61 sekundarni in terciarni ravni. Pacient lahko v javnem zdravstvenem sistemu samo enkrat pridobi drugo mnenje o istem zdravstvenem stanju, pred tem pa pacient opravi razgovor z zdravnikom, ki pacienta zdravi. 11.Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo Vsak pacient ima pravico do vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, do prepisa ali kopiranja, izvajalec pa lahko za fotokopiranje zaraèuna zgolj materialne stroške. Pacient lahko zahteva, da mu izvajalec vsebino zdravstvene dokumentacije tudi razloži. Zakon celo omogoèa, da se v zd ravst ve n o d o ku m e nta c i j o d o d a j o pacientove pripombe. 12.Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov Pomembno je vedeti, da so pri posegu lahko prisotne le osebe, ki ga opravljajo, ter osebe, za katere pacient to želi. Prisotnost oseb, ki so navzoèe zgolj zaradi izobraževanja, pa mora pacienta predhodno dovoliti. Pacient lahko tudi zahteva, da izvajalec zdravstvenih storitev izvede primerne razumne ukrepe za varstvo njegovih osebnih podatkov (npr. da ga v èakalnici ne poklièejo z osebnim imenom, da se zdravstveno osebje o obèutljivih zadevah pogovarja z njim tako, da drugi pacienti tega ne slišijo, da pri posegu prepove prisotnost oseb, ki posega ne opravljajo). 13.Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic (procesna pravica) Zakon na novo ureja tudi postopek obravnave kršitev pacientovih pravic. Pritožbeni postopek, ki je predstavljen v nadaljevanju, pride v poštev samo, èe so bile
kršene t. i. univerzalne pravice pacientov, ne pa tiste, ki jih ima pacient na podlagi sklenjenega obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za te so predvideni drugi pritožbeni postopki. 14. Pravica do brezplaène pomoèi pri uresnièevanju pacientovih pravic (procesna pravica) Novost v zakonu je tudi ta, da bodo po novem pomoè pri uresnièevanju pravic zagotavljali zastopniki pacientovih pravic. Zastopnike bo imenovala vsaka pokrajina. Število imenovanih zastopnikov bo odvisno od števila prebivalcev (do 300.000 en zastopnik, od 300.000 do 450.000 dva zastopnika, nad 450.000 prebivalcev pa 3 zastopniki). Zakon doloèa, da bo moral imeti vsak zastopnik uradne ure, in sicer najmanj 12 ur tedensko, najmanj eno tretjino pa v popoldanskem èasu. Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni na vidnem mestu v èakalnici ali ob vhodu na oddelek objaviti osebno ime najbližjega zastopnika pacientovih pravic in kontaktne podatke. Pacient lahko kadar koli prosi zastopnika pacientovih pravic za pomoè. Ta mu lahko svetuje, pomaga ali ga tudi zastopa pri uresnièevanju pravic, èe ga pacient za to pooblasti. Zastopnik pacientovih pravic lahko poleg svetovanja posreduje pacientu osnovne informacije, zagotavlja strokovno pomoè in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s podroèja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Zastopniki bodo imeli poleg opisanih tudi nekatere posebne pristojnosti. Tako bodo lahko za pacienta pri izvajalcih zdravstvenih storitev opravili poizvedbe o domnevnih kršitvah pravic, lahko bodo neformalno posredovali z namenom, da b i b i l e k r š i t v e h i t r o o d p ra v l j e n e . Pomanjkljivost pri uresnièevanju pravice do