobiena e so sertifikat za obu~uva~ na nastavnici i u~enici za rabota na proektot GLOBE, a vo isto vreme go rakovodi i istoimeniot proekt vo u~ili[teto koj e poddr`an od MON, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno ureduvawe i Amerikanskiot miroven korpus. Ima aktivno u~estvuvano vo del od proektot za Socio-ekonomski razvoj od pogolem razmer, pokonkretno vo delot Podobruvawe na stru~nata obuka vo pograni~niot reon, poddr`an od Evropskata agencija za rekonstrukcija, Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Na 14.1.2005 godina e imenuvana za direktor na Z{UC “|or~e Petrov” Kavadarci [to pretstavuva nov predizvik vo nejzinata kariera. Vo me\uvreme se zdobiva i so sertifikat za direktor na u~ili[te. Odgovornosta da se za~uvaat starite pridobivki i da da se vnesat novi vrednosti vo portfolioto na u~ili[teto e golema i bara celosna anga`iranost i posvetenost. Taa e nade`en i energi~en mlad rakovoditel, ispolnet so entuzijazam i `ivoten polet koj nesopirlivo ~ekori po stapkite na svoite prethodnici i u[te od samiot po~etok ja opravduva svojata prisutnost na ovaa funkcija.
32
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
1988/1999 godina
2005/2006 godina
34
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
Poseta na Mavrovo, 1998 god.
Na pro[etka niz nastavnata [uma vo Mihajlovo
35
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
U^ENICI U~enici od prvata generacija na Zemjodelsko-[umarskata [kola “Ivo Ribar-Lola” Kavadarci 1956/1957 godina Prva B (lozaro-vinari) Prva { ([umarska) Prva A (lozaro-vinari) 1.Anev Dobrivoe 2.Atanasov Blagoj 3. An\u[ev |or\i 4.Badev Kano 5.Vasilevski Josip 6.|elov Bla`o 7.Galabov Jovan 8.Grkov |or\i 9.Dimitrov |or\i 10.Dimitrov Filip 11.Dimov Dimitrie 12.Dimitrov Nikola 13.|or\iev Boris 14.Manevski Razvigor 15.Zafirov Aleksandar 16.Janev Jovan 17.Jovanov Kiril 18.Jovanov Nikola 19.Jovanov Trajko 20.Kesasi Ru`di 21.Kocev Gigo 22.Kocev Trajko 23.Krstev Pero 24.Man~ev |or\i 25.Mi[ev Traj~e 26.Nedev Risto 27.Nikolov Petar 28.Ni~ev Blagoj 29.Naum~ev Jovan 30.Parakeov Nikola 31.Ralev Bla`o 32.Ta[ev Bla`o 33.Temelkov An\el 34.Tetivarov Nikola 35.Todorov Pavle 36.Petrov Blagoj 37.Trenev Boris 38.^ekorov Kiril 39.^ipkov Boro
1.Atanasov Nikola 2.Atanasov Boro 3.Velkova Qubica 4.Vandeva Nevenka 5.Gan~eva Quba 6.|elova Stevka 7.|or~eva Len~a 8.Galev Joco 9.|elov Risto 10.Dimov Tomo 11.Danov Milan 12.Ilova Trajanka 13.Ivanov Bla`o 14.Jovanov Vlado 15.Klin~arova Zorka 16.Kocev Dimitar 17.Mitkova Dobrila 18.Melova Rosa 19.Micajkov Ilija 20.Mitrev Kiril 21.Nikolova Natalija 22.Nedev Kame 23.Pop-Iceva Savka 24.Pendeva Marika 25.Ristov Stojan 26.Rizova Milica 27.Ristov Risto 28.Ristov Ta[o 29.Stojanova Du[anka 30.Stanoev Vasil 31.Stojanov Risto 32.Sakaliev @ivko 33.Stojanov Qup~o 34.Sapunxiev Bla`o 35.Stojanov Stoj~o 36.Stafilov |ore 37.Filipovi] Novica 38.{i[kov Pavle 39.{eov Ilija
1.Avramovski Du[ko 2.Angelovski Angel 3.An\u[ev Hristo 4.Aleksovski Cvetan 5.Badev Jovan 6.Be]irov Trajko 7.Bo`inoski Qube 8.Bo[ev Kostadin 9.Velkov Nikola 10.Ge~ev Du[an 11.Grkov Angel 12.Delovski Mane 13.|ur~inovski Boris 14.Zdravkovski Qubomir 15. Zlateski Aleksandar 16.Ilievski Mile 17.Ilievski Milutin 18.Iliev Jordan 19.Ilkov Jordan 20.Jankovski Risto 21.Jani Bavtijar 22.Jovanovski Petre 23.Kitanovski Milutin 24.Lazov |or\i 25.Ma[kovski Risto 26.Mitrev Angel 27.Mukaetov Vasil 28.Nastov Du[an 29.Nejkov Risto 30.Negrievski Jovan 31.Nestorovski @arko 32.Nikolovski Golub 33.Nikolovski Slave 34.Saveski Kostadin 35.Spasovski Trajko 36.Todorovski Borko 37.Trajkov Mihajlo 38.Uro[ev Kirilo 39.^aev Slav~o 40.^akovski @ivko
37
Prva generacija maturanti 1956 /1957 godina 1.Bojkovski Miodrag (Crna Gora) 2.Vitanov Aleksandar (Kavadarci) 3.Dimov Petar (Skopje) 4.Jovanovski Bo`in (Kumanovo) 5.Kirov Ivan ({tip) 6.Kitanovi] Dragi (Srbija) 7.Kondev Vasil (Kratovo) 8.Mateev Petru[ (Skopje) 9.Mili]evi] Cvetan (Srbija) 10.Miti] Dragoqub (Srbija) 11.Mi[evski Dragoqub (Kumanovo) 12.Nikolovski Blagoja (Skopje) 13.Popovski Vuka[in (Tetovo) 14.Smilkovski Slobodan (Kumanovo) 15.Todorovski Du[ko (Veles) 16.Hristov Vladimir (Srbija) 17.Celeski Cele (Ohrid)
Porane[ni u~enici koi postignale vrvni rezultati 1.Prof. d-r Petru[ RISTEVSKI 2.Prof. d-r Blagoj IVANOV 3.Prof. d-r Vasil PAPAZOV 4.Prof. d-r Dimitar BATKOVSKI 5.Prof. d-r Risto KLIN^AROV 6.Prof. d-r Traj~e MANEV 7.Prof. d-r Aleksandar TRENDAFILOV 8.D-r Pero ELENOV 9.M-r po hortikultura Jakim ZIMOSKI 10. M-r Blagoj STOJANOV
Sredba na generacijata od 1973/2003
Sredba na generacijata od 1957/58
38
SOZ[U “\OR^E PETROV” Kavadarci
50 GODINI POSTOEWE
SE]AVAWA
Mladosta, toa prekrasno vreme, nepre`aleno i ve~no zarobeno vo na[ite spomeni, nikoga[ ne izbleduva i zasekoga[ `ivee vo nas. I koga ta`nata starost ]e napadne edinstvena odbrana protiv nea se spomenite za veselata mladost koja nepovratno oti[la vo minatoto. Slava na mladosta - minata, sega[na i idna ... Bilo, pa pominalo! Ne bi se slo`il so toa. Toa [to bilo nikoga[ ne pominuva, ostanuva da `ivee kako neizbri[liv beleg na edno vreme. U~ili[teto e prebogata riznica na spomeni i nastani, ne[to [to prividno go nema, no vsu[nost postoi. Yidovite se nemi svedoci na ~ove~ki istorii koi ne smeat da se zaboravat. Sega e se‘razli~no, no vo su[tina isto, lu\eto se isti samo gi menuvaat likovite. Jovan Kova~evski-Peh~evo (Pripadnicite na ova semejstvo se poznati po naklonosta kon [umarstvoto. Negoviot sin isto taka se stekna so diploma na [umarski tehni~ar vo na[eto u~ili[te.) “Vo toa vreme (1958god.) u~ili[teto se nao\a[e vo zgradata na Gimnazijata, a internatot vo dene[nata zgrada na Op[tinskiot sud. Tamu, kako i sega bea smesteni u~enicite koi doa\aa od drugi gradovi i sela. @ivotot be[e malku poinakov toga[: izrazeno drugarstvo i bliskost nesvojstvena za dene[noto vreme. Sekoj den novo do`ivuvawe, interesen den pominat so iskreni i ~esni lu\e...”
Åäíà àíåãäîòà îä íåãîâîòî øêîëóâàœå : “Ïðîôå ñîðêàò à Îëãà Ñò àâðîâà ïðåãëåäóâàøå ëåêòèðà è ðåäîò ìè äî¼äå ìåíå äà ¼à ÷èòàì ìî¼àòà, àìà ¼àñ ¼à íåìàâ íàïèøàíî. Íî, íå äàäîâ äà ñå çáóíàì, òóêó ïî÷íàâ äà ðàñêàæóâàì ïî ñå àâàœå, ïðåòâoð༠è ñå äåêà ÷èòàì. “Ïðî÷èòàâ” íåêàêî, à ïîòîà ñëåäåøå äèñêóñè¼à îêîëó ïðî÷èòàíîòî. Áîðî Êëàøåâ, èàêî çíàåøå äåêà íåìàì ëåêòèðà, ñå ¼àâè çà äèñêóñè¼à: ‘Ïà, äîáðî å, ñàìî ìàëêó ¼à ïðîìàøèë òåìàòà’. Ðèñòî Ìèøîò ïàê ðå÷å äåêà âî òåêñòîò íåìà íèòó òî÷êà íèòó çàïèðêà...”
U~enici vo prva godina [umarska struka vo u~ebnata 1958/59 godina (profesor Olga Stavrova)
39
SOZ[U “\OR^E PETROV� Kavadarci
SEGA[NOST, IDNINA... Nastavni~kiot kadar e teloto na vospitno-obrazovniot proces. Tie vo svoite race ja dr`at svetilkata na soznanieto [to treba da gi povede mladite lu\e na vistinskiot pat. Vo ova u~ili[te, vo tekot na negovata dolgogodi[na plodna rabota, mnogu blagorodni lu\e im go posvetile svojot `ivot na svoite u~enici koi se na[a idnina.
40
50 GODINI POSTOEWE