Pacientove pravice indolžnosti (2009)

Pacientove pravice in dol탑nosti Zbornik predavanj z recenzijo

Maribor, 2009

2 © Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2009 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku.

Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.

Uredniški odbor

Prof. dr. Peter Kokol Prof. dr. Vesna Rijavec Viš. predav. mag. Ljudmila Kolenc Viš. predav. Helena Kristina Reberšek Gorišek

Organizacijski odbor

Asist. mag. Helena Blažun Simona Novak, dipl. upr. org.

Borut Gaber, univ. dipl. ekon.

Sandra Vohar

Strokovni recenzenti

Viš. predav. dr. Bojana Filej (podroèje zdravstvene nege) Zasl. prof. dr. Vilijem Brumec (podroèje medicine) Doc. dr. Tomaž Keresteš (podroèje prava)

Tehnièni recenzent

Borut Gaber, univ. dipl. ekon.

Lektor

Prof. dr. Marko Jesenšek

Raèunalniški prelom in oblikovanje naslovnice

Borut Gaber, univ. dipl. ekon.

Izdala in založila

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Žitna ulica 15 2000 Maribor

Datum izida

25.05.2009

Razlièica e-publikacije

1.0

URL e-publikacije

http://dkum.uni-mb.si/

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 614.253.83(082) PACIENTOVE pravice in dolžnosti [Elektronski vir] : zbornik predavanj / [uredniški odbor Peter Kokol ...et al.]. - Besedilni podatki. - Maribor : Fakulteta za zdravstvene vede, 2009 ISBN 978-961-6254-40-3 1. Kokol, Peter COBISS.SI-ID 62193409

3

Vzorèno kazalo Nagovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Suzana Kraljiæ Predstavitev Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na omejitvi avtonomije pacienta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Majda Pajnkihar Pravice pacientov glede informiranja in vkljuèevanja v proces obravnave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Vesna Rijavec Varstvo osebnih podatkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Šime Ivanjko Morala in etika v zdravstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Jernej Završnik Implementacija varstva pravic pacientov glede na novo zakonodajo na primarni ravni . . . . . . . . . 55 Gregor Pivec, Anton Crnjac Reševanje pritožb v UKC Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Marina Brumen Normativna in organizacijska izhodišèa pravne odgovornosti medicinskih sester v klinièni praksi UKC Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Bojana Zemljiè Uresnièevanje pravic pacientov v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Marijan Papež Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter postopek za uveljavljanje pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Jasna Murgel Pravice otrok s posebnimi potrebami v slovenski zakonodaji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Jadranka Strièeviæ, Zlatan Turèin Pravice zanemarjenega in trpinèenega otroka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Ana Habjaniè Vrste nasilja nad starostniki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Jelka Èernivec Pravice starostnikov do zašèite pred nasiljem svojcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

4

Zdravje, sreèa, ljubezen, zadovoljstvo – mnogokrat se sprašujemo, katera od teh vrednot je najpomembnejša. Ali smo lahko sreèni, èe nismo zdravi, ali smo lahko zdravi, èe nismo zadovoljni? Odgovor na zastavljeni vprašanji je odvisen od vsakega posameznika.

Iskanje nesmrtnosti je eden izmed najglobljih in najmoènejših motivov èloveka, za mnoge je podzavestno celo najpomembnejši. Bolezen, poškodba in smrt, vzbujajo strah in nemoè, zato je varovanje zdravja ena najveèjih in najbolj temeljnih èlovekovih vrednot in pravic, zato smo vsi odvisni od tistih, ki nam pri varovanju zdravja pomagajo. Temeljne èlovekove pravice so splošne, zato so se v zadnjem èasu pojavile mnoge aktivnosti za promocijo pravic in odgovornosti pacientov.

Spodbudam se je odzvala tudi Slovenija in leta 2008 sprejela Zakon o pacientovih pravicah.

Seminar Pacientove pravice in dolžnosti je ena izmed aktivnosti, s katero se je Fakulteta za zdravstvene vede vkljuèila v omenjene promocijske aktivnosti. V zborniku so zbrani prispevki, s katerimi želimo zdravstvene delavce in ostale strokovnjake, ki so v stiku s pacienti, seznaniti s teoretiènimi, praktiènimi vidiki zakonodaje. Avtorji predstavljajo tako splošne vidike zakona, njegove osnove v pravu in morali, aplikacije zakona v zavarovalništvu, informiranju, varovanju podatkov, praktiène vidike pri uresnièevanju zakona v primarnih in sekundarnih zdravstvenih ustanovah ter zakonska vprašanja pri zašèiti starostnikov, otrok in

ljudi s posebnimi potrebami.

Spoštovani bralci, preprièan sem, da vam bo zbornik pomahal reševati vprašanja, s katerimi se sreèujete v vsakdanji praksi, obenem pa tudi izziv za poglobljeno razmišljanje o povezavi med sreèo, zdravjem in zadovoljstvom.

Prof. dr. Peter Kokol, dekan

5

Nagovor

6

Velikokrat se slišali, da je zdravje danes najbolj cenjena in želena vrednota. Ali se tega zavedamo, ko smo zdravi? Ali se na zdravje spomnimo samo, ko se sooèimo z boleznijo, poškodbami ali smrtjo? Bolezen, poškodba in smrt nam vzbujajo strah in nemoè ter nas postavljajo v odvisen položaj. Sistem varstva èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin nam zagotavlja, da lahko tudi v takih okolišèinah ohranimo osebno dostojanstvo ter zasebnost in enakost pri obravnavanju. Temeljne èlovekove pravice in svobošèine so splošne, zato so se v zadnjih petnajstih letih zaèele pojavljati želje promovirati pravice in odgovornost pacienta. Spodbudam se je odzvala tudi Slovenija, ki je leta 2008 sprejela Zakon o pacientovih pravicah. V 92 èlenih je urejeno 14 pacientovih pravic. Slovenija se je tako pridružila državam, ki so podroèje pacientovih pravic zakonodajno uredile (npr.

Izrael, Hrvaška, Finska, Madžarska idr.).

Osnovno naèelo Zakona o pacientovih pravicah je voluntas aegrote suprema lex (pacientova volja je najvišji zakon). Pacienta iz pasivnega udeleženca postavlja v položaj aktivnega akterja glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe, ki se nanašajo na njegovo zdravje in življenje. Pacient je nosilec številnih pravic, ki mu omogoèajo, da doseže osnovno vrednoto, tj. zdravje; od njega so odvisne vse druge vrednote, ki jih želi doseèi v zasebnem in poslovnem življenju. Pacient bo lahko svoje pravice popolnoma, ustrezno in kvalitetno uveljavljal, èe bo ustrezno informiran. Živimo v èasu in prostoru, ki ga

odloèilno doloèa velik pretok informacij. Èe ne poznamo doloèenih dejstev in okolišèin, èe nismo dobro informirani, se v današnjem svetu težko znajdemo. To velja tudi med zdravljenjem, saj je neinformiran pacient, t. i. šibka stranka. Pacient je razpet med pravom, medicino in zdravstveno nego. Medicina mu omogoèa uresnièevanje in dostopnost do zdravja, ki je najbolj želena in cenjena vrednota. Pravo pri tem postavlja ustrezne meje, tako da: (1) onemogoèa nepravne posege (èe se zgodijo, jih mora ustrezno kaznovati) in (2) ne postavlja mej, ki bi zavirale bodoèi razvoj medicine. Danes poznamo približno 30.000 bolezni, a jih lahko zdravimo le kakšnih 10.000, to pa od nas zahteva, da podpremo nadaljnji razvoj medicine.

Zdravstvena nega je v primerjavi z medicino in pravom, ki sta klasièni vedi, mlajša. Poklic medicinske sestre se je pojavil kasneje kot zdravniški. Na zaèetku je delo medicinskih sester temeljilo predvsem na èloveko lj u b n o st i, s o lid a rn o st i in samaritanstvu. To so lastnosti, ki še danes odlikujejo dobro medicinsko sestro, saj povpreèno preživi s pacientom veè èasa kakor zdravnik in je med njima glavna vez.

Zdravstvena nega je osnovno kvalitetno in kvantitativno izhodišèe, za nacionalni zdravstveni sistem. Žal položaj medicinske sestre in vloge zdravstvene nege (še) nista enotno in celovito urejena s posebnim zakonom. Medicinska sestra je strokovnjakinja za izvajanje zdravstvene nege. Njene pristojnosti so mnogokrat

7

Uvod

premalo cenjene in premalo razpoznavne v celotnem zdravstvenem sistemu. Pristojnosti medicinske sestre in aktivnosti zdravstvene nege korenito segajo na podroèje pacientovih pravic. Medicinska sestra je nosilka velikih odgovornosti, zato si je potrebno še bolj prizadevati za promocijo zdravstvene nege in poklica medicinske sestre v Sloveniji. Pri tem ne smemo pozabiti, da je pacient osnovni subjekt med zdravljenjem. Osnovno vodilo pri vseh medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je avtonomija volje pacienta, ki pa ni absolutna, saj se lahko v doloèenih primerih omeji. Da bi lahko pacienti èim bolje razumeli in uveljavljali svoje pravice, je potrebno poskrbeti za promocijo njihovih pravic, ki ne sme biti enostranska, ampak jo je treba širiti tudi med zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki se pri svojem delu sreèujejo z vprašanjem pacientovih pravic. Èe bosta zagotovljeni predstavljeni trojna promocija in ustrezna informiranost, bodo doseženi kvalitetni rezultati na individualni in državni ravni. Kvalitetni rezultati zadovoljili potrebe in prièakovanja pacientov, hkrati pa bodo spodbujali zdravnike in medicinske sestre, da bodo še naprej aktivno sodelovali pri zdravljenju in prepreèevali razvoj defenzivne medicine in zdravstvene nege.

Doc. dr. Suzana Kraljiæ

Doc. dr. Suzana Kraljiæ

Suzana Kraljiæ je docentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Habilitirana je za podroèje civilnega prava. Na Pravni fakulteti sodeluje pri predmetih Družinsko pravo, Dedno pravo in Mednarodno javno pravo, na Fakulteti za zdravstvene vede pa pri predmetu Sociološka, psihološka in pravna vprašanja v zdravstveni negi. Aktivno govori angleško, nemško, hrvaško in srbsko. Njena bibliografija zajema 6 izvirnih znanstvenih èlankov, 18 avtorskih ali soavtorskih samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji ter 5 v soavtorstvu napisanih univerzitetnih znanstvenih uèbenikov. Aktivno je sodelovala tudi na mnogih mednarodnih znanstvenih konferencah ter kot gostujoèa predavateljica predavala na tujih univerzah.

9

Predstavitev zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na omejitvi avtonomije pacienta

POVZETEK Avtorica predstavlja oris osnovnih znaèilnosti Zakona o pacientovih pravicah, ki temelji na naèelu voluntas aegrote suprema lex. Naèelo je v Sloveniji in po svetu vplivalo na položaj pacienta, saj je postal aktiven pri vprašanjih, ki se nanašajo na medicinske posege in zdravstveno oskrbo. Avtorica posebno pozornost posveèa tudi pojasnilni dolžnosti in pacientovi pravici do privolitve oziroma odklonitve. Ukvarja se tudi z vprašanjem vnaprej izražene volje pacienta, ki ne bo veè sposoben sam odloèati, ter njegove pravice do prepreèevanja in lajšanja boleèin.

KLJUÈNE BESEDE: pacientove pravice, avtonomija volje, Oviedska konvencija, pojasnilna dolžnost, privolitev oziroma odklonitev

ABSTRACT The author makes in her contribution the description of the main characteristics of the Patients Rights Act, which is based on the principle voluntas aegrote suprema lex. This principle has in Slovenia as well in other states influenced the position of the patients.

The patient has become activ actor in circumstances, bind to medical interventions and nursing care. The author gives special emphasis to informed consent and to patients right to reception or refusal. The

author presents also the question of the beforehand expressed will of the patient for the cases, when he/she want be able to make own decisions, and patients right to prevent and mitigate the pains.

KEY WORDS: patient´s rights, autonomy of the will, Oviedo Convention, informed consent, reception or refusal

1.

Uvodno razmišljanje

V zadnjih letih so pacientove pravice izredno pridobile na pomenu. Pacientov položaj se je iz pasivnega spremenil v aktivnega. Pacient vedno aktivneje sodeluje v postopkih zdravljenja in se vedno bolj zaveda svojih pravic, tako splošnih kakor tistih, ki mu pripadajo kot pacientu. Ker je danes zdravje vedno bolj cenjena in želena vrednota, je sprejemanje odloèitev glede lastnega zdravja veliko breme, s katerim se sreèamo še posebej v primeru operativnih posegov velikega rizika. Sprejemanje taki odloèitev v korist tretjega pa je še toliko težje. Zato je nujno, da je sodelovanje med zdravnikom/medicinsko sestro in pacientom dobro, saj se lahko le tako zagotovi uresnièevanje pacientovih pravic. Velik korak pri uresnièevanju pacientovih pravic je bil storjen s sprejetjem Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008 – ZPacP), ki ima 92 èlenov, razdeljenih v osem poglavij.

ZPacP, ki se je zaèel uporabljati 27. avgusta 2008, je interdisciplinaren zakon, saj posega

10 na podroèje pacientovih pravic in na podroèje zdravstvenega sistema, socialne politike, interesov države. (Brulc/Pirc Musar, str. 17) Že v naslovu zakona je podana pomembna iztoènica, saj zakon jasno loèuje paciente in bolnike, kar pa v vsakdanjem življenju in tudi v zakonodajni terminologiji mnogokrat ni dosledno izpeljano. Poudariti je treba, da se oba termina pogosto enaèita, vendar temu ni možno pritrditi. Vsak bolnik je namreè pacient, medtem ko vsak pacient ni bolnik. To izhaja tudi iz 16. tè. 2. èlena ZPacP, ki opredeljuje pacienta kot bolnika ali kot drugega uporabnika zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev neglede na svoje zdravstvene stanje. Izraz pacient zajema tudi osebo, ki pride npr. k zdravniku na preventivni pregled. Èe bo zdravnik ugotovil, da je npr. ta oseba HIV pozitivna, se bo spremenila v bolnika. Izraz pacient je torej nadpomenka izraza bolnik.

Ker je razmerje med pacientom in zdravnikom/medicinsko sestro osebne in zaupne narave, je zakonodajalec temu posvetil posebno pozornost. Pri tem je potrebno poudariti že bistveno razliko in iz tega izhajajoèo veliko slabost naše zakonodaje. Zdravniški poklic ima namreè svoj zakon (Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 76/2006 – UPB3; 15/2008; 58/2008; ZZdrS), medtem ko je poklic medicinske sestre deficitarno zakonodajno urejen, saj ni (še?) sprejet ustrezni podroèni zakon. Ker pa se njihovo delo razlikuje od zdravnikovega (npr. razmerje med pacientom in medicinsko sestro je marsikdaj še osebnejše, tesnejše in zaupnejše kot med pacientom in zdravnikom, saj ima medicinska sestra povpreèno s pacientom veè stikov), bi bilo potrebno razmišljati tudi o sprejetju posebnega zakona, ki bi v celoti in enotno uredil podroèje dela medicinskih sester.

ZPacP v svojem 3. èlenu doloèa, da ima vsak pacient glede na splošna naèela pravico: a) da se ga spoštuje kot èloveka in da se spoštuje njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna preprièanja; b) do spoštovanja zasebnosti; c) do telesne in duševne celovitosti ter varnosti; d) do samoodloèbe glede posegov v c e l o v i to st n j e go ve ga te l e s a i n duševnost; e) do nestigmatiziranja; f) do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter enakopravne obravnave.

Gre za splošna naèela, ki imajo svoj temelj v mednarodnopravnem varstvu èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin. Ko se posameznik pojavi v vlogi pacienta, kjer je šibkejša stranka v razmerju med zdravnikom in pacientom, zavzemajo èlovekove pravice poseben prostor. Tega se je zavedal tudi Odbor ministrov Sveta Evrope, ko je 4. aprila 1997 sprejel Konvencijo o varstvu èlovekovih pravic in dostojanstva èloveškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Uradni list RS-MP, št. 17/1998 – Oviedska konvencija), ki je zaèela v državah, ki so jo ratificirale, in v Sloveniji veljati 1. 12. 1999. Države pogodbenice Oviedske konvencije so se zavezale za varovanje dostojanstva in identitete vseh èloveških bitij, torej od rojstva do smrti. Prav tako so države pogodbenice zavezane, da jamèijo vsakomur brez razlikovanja spoštovanje njegove duševne in telesne nedotakljivosti in drugih pravic in temeljnih svobošèin v zvezi z uporabo biologije in medicine (1. èlen). Prioriteta, ki ji sledi Oviedska konvencija je, da morajo koristi in skrb za èloveštvo prevladovati nad izkljuèno koristjo družbe ali znanosti (2. èlen).

S tem je postavljena maksima, ki ima temeljno vlogo tako v pravu kot v medicini.

Oviedska konvencija doloèa, da se mora vsak zdravstveni poseg opraviti v skladu s

11 poklicnimi dolžnostmi in normami (4. èlen). Èe to ni podano (npr. ni bila podana pojasnilna dolžnost; poseg se je opravil brez soglasja bolnika; malomarnost zdravnika pri posegu itd.), ima pacient pravico do ustreznega varstva.

2.

Prikaz izbranih pacientovih pravic

2.1. Pravica do dostopa zdravstvene oskrbe in zagotavljanje preventivnih storitev Vsak pacient ima v skladu s predpisi s p o d ro è j a zd ravst ve n e ga va rst va i n zdravstvenega zavarovanja pravico: a) do zdravstvene oskrbe (1. odst. 6. èlena ZPacP), ki zajema medicinske in druge posege za prepreèevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve oziroma postopke, ki jih opravljajo izvajalci zdravstvenih storitev pri obravnavi pacienta; b) do ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in prepreèitev bolezni (3. odst. 6. èlena ZPacP) – iz navedenega izhaja, da zdravstvena dejavnost ne zajema zgolj kurativne medicine, torej medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni, ampak zajema tudi preventivno medicino, ki se ukvarja s prepreèevanjem bolezni in ohranjanjem zdravja. Zato je treba zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev tudi v primeru, ko še ni nastopila bolezen, (Kraljiæ, str. 264).

Obe pravici sta deklarativne narave, saj je njuna realizacija odvisna od standardov medicinske stroke, finanènih zmožnosti zdravstvenega sistema in opredelitve preventivnih programov. Zaradi tega je treba to razumeti predvsem kot napotilo za prizadevanje za èim širše zagotavljanje

tovrstnih storitev, (Brulc/Pirc Musar, str. 26).

2.2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi Vsak èlovek je individuum, ki se od drugega razlikuje. Razlike, ki nas loèujejo, ne smejo biti podlaga za razlièno obravnavanje oziroma diskriminacijo, kar vkljuèuje tudi podroèje medicine. ZPacP doloèa, da je treba pacienta spoštovati kot èloveka ter da je treba spoštovati tudi njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna preprièanja (1. al. 3. èlena ZPacP). Še posebej pomembno je spoštovanje pacientovega verskega preprièanja, saj mnogi pacienti v èasu svoje bolezni išèejo podporo v veri. Zato je zelo pomembno, da se èlovekova pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi (41. èlen Ustave RS (Uradni list RS, št. št. 3/1991; 42/1997; 66/2000; 24/2003; 69/2004; 68/2006 – URS) in 9. èlen Evropske konvencije o èlovekovih pravicah (Uradni list RS-MP, 7/1994 - EKÈP)) ustrezno spoštuje. Kar pa vedno ni lahko, še posebej, èe se pacient v skladu s svojim verskim preprièanjem odloèa zoper svoje zdravje in življenje. Naèelo enakosti izhaja izhaja tudi iz 14. èlena URS, po katerem je vsakomur potrebno zagotoviti enake èlovekove pravice brez razlikovanja glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politièno ali drugo preprièanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okolišèino.

V 7. èlenu ZPacP je zajeto naèelo prepovedi diskriminacije. Vsak pacient ima pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi ne glede na spol, narodnost, raso ali etnièno poreklo, vero ali preprièanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okolišèino. Na prvi pogled izgleda, da je krog razlogov, ki jih ZPacP navaja in na podlagi katerih ne sme biti razloèevanja, izredno ozek, saj številni drugi mednarodni in domaèi pravni akti zajemajo precej širšo paleto razlogov. Vendar pa je treba opozoriti, da

12 formulacije prepovedi diskriminacije po ZPacP ni ozka, saj gre za zgolj primeroma navedene možne diskriminatorne podlage (takšne, ki se verjetno najveèkrat pojavljajo) na eni strani, medtem ko si na drugi strani ZPacP pušèa odprta vrata za morebitne druge razloge, ki bi lahko bili podlaga za diskriminatorno obravnavanje pacientov.

2.3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene storitve Pacient ima pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje (9. èlen ZPacP). Omenjeno pravico vsebuje tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.

23/2005-UPB2; 15/2008; 23/2008, 58/2008; 77/2008 - ZZDej), ki v 47. èlenu navaja pravice, ki jih imajo vsi pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom; ena izmed teh je pravica do izbire zdravnika. Zdravnik in izvajalec zdravstvenih storitev, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoè, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno ali nemogoèe ali kadar tako doloèa zakon.

Zdravnik mora v primeru zavrnitve pacientu predlagati izbiro drugega zdravnika ali izvajalca zdravstvenih storitev ter razloge za zavrnitev pacientu pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire (10. èlen ZPacP).

V zadnjih letih je tako v Sloveniji kakor tudi drugod po svetu poraslo število odškodninskih tožb zoper zdravnike oziroma zdravstvene zavode (respondeat superior).

Zato se pojavlja bojazen, da bi se zaèela širiti t. i. defenzivna medicina, v okviru katere bi zdravniki v strahu pred tožbami in posledièno glede tega pred odškodninami prevzemali zgolj »manj zahtevne in težke« bolnike – kar bi posledièno lahko vplivalo na celoten

zdravstveni sistem. Pozitivna stran pravice do svobodne izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev pa se kaže v t. i. »zdravstvenem turizmu«. Pacienti odhajajo v druge države EU, da bi zagotovili doloèene terapije: a) ki še niso dosegljive v njihovi lastni državi; b) do katerih mu je v drugi državi zagotovljen hitrejši dostop; c) do katerih mu je v drugi državi zagotovljen cenejši dostop; d) za katere verjame, da mu zagotavljajo višji standard, (Hervey/McHalle, str. 144).

2.4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe Zdravstvena dejavnost se izvaja na primarni (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost), sekundarni (specialistièna ambulanta in bolnišnièna dejavnost) in terciarni ravni (dejavnost klinik, kliniènih inštitutov ali kliniènih oddelkov ter drugih pooblašèenih zdravstvenih zavodov).

Ne glede na raven, na kateri se izvaja zdravstvena dejavnost, ima pacient, v skladu z medicinsko doktrino, pravico do: a) primerne oskrbe – kot primerna se šteje tista zdravstvena oskrba, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v RS in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih a d m i n i st rat i v n i h p o sto p k i h te r vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja; b) kakovostne oskrbe – kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih naèel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravoèasnost, kontinuiteta, uèinkovitost, enakopravnost in osredotoèenje na pacienta; c) varne zdravstvene oskrbe – varna zdravstvena oskrba je tista, ki prepreèuje škodo za pacienta v zvezi s

13 samim zdravljenjem in v zvezi z okolišèinami fiziène varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev (11. èlen ZPacP).

Pacient je do izbranega medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, ki se opravlja na raèun javnih sredstev, upravièen, èe: a) je to po pravilih medicinske stroke potrebno; b) se glede na sodobno medicinsko doktrino upravièeno prièakuje, da bo pacientu koristno; c) so prièakovane koristi za pacienta veèje od tveganj ter obremenitev (11. èlen ZPacP).

Pri stacionarni oskrbi mora izvajalec zdravstvenih storitev zagotoviti verske pogoje za uresnièevanje pravice pacienta do ustrezne verske duhovne oskrbe (13. èlen ZPacP). To je še posebej lahko pomembno pri umirajoèih bolnikih, ki sami ali pa njihovi svojci zahtevajo prisotnost duhovnika zaradi zakramenta svetega maziljenja ali kakšnega drugega verskega obreda. Ker je obièajno medicinska sestra tista, ki je najveè èasa s pacientom, se z omenjeno prošnjo najveèkrat pacienti ali svojci obrnejo nanjo. Zdravnik ali medicinska sestra bi grešila, èe bi zaradi svojega ateistiènega ali drugaènega verskega preprièanja odklonila posredovanje.

Posredovanje v omenjenem primeru je možno odbiti, èe bi to bilo v škodo drugih zdravnikovih ali sestrinih profesionalnih dejanj, (Šeparoviæ, str. 69).

2.5. Pravica do spoštovanja pacientovega èasa Pacient ima pravico, da se njegov èas spoštuje, zato mora izvajalec zdravstvene dejavnosti poskrbeti za najkrajši možni èakalni èas in èakalno dobo. Izvajalec zdravstvenih storitev mora nujno medicinsko

pomoè pacientu opraviti takoj. Pri uvršèanju na èakalni seznam (lahko je uvršèen samo na en èakalni seznam) je treba upoštevati strokovne standarde glede stopnje nujnosti (stopnja nujnosti se presoja v skladu s pacientovo najveèjo zdravstveno koristjo in z namenom prepreèitve resne zdravstvene škode za pacienta), ki jo je treba v èakalnem seznamu posebej dokumentirati. Pri tem morajo izvajalci zdravstvenih storitev poskrbeti za najkrajši možni èakalni èas, v skladu s pogoji financiranja in èakalno dobo v okviru razumnega èasa. Èe pacient iz opravièljivih razlogov ni mogel priti na zdravstveno storitev, mu je treba doloèiti èim bližji novi datum naèrtovane zdravstvene storitve. Èe pacient na zdravstveno storitev èaka veè kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil. Izvajalec zdravstvenih storitev zagotovi telefonsko naroèanje in elektronske oblike naroèanja ter delo organizira tako, da pacient ne èaka dlje, kot je potrebno. Naèin naroèanja izvajalec zdravstvenih storitev objavi na vidnem mestu v èakalnici na primarni ravni in v specialistièni ambulantni dejavnosti oziroma na obièajnem oglasnem mestu v bolnišnicah ter na njegovih spletnih straneh (14. èlen ZPacP).

Podatki o èakalnem seznamu in podatki o morebitnem spreminjanju vrstnega reda skupaj z obrazložitvijo okolišèin, ki spreminjajo vrstni red, se hranijo šest mesecev po opravljeni zdravstveni storitvi oziroma zbiranju podatkov (3. odst. 15. èlena ZPacP). Pacient ima pravico izvedeti razloge za èakalno dobo in za njeno dolžino ter pravico do vpogleda, prepisa ali kopije èakalnega seznama. Izvajalec zdravstvene storitve seznanitev pacienta omogoèi takoj ali najpozneje tri delovne dni po prejemu zahteve. »Ali« v navedenem stavku logièno pomeni, da lahko izvajalec izbira, ali bo svojo dolžnost opravil takoj ali pa najpozneje v treh dneh od vložitve zahteve. Navedeni lapsus zakonodajalca je treba razumeti tako, da

14 mora izvajalec zdravstvenih storitev seznanitev pacientu omogoèiti takoj, èe pa to iz upravièenih razlogov ni možno, pa najkasneje v treh dneh (Korošec, priloga IV).

Zahtevo je možno vložiti najveèkrat dvakrat meseèno (4. odst. 15. èlena ZPacP).

Pacient, ki ga je izbrani osebni zdravnik napotil na specialistièni ambulanti pregled zaradi nadaljnje zdravstvene oskrbe ali pridobitve podrobnejšega strokovnega mnenja, ima pravico do pregleda v razumnem èasu. Strokovno mnenje poleg diagnostiènih podatkov vsebuje tudi predlog, kakšno naj bo nadaljnje zdravljenje. Pisno strokovno mnenje prejme pacient na koncu pregleda oziroma najpozneje v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu. V nujnih primerih je treba pisno strokovno mnenje pacientu sporoèiti takoj (18. èlen ZPacP).

2.6. Pravica do obvešèenosti in sodelovanja Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugaèe komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na obmoèjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik (19. èlen ZPacP). Gre za izpeljavo 11. èlena URS, ki doloèa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenšèina, na obmoèjih obèin, v katerih živita italijanska in madžarska narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi italijanšèina in madžaršèina. Pri komuniciranju s pacientom je treba spoštovati njegovo osebnost. To se lahko kaže v naèinu ogovarjanja. Pacienta klièemo po imenu in priimku s spoštljivim nazivom (npr. gospod), ki ustreza njegovi starosti. Tikanje ni primerno oziroma je lahko omejeno samo na paciente mlajše generacije. Spoštljivo nazivanje in vikanje daje pacientu obèutek, da se ga jemlje resno in da bo lahko sodeloval v med zdravljenjem, (Mohar, str. 107).

Pacient ima pravico v skladu s 1. odst. 20. èlena ZPacP, da je zaradi uresnièevanja pravice do samostojnega odloèanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obvešèen o: a) svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razlogu ter posledicah bolezni ali poškodbe; b) cilju, vrsti, naèinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter prièakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja; c) možnih tveganjih, stranskih uèinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnosti predlaganega m e d i c i n s ke g a p o s e g a o z i r o m a predlaganega zdravljenja, vkljuèno s posledicami njegove opustitve; è) m o r e b i t n i h d r u g i h m o ž n o s t i h zdravljenja; d) postopkih in naèinih zdravljenja, ki v RS niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, mora pacientu v celoti in pravoèasno pojasniti navedena pojasnila v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv naèin oziroma skladno s pacientovimi individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij. Za operativni ali drug medicinski poseg, ki je povezan z veèjim tveganjem ali veèjo obremenitvijo, poda razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg. Èe pa to ni možno, pa drugi zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg (1. odst. 20. èlena ZPacP).

Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obvešèanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obvešèenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih. Èe pacient ni sposoben odloèanja o sebi, se uresnièuje ta pravica v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušèa njegova sposobnost razumevanja (2. in 3. odst. 20.

15 èlen ZPacP). Pacient ima pravico, da po pridobitvi omenjenih pojasnil dejavno sodeluje pri izbiri naèina zdravljenja (21. èlen ZPacP).

Obvešèanje pacienta mora potekati po naèelu varstva pacientovih koristi. Zdravnik je tisti, ki mora presoditi, kakšno je psihièno in intelektualno stanje bolnika ter glede na to prilagoditi obseg obvešèanja. Pacient je tisti, ki sprejema odloèitve o postopkih in naèinih zdravljenja. Da bo njegova odloèitev pravilna, ga mora zdravnik seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami. Pri tem zdravnik ne sme biti omejen zgolj na postopke in naèine zdravljenja, ki se izvajajo v Sloveniji, ampak ga mora obvestiti tudi o postopkih in naèinih zdravljenja izven meja Slovenije.

Glede na navedeno je nujna posebna pozornost zdravnika pri podajanju pojasnila pacientu glede tveganja, kadar so na voljo razliène terapevtske metode. Zdravnik mora pacientu predstaviti argumente za in proti vsaki terapevtski metodi posebej. Tako se bo pacient lahko odloèil, da izbere metodo, ki se mu zdi glede trajanja in naèina posega ter iz p o s e g a i z h a j a j o è i h p o s l e d i c ( n p r. rehabilitacija, opaznost brazgotin od posega, odsotnost iz šole) najustreznejša. Zdravnik je sicer svoboden glede izbire metode in naèinov zdravljenja, pri tem pa je dolžan dosledno upoštevati dosežke medicinske znanosti, kar pomeni, da ima zdravnik dolžnost, da se nenehno izobražuje in usposablja, (Kraljiæ, str. 269). Zdravnik lahko pacientu le izjemoma zamolèi podatke o njegovem zdravstvenem stanju, èe zdravnik glede na okolišèine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzroèilo resno zdravstveno škodo. Zamolèanja pa ne sme biti, èe je pacient, ki je sposoben odloèati v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteval popolno obvešèenost. Razloge za zamolèanje podatkov se loèeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji (1. odst. 22. èlenu ZPacP). Zdravnik mora spoštovati zahtevo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem

stanju ne sporoèijo, razen èe bi drugim grozila resna zdravstvena škoda.

Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. V ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena oskrba, je v èakalnici ali na drugem vidnem mestu objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ter njegova èasovna dostopnost. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposredni stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi. V prostorih mora biti objavljen tudi naziv pravne in fiziène osebe, s katero ima izvajalec zdravstvenih storitev sklenjeno pogodbo za izvajanje laboratorijskih in drugih storitev (23. èlen ZPacP).

Informiranost pacienta se nanaša tudi na stroške zdravstvenih storitev. Pacient mora pridobiti pisno informacijo o predvidenih stroških. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme raèun za opravljanje zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila ali medicinske pripomoèke. Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan pacientu raèun obrazložiti (25. èlen ZPacP).

Pred vsakim posegom mora leèeèi zdravnik pacientu pojasniti diagnozo, prièakovano n a d a l j e va n j e i n i z i d zd rav l j e n j a v neposrednem stiku in na razumljiv naèin. Da bo pojasnilo razumljivo za vsakega pacienta, mora zdravnik vsakega pacienta individualno obravnavati ter temu ustrezno prilagoditi tudi obseg pojasnila. Pri tem nujnost in vsebina pojasnila nista odvisna od presoje zdravnika, ampak izhajajo iz objektivnih kriterijev in prièakovanj pacienta, (Deutsch/Spickhoff, str.

184). Obseg pojasnila je lahko odvisen od raznih okolišèin (npr. spol, starost, èustveno

16 stanje, intelektualna razgledanost itd.)

Pojasnilo mora vedno opraviti zdravnik, in sicer ustno. Pri tem si lahko pomaga z razliènimi pripomoèki: zloženkami, lutkami, skicami itd. Èe je pacient pridobil ustrezne informacije v okviru zdravnikove pojasnitve, se bo lahko pravilno odloèil ter aktivno sodeloval pri izbiri naèina zdravljenja.

Zdravnik lahko pacientu zamolèi dejstva o njegovem zdravju, èe glede na okolišèine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzroèilo resno zdravstveno škodo. Vendar pa se zamolèanje lahko izvede samo izjemoma.

Naèelo avtonomije omogoèa pacientu, da se odloèi, da se mu podatki o njegovem zdravju ne sporoèijo, kar mora zdravnik spoštovati. Èe pa bi zaradi pacientove neobvešèenosti lahko bila povzroèena resna zdravstvena škoda njemu ali drugim, pa ga je kljub njegovi odloèitvi o neobvešèanju o njegovem zdravstvenem stanju potrebno seznaniti ter pouèiti o nadaljnjem ravnanju. Na primer: pacient se je slabo poèutil, ko je prišel v bolnišnico. Zdravniku reèe, da ne želi vedeti, kaj mu je. Pri pregledu se ugotovi, da ima pacient sars. Zdravnik je v takem primeru dolžan pacienta obvestiti, kaj pomeni omenjena bolezen zanj in za druge. To pomeni, da se lahko odstopi od naèela pacientove avtonomije glede varovanja podatkov, saj so lahko pacientove pravice in s tem tudi pravica oziroma naèelo avtonomije omejene z zakonskimi predpisi s podroèja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter v primerih, ko bi bile ogrožene pravice drugih. Èe je pacient zbolel za nalezljivo boleznijo, je z zakonom doloèenimi primeri potrebno sprejeti ustrezne ukrepe (npr. karantena) ter po potrebi obvestiti doloèene osebe ali institucije (npr. šola, delodajalec, družina). Gre torej za izpeljavo naèela neminem laedere.

2.7. Pravica do samostojnega odloèanja o zdravljenju Ljudje od zdravnikov prièakujejo vsaj dve stvari: da bo delal dobro in da ne bo povzroèal škode. Vendar pa se lahko pojavijo razmere, kjer en uèinek prevlada nad drugim.

Doloèeno dejanje, ki je sicer prima facie oznaèeno kot dobro, pomeni slabo: na primer zdravila proti boleèinam lajšajo boleèine pacientu, vendar pa lahko zaradi poveèanega doziranja ali zaradi pacientovega stanja, pripeljejo do slabega rezultata (npr. prezgodnja smrt). To se pojavi tudi pri umirajoèih pacientih, kjer zdravnik predpiše zdravila proti boleèinam z namenom, da pacientu olajša boleèine in ne z namenom, da povzroèi njegovo smrt. V primeru R. vs.

Adams (1957) in Airdale NHS vs. Bland (1993) je bilo zavzeto stališèe, da je zdravnik dolžan pacientu olajšati boleèine in trpljenje, kljub temu da lahko ukrepi, ki jih zdravnik sprejme skrajšajo pacientovo življenje. Take odloèitve so lahko sprejete kot del skrbi za pacienta, kar pomeni v najveèjo pacientovo korist in na temelju, da je obravnavanje legalno, (De Cruz, str. 16).

Temu sledi tudi 26. èlen ZPacP, ki doloèa pacientovo pravico do samostojnega odloèanja o zdravljenju. Pravica do samostojnega odloèanja pa ni absolutna.

Naèeloma pacientu, ki je sposoben odloèanja o sebi, brez njegove privolitve ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe. Temeljno naèelo je torej, da je potrebno pridobiti soglasje pacienta.

Preden se pacient odloèi, bi ga moral zdravnik seznaniti s predvidenimi diagnostiènimi postopki in s predlaganim zdravljenjem (pojasnilna dolžnost, Aufklärungspflicht, informed consent) (1. odst. 47. èlena ZZdrS).

Pacienta je potrebno potegniti iz pasivnosti v soodgovornost, saj sam odloèa o posegu, (Troschke, str. 15). Kadar zdravnik pojasnjuje, naj to ne bo monolog, ampak dialog med pacientom in zdravnikom. Velja naèelo, da

17 bolj je nujen in potreben medicinski poseg, manj obširna naj bo razlaga, in obratno, (Missliwetz/Ellinger, str. 138). Pri tem je treba poudariti, da pojasnitev ne sme biti opravljena pisno, ampak jo mora opraviti oziroma jo lahko ustno opravi samo zdravnik, (Deutsch/Spickhoff, str. 199; Milièinski, str.

79).

Privolitev pacienta je potrebna tudi v primeru: a) sodelovanja v uènem procesu, zlasti ob prisotnosti drugih oseb med izvajanjem zdravstvene oskrbe zaradi zdravstvenega izobraževanja; b) uporabe zdravstvenih podatkov za namene, ki ne predstavljajo zdravljenja; c) seznanjanja tretjih oseb z zdravstveno dokumentacijo; è) sporoèanja informacij o zdravstvenem stanju tretjim osebam; d) sodelovanja v medicinskih raziskavah; e) preiskav na njemu odvzetem biološkem materialu, pri èemer se te lahko opravijo samo za potrebe njegovega zdravljenja, razen èe morebitno drugo rabo biološkega materiala ureja poseben zakon; f) razpolaganje s telesom ali deli telesa po njegovi smrti za potrebe medicinskega izobraževanja in znanstvenih raziskav v primeru odvzema in presaditve delov èloveškega telesa zaradi zdravljenja; g) darovanje organov, tkiv ali celic v èasu življenja in po smrti (3. odst. 26. èlena ZPacP).

Pacient lahko poda privolitev ustno, z dejanjem oziroma ravnanjem, iz katerega je mogoèe zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, ali pisno, kadar to izrecno doloèa zakon. Privolitev se lahko da tudi za veè medicinskih posegov skupaj, èe predstavljajo funkcionalno celoto v okviru postopka zdravljenja (4. odst. 26. èlen ZPacP). Kot privolitev se šteje torej tudi ravnanje pacienta, iz katerega je mogoèe zanesljivo

sklepati, da pomeni privolitev. Iz navedenega sklepamo, da je v razmerju do pacienta zelo pomembna tudi neverbalna komunikacija (molk, pogled, stisk roke, poslušanje...).

Neverbalni naèini komuniciranja omogoèajo, da se pacient poèuti bolje. Pacient namreè spremlja, gleda in posluša zdravnika ali medicinsko sestro, zato mimika, gestika in ton glasu marsikdaj pacientu povedo veè kakor besede, (Mohar, str. 111).

Za operativni ali drug medicinski poseg, ki je povezan z veèjim tveganjem ali veèjo obremenitvijo, mora biti pacientova privolitev dokumentirana na posebnem privolitvenem obrazcu (5. odst. 26. èlena v povezavi s 27. èlenom ZPacP). Fotokopijo izpolnjenega in podpisanega privolitvenega obrazca se izroèi tudi pacientu (3. odst. 27. èlena ZPacP). Iz navedenega sledi, da ZPacP v doloèenih primerih narekuje obligatornost dokumentiranja pacientove privolitve. Ker pa so doloèeni posegi povezani z manjšim tveganjem ali obremenitvijo (npr. odvzem krvi iz prsta), ZPacP predvideva obvezno dokumentiranje privolitve zgolj za operativne in druge medicinske posege, ki so povezani z veèjim tveganjem ali obremenitvijo. Vendar pri tem ne doloèa, kdaj je tak primer podan – ali to pomeni, da bo zdravnik odloèal, ali gre za poseg z veèjim tveganjem ali obremenitvijo? Èe pacient ni sposoben odloèanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, se lahko opravi nujna medicinska pomoè brez njegove privolitve (28. èlen ZPacP). Medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba, ki ne pomeni nujne medicinske pomoèi in ki ni povezan z veèjim tveganjem ali veèjo obremenitvijo, se lahko pacientu opravi brez njegove privolitve pod naslednjimi pogoji: a) pacient ni sposoben odloèanja o sebi; b) zdravnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblašèenec, pacientov zakoniti zastopnik ali druga oseba, ki lahko poda

18 privolitev, posegu nasprotoval; c) da privolitve iz prejšnje toèke ni bilo možno pridobiti v razumnem èasu; è) ter da je medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba pacientu v najveèjo zdravstveno korist (29. èlen ZPacP).

Pacient, ki je sposoben odloèanja o sebi, ima pravico zavrniti predlagani medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo. Zavrnitev pacienta pa se ne upošteva, èe bi zaradi njegove zavrnitve bilo ogroženo življenje ali zdravje drugih (1. odst. 30. èlena ZPacP), kar je podano v primeru doloèenih nalezljivih bolezni po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 22/2006-UPB1; ZNB). Èe zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova odloèitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzroèila nepopravljivo in hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, mora poskusiti pacienta o tem preprièati, po potrebi pa za pomoè zaprositi pacientove ožje družinske èlane oziroma predlagati pacientu pridobitev drugega mnenja (2. odst. 30. èlena ZPacP).

Osnovna pacientova pravica je torej, da lahko poda zavrnitev tudi v primeru, èe bi medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba lahko rešila ali podaljšala pacientovo življenje. Èe pacient izrazi zavrnitev, mu mora zdravnik pojasniti, kako bo to vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Zavrnitev medicinskega posega ali zdravstvene oskrbe, ki je pacientu nesprejemljiva zaradi verskih preprièanj, kulturne tradicije ali drugih osebnih razlogov, je potrebno ustrezno spoštovati. Pacientova zavrnitev pa ne sme imeti posledic v odnosu zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev do pacienta (3. odst. 30. èlen ZPacP).

2.8. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje Pacient, ki je sposoben odloèanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko doloèi osebo, ki bo v primeru in za èas njegove nesposobnosti odloèanja o sebi odloèala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah.

Ta oseba se imenuje pacientov zdravstveni pooblašèenec (1. odst. 32. èlena ZPacP), ki je lahko oseba, ki je sposobna odloèanja o sebi in je dopolnila 18 let starosti. Pacientov zdravstveni pooblašèenec ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem ter pojasnili, ki so pomembna za odloèanje o zdravstveni oskrbi. Pacient doloèi svojega zdravstvenega pooblašèenca s pisnim pooblastilom, na katerem mora biti pacientov podpis overjen. V pooblastilu lahko pacient doloèi navodila in usmeritve glede zdravstvene oskrbe ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem (3. odst. 32. èlena ZPacP). Dano pooblastilo lahko pacient kadar koli preklièe s pisno izjavo, pri èemer ZPacP za odpoved ne zahteva overitve. Pooblastilo lahko v vsakem trenutku s pisno izjavo odpove tudi pooblašèenec, razen èe bi odpoved lahko povzroèila resno zdravstveno škodo za pacienta (4. odst. 32. èlena ZPacP). Podatki o pacientovem zdravstvenem pooblašèencu so izvajalcu zdravstvenih storitev dostopni z informacijskim sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije (5. odst. 32. èlen ZPacP).

Pacient, ki je sposoben odloèanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko s pisno izjavo izkljuèi ali omeji osebe, ki so upravièenci do odloèanja o njegovi zdravstveni oskrbi po ZPacP, za primer ko ni sposoben odloèanja o sebi. Ta podatek izvajalec zdravstvenih storitev dobi z informacijskim sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja ali

19 centralne evidence zdravstvene dokumentacije (33. èlen ZPacP).

2.9. Pravica do prepreèevanja in lajšanja trpljenja

Pacient, ki je sposoben odloèanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, èe bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, èe: a) bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem èasu vodila v smrt tudi ob ustreznem m e d i c i n s ke m p o s e g u oz i ro m a zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje življenje; b) bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzroèila tako hudo invalidnost, da bo pacient dokonèno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase (1. odst. 34. èlena ZPacP).

Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali najveèjo možno ublažitev boleèin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo. Pacient ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih prepreèijo nepotrebne boleèine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom. V konèni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroèa hudo trpljenje (ZPacP je pozabil na velike boleèine!), pa ima pravico do blažilne oskrbe po strokovnih standardih paliativne medicine.

Omenjeno vnaprej izraženo voljo pacienta iz toèke a) je za zdravnika zavezujoèa, volja iz toèke b) pa mora biti upoštevana kot smernica pri odloèanju o zdravljenju (2. odst.

34. èlena ZPacP). Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva navedena opredelitev, in èe hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okolišèinah preklical (3. odst. 34. èlen ZPacP). Vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana na predpisanem obrazcu (4. odst. 34. èlena ZPacP). Izbrani zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natanèno pouèita o pomenu in posledicah njegove odloèitve. Pisna izjava vnaprej izražene volje pacienta velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odloèanja o sebi kadar koli s pisno izjavo preklièe (6. odst. 34. èlena ZPacP).

Zdravniki morajo spoštovati zdravje in življenje pacienta, vendar se ne zahteva od zdravnika, da ohrani življenje za vsako ceno.

Loènica glede slednjega je podana med aktivnim umorom (actively killing a patient) in pustiti bolnika, da umre (letting that patient die). Prvo navedeno je nezakonito in moralno nesprejemljivo, medtem ko je drugo oznaèeno v doloèenih situacijah kot »delovanje v najveèjo pacientovo korist«.

Dolžnost ohranitve življenja lahko v praksi pride v konflikt z naèelom avtonomije. Èe pacient ne želi veè živeti, mora zdravnik spoštovati pacientovo željo, sicer bo kršil njegovo pravico, da sam odloèa o svojem telesu in življenju. Vendar pa pacient ne more prièakovati, da bo zdravnik kršil pravo. Èe ima pacient velike boleèine in prosi zdravnika, da poveèa dozo, ta pa ve, da poveèanje lahko pripelje do smrti – kaj naj naredi zdravnik? Èe zavrne prošnjo pacienta, ali res ravna v njegovo najveèjo korist? (De Cruz, str. 16-17) KMD doloèa, da morajo zdravnikovi ukrepi temeljiti na odloèitvah, ki pacientu lajšajo trpljenje in povrnejo zdravje. Navedena formulacija 19. èlena KMD je v prvem delu popolnoma jasna, vendar pa se ni možno v celoti strinjati z drugim delom, ki se nanaša na »povrnitev zdravja«. Iz zgoraj navedenih primerov je namreè jasno, da je zdravnik

20 dolžan lajšati velike boleèine in hudo trpljenje bolnika, èe ga za to prosi pacient, vendar mora vse potekati v mejah prava.

2.10.Pravica do drugega mnenja Pacient ima pravico kadar koli pridobiti drugo mnenje. Na sekundarni in terciarni ravni mu je treba zagotoviti uresnièevanje te pravice v razumnem roku. To pravico se lahko za oceno istega zdravstvenega stanja uveljavi samo enkrat. ZPacP je doloèil, da se mora pacient pred uveljavitvijo te pravice posvetovati z leèeèim zdravnikom (3. odst. 40. èlena ZPacP). Pravica do drugega mnenja je vsekakor ukrep, s katerimi se zagotavlja dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. To pa je kljuèna èlovekova pravica. Vendar pa doloèitev obvezne predhodne konzultacije z leèeèim zdravnikom lahko predstavlja problem za pacienta in lahko v njem vzbudi dvom o nepristranskosti drugega zdravnika.

3. Sklepne misli Pacienti se danes vedno bolj zavedajo svojih pravic. Zakon o pacientovih pravicah je prviè v zgodovini na našem podroèju enotno in celovito uredil vprašanje pacientovih pravic. V preteklosti in še danes se marsikje argumentira, da je salus aegroti suprema lex (zdravje je najvišji zakon). Iz vsebine ZPacP pa jasno izhaja, da je osnovno naèelo voluntas aegrote suprema lex (pacientova volja je najvišji zakon). ZpacP je sodoben zakon in daje velik pomen avtonomiji pacienta.

Pacient naj ne bi imel v postopku lastnega zdravljenja veè pasivne vloge. Njegova vloga naj bi bila aktivna, saj se bo v njegovo korist ali škodo opravil (ali ne) doloèen medicinski poseg ali zdravstvena oskrba. Pacientova volja je torej glavno vodilo, ki pa nima in tudi ne more imeti absolutnega znaèaja. Pravo namreè postavlja tudi avtonomiji pacientove

volje mejo, ki je v javni koristi, morali ali v pravicah drugih oseb. Pomembno je, da se zagotovi enakost možnosti uveljavljanja vseh v zakonu navedenih pravic, kar pomeni, da pri uveljavljanju le-teh ne sme priti do diskriminacije. ZPacP je še relativno mlad zakon, saj se uporablja komaj pol leta. Kako bodo pravice tudi dejansko zaživele v praksi, bo možno oceniti šele po poteku doloèenega èasa.

UPORABLJENA LITERATURA: Brulc U./Pirc Musar N., Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), GV Založba, Ljubljana 2008 (cit. Brulc/Pirc Musar).

De Cruz P., Medical Law in a Nutshell, First Edition, Sweet&Maxwell Limited, London 2002 (cit. De Cruz).

Deutsch E./Spickhoff A., Medizinrecht: Arztrecht, Arzneimittelrecht, Medizinprodukterecht und Transfusionsrecht, 6. Auflage, Springer, Heidelberg 2008 (cit. Deutsch/Spickhoff).

Devereux J., Australian Medical Law, Second Edition, Cavendish Publishing, Sydney-London 2002.

Hervey K. T./ McHale J. V., Health Law and the European Union, Cambridge University Press, Cambridge 2004 (cit. Hervey/McHale).

Korošec Damjan, Zakon o pacientovih pravicah posebej z vidika kazenskega prava, Pravna praksa 10/2008, priloga, str. II – VIII (cit. Korošec).

Kraljiæ Suzana, Pravice pacientov v luèi bodoèe ureditve, Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru 2006, str. 261 – 284 (cit.

Kraljiæ).

Milièinski J., Medicinska etika in deontologija, Dopisna delavska univerza

21 Univerzum, Ljubljana 1982 (cit. Milièinski).

Missliwetz J./Ellinger A., Recht für Ärzte und Medizinstudenten, Manzsche Verlagsund Universitätsbuchhandlung, Wien 1992 (cit. Missliwetz/Ellinger).

Mohar P., Temelji medicinske etike in deontologije, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1997 (cit. Mohar). Šeparoviæ Z., Granice rizika – etnièkopravni pristupi medicini, 2. izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb – Beograd 1987 (cit. Šeparoviæ).

Troschke J. von/ Schmidt H. (Hrsg), Ä r t z l i c h e E nt s c h e i d u n g s ko nf l i kte , Falldiskusionen aus rechtlicher, ethischer und medizinischer Sicht, Medizin und Recht, Band 12, Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1983 (cit. Troschke).

Doc. dr. Majda Pajnkihar

Doc. dr. Majda Pajnkihar na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru predava zdravstveno nego v 1. letniku in vodi seminarje iz teorij zdravstvene nege, komunikacije in kvalitativnega raziskovanja. V 2. letniku predava zdravstveno nego otroka in mladostnika in izvaja laboratorijske vaje. V 1. letniku magistrskega študija predava kvalitativno raziskovanje in izvaja seminarje.

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je predstojnica Katedre za zdravstveno nego in predstojnica Inštituta za zdravstveno nego.

Doktorsko disertacijo z naslovom Theory development for nursing in Slovenia je zagovarjala 2003 na Univerzi v Manchestru, Velika Britanija in postala prva doktorica zdravstvene nege v Sloveniji.

Sedaj je gostujoèa profesorica na Univerzi na Rijeki, bila pa je gostujoèa profesorica na Univerzi v Zagrebu; leta 2007 je v programu Socrates Erasmus predavala na Univerzi v Lincolnu in Univerzi Surrey v Angliji; je v uredniškem odboru ugledne revije International Journal of Nursing Studies.

23

Pravice pacientov glede informiranja in vkljuèevanja v proces obravnave

Povzetek Pacient lahko sodeluje med obravnavo, sprejema odloèitve oz. soodloèa med obravnavo in sprejema odgovornost za lastno obravnavo ter zdrav naèin življenja, èe mu zdravstveni delavci zagotavljajo informacije in znanje. Pomembno je, da so pacienti in svojci vkljuèeni v obravnavo že pred hospitalizacijo, predvsem pa med njo in pri izobraževanju.

Svoji lahko tako po kratki ležalni dobi oz. odpustu iz bolnišnice uspešno skrbijo za pacienta doma. Pacient ima pravico in dolžnost, da je med zdravljenem aktiven partner in izvaja tiste aktivnosti, ki mu jih dopušèata njegovo zdravje in splošno poèutje. Aktivna in odgovorna vloga med obravnavo (informiranje in vkljuèevanje) omogoèa pacientu, da se hitro vrne v domaèe okolje, da je avtonomen in da se lažje samooskrbi.

Metodologija in metoda dela Uporabljena je bila interpretativna paradigma in kvalitativno raziskovanje z modificirano metodo utemeljene teorije. V raziskavi je sodelovalo 24 medicinskih sester in 6 profesionalcev iz drugih podroèij, ki so opisali fenomene zdravstvene nege.

Rezultati Humani in profesionalni medsebojni odnosi so osnova za optimalno in reflektivno prakso zdravstvene nege. V medsebojnih odnosih so zelo pomembni spoštovanje,

dostojanstvo, informiranje, odloèanje in soodloèanje, aktivna vloga pacienta ter avtonomija pacienta in medicinske sestre; gre za elemente, ki se medsebojno prepletajo in so soodvisni.

Kljuène besede: medsebojni odnosi, informiranje, avtonomija in aktivna vloga, pacient

Abstract Patient is able to participate, to take decisions or co-decide in the process of treatment, thus taking responsibility for his/her own treatment and for a healthy lifestyle, if the health care workers offer him access to information and knowledge.

Including the patient and his/her relatives into the process of treatment and educating them even prior to the time of hospitalisation and especially during that very time is an element of vital importance. It enables the relatives to successfully take care of the patient at home following a short period of hospitalization or hospital leave. Patient has a right and duty to be an active partner and to perform those activities which are possible/sensible according to his/her health state and general condition/well-being.

Ensuring an active and responsible role of the patient in the process of treatment, based on information and inclusion, provides the patient with the opportunity for early reentering into the home environment, for

24 his/her autonomy and for an easier self-care planning and formulation.

Methodology and working method Interpretative paradigm and quality method of research with the use of a modified method of grounded theory were applied. Research involved participation of 24 nurses and 6 professionals from other fields, aiming to describe health care phenomena.

Results Humane and professional interpersonal relationships are a basis for achieving optimal and reflective nursing practice. Core elements of interpersonal - relationships such as respect, dignity, informing, decisionmaking and co-deciding, active role of patient, patient autonomy and nurse au to nomy are interlinked and are interdependent .

Key words: interpersonal relationships, informing (giving - receiving information), patient autonomy, active role of patient

1 UVOD Pacienti so ob prihodu v zdravstveno ustanovo posebej ranljivi zaradi bolezni, zato so komunikacija in humani medsebojni odnosi izhodišèe za njegovo zaupanje do u sta n ove in zdravstvenega osebja.

Vzpostavljanje medsebojnih odnosov je še posebej pomembno med boleznijo in zahteva skupinsko delo, veliko sodelovanja, spoštovanja in tolerance. Nehuman in neprofesionalen odnos povzroèa dehumanizacijo èloveka, slabo vpliva na samospoštovanje, dostojanstvo in zaupanje ter med obravnavo onemogoèa vkljuèevanje in sodelovanje pacienta in svojcev. Z nepoznavanjem celovitega problema

obravnave in pomanjkljivim informiranjem pacienta se izkljuèuje ta njegova avtonomija in aktivna vloga, sodelovanje med obravnavo, pri sprejemanju odgovornosti za soodloèanje in odloèanje ter prevzemanje odgovornosti za izvajanje aktivnosti, ki jih zmore. Hkrati so izkljuèeni tudi svojci, ki bi po odpustu lahko pomagali pacientu, èe bi imeli potrebne informacije in znanje.

2 METODOLOGIJA IN METODA DELA Uporabljena je bila interpretativna paradigma in kvalitativno raziskovanje z modificirano metodo utemeljene teorije. V raziskavi je sodelovalo 24 medicinskih sester in 6 profesionalcev iz drugih podroèij, ki so opisali fenomene zdravstvene nege.

3 PACIENTOVE PRAVICE Glavni cilj zdravstvenega varstva je izboljšati in ohraniti pacientovo zdravje in delovati za najboljše dobro pacienta. Njegove pravice, ki se nanašajo na informiranje in vkljuèevanje v obravnavo in so zapisane v Zakonu o pacientovih pravicah (2008), so povzete na kratko samo iz vidika informiranja pacienta v zdravstveni negi in zagotavljanja njegovega aktivnega vkljuèevanja v zdravstveno nego; v njej ima pomembno in odgovorno vlogo medicinska sestra.

3.1 Pravica do obvešèenosti in sodelovanja (èlen 20) pravi, »da ima pacient pravico zaradi uresnièevanja pravice do samostojnega odloèanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja biti obvešèen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe«. Zdravstveno obravnavanje pacienta zahteva interdisciplinarno obravnavo, pri kateri ima pomembno vlogo zdravstvena nega.

25 3. 2 Pravica do samostojnega odloèanja o zdravljenju (èlen 26) navaja, da pacientu, ki je sposoben odloèanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobode in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. èlena tega zakona ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v primerih, kot jih doloèa zakon..

Pacient z vstopom v zdravstveno ustanovo prepogosto izgubi identiteto in postane pasivni partner med obravnavo, ko se v njegovem imenu sprejemajo odloèitve mimo njega. Pacient je prizadet kot èlovek in kot pacient. Individualni doprinosi in odgovornosti pacienta in svojcev v takem primeru niso izkorišèeni.

Potrebno je opredeliti naloge in ko m p ete n c e m e d i c i n s ke s e st re p r i informiranju in vkljuèevanju pacientov v obravnavo. Poudariti je potrebno znanje, izkušnje in zmožnosti medicinskih sester v praksi ter potrebe in prièakovanja pacientov in svojcev glede informiranja ter vkljuèevanja v obravnavo. Upoštevati je potrebno novi Zakon o pacientovih pravicah. V zdravstveni negi sodelujeta pacient in medicinska sestra, zato mora biti pacient ves èas dobro informiran, da lahko ostane avtonomen in odgovoren partner. Sodelovati mora od d o l o è a n j a n e g o v a l n e d i a g n o ze d o naèrtovanja cilje, izvajanja in evalvacije zdravstvene nege.

3. 3 Pacienta je potrebno seznaniti, kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. Èlen 23 pojasnjuje, da »zdravstveni delavec oz. zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi«. Predstavitev medicinske sestre ni samo zakonski èlen, ampak je pomembna za zaèetek humanega in profesionalnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Gre za pravilo lepega

vedenja, kulture in komunikacije pri predstavitvi.

4

AV T O N O M I J A PA C I E N TA I N INFORMIRANJE

Beseda avtonomija izhaja iz grške besede autós »sam« - nómos in pomeni zakon »takšen, ki živi po svojih zakonih« (Snoj, 2003: 26) torej opredeljuje predvsem pravico do samostojnosti in neodvisnosti. Potrebno je razmisliti, kaj avtonomija vkljuèuje? Stopnja avtonomije je odvisna od posameznikov, na katere je izvršena veèja ali manjša prisila oz. i m a j o d o l o è e n e ra z l i è n e o m e j i t ve .

Posamezniki imajo zelo malo možnosti za avtonomijo, èe jih drugi ljudje (ali javno mnenje) prisilijo (izvajajo pritisk), da izbirajo ustaljene poti (Tingle in Cribb, 1995).

Avtonomija pacientov in medicinskih sester je pomembna za medsebojne odnose ter je tesno povezana s pacientovo pravico, da je informiran in vkljuèen v odloèanje (Pajnkihar, 2009). Aggleton in Chalmers (2000) opisujeta, da je leta 1991 britanski Patient's Charter opredelil pravice in standarde, ki se nanašajo na pravice ljudi v zdravstvu glede na kliniène potrebe in pravice do jasnih informacij o vsaki predvideni obravnavi, tako da pacient lahko izbira med veè možnostmi.

Pravica do informiranja je za pacienta zelo pomembna, saj mu omogoèa, da se odloèa na podlagi informacij (Dickey in Deatrick, 2000).

Gre za njegovo aktivno vlogo pri odloèanju, za samoodloèanje in sprejemanje neodvisnih odloèitev, ki se nanašajo na njegovo življenje, dobro poèutje, želje in vrednote.

Mnenje medicinskih sester, ki sta sodelovali v raziskavi (Pajnkihar, 2003): »V zdravstveni negi je izjemno pomembno, da pacient ostane avtonomen posameznik, ki je odgovoren za svoje zdravje in lahko izrazi svoje , da bi dosegel kakovostno zdravstveno nego.«

26 »Medsebojni odnosi so v osnovi dobri, vendar bi jih lahko izboljšali z vkljuèevanjem pacienta v zdravstveno nego in informiranje.

Trenutno je namesto pacienta v ospredju zdravnik. Odnos bi moral biti partnerski, kajti sedaj je pacient s prihodom v bolnišnico dvakrat ponižan: brez razlage, zakaj se mora sleèi in spregovoriti o najbolj intimnih osebnih zadevah. Odnos med medicinsko sestro in pacientom nehote ni veè enakovreden. Medicinska sestra si prizadeva izvajati diagnostièno terapevtski program, pacient pa je anonimen. Razlogi za tako obnašanje so že v izobraževanju, vendar pa so praviloma posledica pomanjkanja èasa, vljudnosti, prijaznosti in odkritosti.« Medicinska sestra omogoèa pacientu avtonomijo, èe upošteva njegove želje in potrebe. Pacienti morajo imeti pravico in možnost, da se vkljuèijo v odloèanje. Znanje, izkušnje in profesionalna obèutljivost so potrebni, da medicinska sestra prepozna pacientove potrebe in možnosti za zadovoljevanje teh potreb in izvajanje odloèitev o pacientovem vkljuèevanju.

Pacientova avtonomija je potrebna tudi za avtonomijo medicinskih sester, ki bi morale biti neodvisne (Pajnkihar, 2003). Avtonomija medicinskih sester je odvisna od njihove izobrazbe in avtonomije pacientov. Razliène avtonomije pa prinašajo tudi odgovornosti za pacienta in medicinsko sestro. Pacient je odgovoren za svoje zdravje in vkljuèevanje v obravnavo glede na svoje sposobnosti in možnosti. Avtonomnost mu omogoèa, da postane temeljni èlan v negovalni skupini, da je zdravstvena nega usmerjena k pacientu in izhaja iz njegove perspektive. Cilj izobraževanja medicinskih sester je, da postanejo avtonomni profesionalci, ki so sposobni pomagati pacientu pri obvladovanju in sprejemanju njegovih odloèitev. Medicinska sestra je vpeta v življenje pacientov tako v bolnišnicah kot pri njih doma; to ji omogoèa, da lahko spoštuje pacientove možnosti, želje in vrednote. Gre

za pomembno vlogo medicinske sestre, saj bolezen in poškodba vpliva na pacientov položaj v družini in njegovem poklicu, odnosih z drugimi in na njegovo celotno življenje. Dickey in Deatrick (2000) opozarjata, da je v Veliki Britaniji Patient' Charter doloèil, da ima vsak pacient imenovano osebno medicinsko sestro (named nurse), ki mu pomaga pri informiranju.

Pacienti upravièeno veliko prièakujejo od zdravstvenega sistema, hkrati pa postajajo kritièni do pomoèi, ki jo ta sistem nudi.

Zdravstvo od pacienta prièakuje sodelovanje in odgovornost; vèasih tudi, da bo pacient sledil navodilom brez vprašanja in sprejel navodila oz. priporoèila. Pacient prièakuje, da bo zdravstvo rešilo njegove težave hitro in zanj najbolj zadovoljivo. Sodelovanje, vzajemnost in avtonomijo, ki jih medicinska sestra mora upoštevati pri naèrtovanju zdravstvene nege in nudenju pomoèi pacientu, lahko omogoèajo obojestransko zadovoljstvo.

4 SPOŠTOVANJE IN DOSTOJANSTVO Avtonomija in neodvisnost se nanašata na dostojanstvo in spoštovanje, ki sta jasno opredeljeni v Kodeksu etike medicinskih sester in sta osnova zdravstvene nege.

Spoštovanje je opisano kot moralna obveza za varovanje èlovekovega dostojanstva in individualnosti. Medsebojni partnerski odnos med medicinsko sestro in pacientom temelji na vzajemnem zaupanju in spoštovanju ter sprejemanju odloèitev. Spoštovanje do drugega se pokaže z vedenjem in sprejemanjem osebnosti drugega in je povezano s samospoštovanjem. V medsebojnem odnosu medicinske sestre in pacienta se spoštovanje izraža z vzajemnostjo, informiranjem ter pripravljenostjo do sprejemanja pacienta kot

27 edinstvenega bitja z vrednotami, obèutki in željami.

Dostojanstvo se vedno nanaša na individualno obèutenje èloveka, da je spoštovan, cenjen, sprejet in pomemben.

Carper (1979) je ugotovila, da je ohranjanje dostojanstva osnovna dolžnost v zdravstveni negi in da možnost odloèanja in nadzor pacienta nad lastnim telesom omogoèa dostojanstvo. Reed in drugi (2003) razlagajo, da je dostojanstvo jedro medsebojnega odnosa in vkljuèevanja pacienta v obravnavo.

Sodelujoèi v raziskavi (Pajnkihar, 2003) poudarjajo: »To vprašanje je bilo zmeraj aktualno, saj zdravstveno osebje pogosto pozablja in spregleda pomen èlovekovega dostojanstva, medsebojnih odnosov, spoštovanja in individualnosti.« »Spoštovanje pacientovega dostojanstva je težje kot pacientovo spoštovanje zdravnikov in medicinskih sester.« »Manjka spoštovanje posameznika kot pacienta in tudi kot èloveka.« »Ohranjanje èlovekovega dostojanstva je najpomembnejša stvar v zdravstveni negi.« »Pacienti morajo biti informirani, da lahko sprejemajo lastne odloèitve o zdravljenju in zdravem naèinu življenja. To pomaga pacientom ohranjati spoštovanje, pomembnost, integriteto in dostojanstvo.« Spoštovanje je pomembna vrednota v zdravstveni negi; gre za moralno in profesionalno obvezo, etièni princip, pravico pacienta ter poglavitni element za humanost v zdravstveni negi (Pajnkihar, 2009).

Glede na rezultate raziskave in literaturo je opredeljeno, da dostojanstvo izhaja iz individualnega obèutenja integritete kar zajema dojemanje èloveka, da je spoštovan,

pomemben, edinstven in lahko nadzira svoje življenje. V zdravstveni negi vkljuèuje možnost odloèanja, soodloèanja in ohranjanje intimnosti telesa, misli, èustev in duše. Jasno je , da so koncepti avtonomije, informiranja, spoštovanja in dostojanstva tesno povezani z osnovnimi èlovekovimi in pacientovimi pravicami.

5 ZAKLJUÈEK Informiranje in aktivno vkljuèevanje pacientov in njihovih svojcev v zdravstveno obravnavo skrajšuje hospitalizacijo in zdravstveno obravnavo na primarni ravni ter èas nezmožnosti za delo. S tem pomembno vpliva na zmanjševanje stroškov zdravstvene obravnave in nadomestil za plaèe, ko pacient ni zmožen za delo. Z informiranjem in aktivno vlogo pacientov in njihovih svojcev v zdravstveni obravnavi se poveèuje tudi stroškovna uèinkovitost zdravstvenih sistemov. Informiranje in vkljuèevanje pacienta v obravnavo krepi njegovo zaupanje, avtonomijo, odloèanje in soodloèanje, odgovornost, spoštovanje in dostojanstvo.

LITERATURA Aggleton, P, Chalmers, H (2000). Nursing Models and Nursing Practice., second edition. London: Macmillan.

Dickey, SB, Deatrick, J (2000). Autonomy and decision making for health promotion in adolescence. Pediatr Nurs 2000; 26: 46-67.

Carper, BA (1979). The ethics of caring.

ANS ADV Nurs Sci; 1 (3): 11-19.

Pajnkihar, M (2003). Theory development for nursing in Slovenia. (Thesis). Manchester: University of Manchester.

Pajnkihar, M (2009). Nurses' (Un) Partner-

28 Like Relationships with Clients. Nursing Ethics. An International Journal for Health Care Professionals. Volume 16, Number 1: 4357.

Reed P, Smith, P, Fletcher M, Bradding A (2003). Promoting the dignity of the child in the hospital. Nurs Ethics. 10: 67-76.

Snoj M (2003). Slovenski etimološki slovar.

2. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan: 26.

Tingle, J, Cribb, A (2000). Nursing Law and Ethics. London: Blackwell Science Ltd Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).

Uradni list RS, št.15/200

29

Red. prof. dr. Vesna Rijavec

Vesna Rijavec je redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Habilitirana je za podroèje civilnega prava. Na Pravni fakulteti je nosilka predmetov Družinsko pravo, Dedno pravo, Nepravdno pravo in Civilno procesno pravo, na Fakulteti za zdravstvene vede pa predmeta Sociološka, psihološka in pravna vprašanja v zdravstveni negi, Je prodekanica za raziskovanje in mednarodne odnose, predstojnica Inštituta za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo Univerze v Mariboru ter koordinatorica za program Erasmus Student Mobility. Aktivno govori angleško, nemško, hrvaško, srbsko in francosko. Ima bogato bibliografijo, ki med ostalim zajema bodisi v avtorstvu ali soavtorstvu 31 izvirnih znanstvenih èlankov, 16 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji ter 11 v avtorstvu ali soavtorstvu napisanih znanstvenih monografij. Aktivno je sodelovala tudi na mnogih mednarodnih znanstvenih konferencah ter kot gostujoèa predavateljica predavala na tujih univerzah.

31

Varstvo osebnih podatkov

POVZETEK Avtorica se ukvarja z vprašanjem dveh ustavno varovanih pravic, in sicer s pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. Poudarja, da sta obe pravici tesno povezani, saj se z razkritjem osebnih podatkov neupravièenim osebam moèno posega v posameznikovo zasebnost. Avtorica opozarja, da morajo biti na to še posebej pozorni izvajalci zdravstvenih storitev ter da morajo pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna preprièanja.

KLJUÈNE BESEDE: èlovekove pravice, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, zdravstvo, anonimizacija

ABSTRACT The author presents the regulation of two constitutional protected rights – the right to privacy and the rights to protection of personal data. She stresses that both rights are tightly bind. With the unauthorized disclosure of personal data can be strongly invaded in the individuals privacy. The author point out, that the health providers must give to this question special intention. They must take care in every single case about the patients privacy, specially abouth his/her moral, cultural, religious, philosophical and other personal belief.

KEY WORDS: human rights, privacy, protection of personal data, health service, anonimization

1.

UVOD

Èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin ni mogoèe omejevati, razen s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloèa ustava (15. èlen Ustave Republike Slovenije – Uradni list RS, št.

3/1991; 42/1997; 66/2000; 24/2003; 69/2004; 68/2006 – URS). Tako je tudi ustavna pravica do varstva osebnih podatkov neodtujljiva, vendar ne more veljati absolutno, kadar so drugi interesi pomembnejši (na primer javni interes ali uveljavljanje pravic drugih oseb). Vsak zasebni interes še ne more biti zadosten razlog za razkritje doloèenih osebnih okolišèin oziroma za dostop do osebnih podatkov. Èe je podan upravièen interes, se lahko omeji pravica do zasebnosti in se upravièenemu uporabniku omogoèi dostop do osebnih podatkov. Èeprav je pravo po naravi tradicionalistièno in konservativno, se je moralo odzvati na nevarnosti, ki jih s seboj prinaša sodoben razvoj informacijske tehnologije, upoštevajoè tudi številne prednosti takšnega razvoja (Èebulj, 1992/1, str. 61). Pravila o dostopnosti do osebnih podatkov so del širšega podroèja varstva osebnih podatkov. To varstvo (varstvo informacijske zasebnosti) obsega zakonsko doloèena naèela in ukrepe za prepreèitev

32 nezakonitih in neupravièenih posegov v èlovekovo zasebnost, do katerih bi lahko prišlo zaradi zbiranja, obdelovanja, shranjevanja, posredovanja in uporabe osebnih podatkov, (Èebulj, 1992/2, str. 71).

2.

SPLOŠNO O PRAVICI DO ZASEBNOSTI

Pravica do zasebnosti je danes zelo pomembna, kar izhaja iz njene inkorporacije tako v mednarodnopravne dokumente kakor tudi v nacionalne predpise. Poseben pomen je pravici do zasebnosti dan v Evropski konvenciji o èlovekovih pravicah in temeljnih svobošèinah (Uradni list RS-MP, 7/1994), kjer je v 8. èlenu doloèeno, da ima vsakdo pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Javna oblast se lahko v to pravico vmeša samo, èe je to doloèeno z zakonom in nujno v demokratièni družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreèi nered ali zloèin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svobošèine drugih ljudi. Iz navedenega izhaja, da je pacientova pravica do zasebnosti visoko uvršèena, vendar se jo lahko omeji, èe to narekujejo koristi drugih, (Kraljiæ, str. 281). S sodno prakso Evropskega sodišèa za èlovekove pravice pa je pravica do zasebnosti dobila pomen posebej varovane kategorije osebnostne sfere vsakega posameznika. Ker so doloèene osebe zaradi svojega poklica (npr. igralci, športniki) ali statusa (npr. šefi držav, predsedniki mednarodnih organizacij itd.) bolj izpostavljeni posegom v zasebno življenje, je težje postaviti loènico med zasebnim in javnim življenjem. Naèeloma je varovana zasebnost vse, kar ni del posameznikovega javnega življenja ali opravljanja javne funkcije oziroma poklicne dejavnosti, (Simotta, str. 794). Izhajajoè iz navedenega je pojem zasebnosti pri omenjenih osebah ožji, saj so te osebe zaradi svojega položaja bolj izpostavljene posegom

v zasebnost. V takih primerih se še posebej poudarja in varuje poklicna skrivnost, ki je povezana z zdravstvenim stanjem teh oseb, saj so te osebe hitreje doloèljive na podlagi identifikacijskih dejavnikov.

Pravica do zasebnosti je v URS varovana z vsebino 35. èlena. Zagotovljena je nedotakljivost èlovekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic.

Laiki zasebnost vežejo predvsem na ožje zasebno in družinsko življenje, vendar temu ne moremo pritrditi. Zasebnost ne zajema samo ozkega notranjega kroga posameznika in njegove družine, ampak se je treba zavzemati za širok koncept razmerja zasebnosti (sodba Vrhovnega sodišèa RS, II IPS 460/97). Ustavno sodišèe RS je zasebnost opredelilo kot »v obmoèju èlovekovega bivanja bolj ali manj sklenjeno celoto posameznikovih ravnanj in ukvarjanj, obèutij in razmerij, za katero je znaèilno in konstitutivno, da si jo èlovek združuje sam ali z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti in da v njej biva z obèutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogar koli nezaželenega« (odloèba Ustavnega sodišèa RS U-I-25/95).

Zasebnost in varstvo podatkov sta tesno povezana. Z razkritjem osebnih podatkov neupravièenim osebam se lahko moèno poseže v posameznikovo zasebnost.

Zasebnost nam daje varnost. Z razkritjem osebnih podatkov se tanèica zasebnosti razkrije in v naše zasebno življenje lahko vpogledajo in vstopijo tretje osebe. Marsikdaj je tak neželen vstop povezan tudi z negativnimi posledicami, ki lahko nastopijo bodisi samo za posameznika ali pa tudi za njemu bližnje osebe. To je še posebej izpostavljeno na podroèju zdravstva. Danes živimo v èasu, ko je zdravje ena izmed najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika, družine, družbe in države. Zato morajo izvajalci zdravstvenih storitev v skladu s 1. odst. 43. èlena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008; v nadaljevanju

33 ZPacP) pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna preprièanja.

podatkov, ki je lahko le izjemoma omejena z zakonom. Tak model pomeni, da je na podroèju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno, (Pirc Musar et al., str. 19).

3.

Iz besedila 38. èlena URS izhajajo štiri naèela, in sicer: naèelo zakonitosti, naèelo vnaprejšnje opredelitve namena zbiranja, obdelave in uporabe osebnih podatkov, naèelo seznanitve z zbranimi osebnimi podatki in naèelo sodnega varstva. Naèela lahko zasledimo tako v ZVOP (prim. npr. 2., 8., 19. in 34. èlen) kot krovnem zakonu, ki ureja podroèje varstva osebnih podatkov, kakor tudi v ZPacP (prim npr. 15., 41., 44. in 46. èlen) kot konkretnem podroènem zakonu glede varstva pacientovih pravic.

PRAVNA UREDITEV VARSTVA OSEBNIH PODATKOV V ZDRAVSTVU

URS zagotavlja varstvo osebnih podatkov ko t te m e l j n o è l ove kovo p rav i co .

Pomembnost je še dodatno utrjena s prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (1. odst. 38. èlena URS). S tem je URS podala zgolj osnovna izhodišèa tej temeljni èlovekovi pravici ter za konkretizacijo uresnièevanja varstva te pravice napotila glede zbiranja, obdelovanja, namena uporabe, nadzora in varstva tajnosti osebnih podatkov na zakon (2. odst. 38. èlena URS). Podroèje varstva osebnih podatkov je danes urejeno s krovnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP), medtem ko je podroèje varstva podatkov pacientov še konkretizirano s podroènim ZPacP. V èasu moderne tehnologije smo na eni strani podvrženi nastajanju razliènih baz osebnih podatkov, ki jih vodijo razliène ustanove za lastne potrebe (npr. zdravstvene ustanove, šole, policija, banke), na drugi strani pa poslušamo novice o zlorabi razliènih baz osebnih podatkov (npr. zloraba baze osebnih podatkov v nemških bankah). Zato ni èudno, da je že v URS predvideno, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in èe pride do zlorabe, tudi pravico do sodnega varstva (3. odst. 38. èlena URS).

Ustavodajalec se je, izhajajoè iz 38. èlena URS, odloèil za t. i. obdelovalni model. Doloèil je predvsem pravila za urejanje dopustne obdelave osebnih podatkov na zakonski ravni in ne naèelne svobode obdelave osebnih

3.1. OSEBNI PODATEK Zanimivo in veèkrat obravnavano je vprašanje širine pojma osebni podatek. Po zakonski doloèitvi je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaša na posameznika, neglede na obliko, v kateri je izražen (1. tè. 6. èlena ZVOP). Ker smo danes prièa nenehnemu razvoju na podroèju hranjenja, prenašanja in obdelave osebnih podatkov, se ne smemo omejiti zgolj na tradicionalne oblike. To še posebej prihaja do izraza na podroèju genskih podatkov, na podlagi katerih lahko mnogo izvemo o posameznikovi preteklosti in tudi njegovi prihodnosti. Genski podatki pa nam razkrijejo tudi dedne lastnosti posameznikovih sorodnikov. Zaradi teh razlogov je treba zaupnosti osebnih genskih podatkov že sedaj in še posebej v prihodnosti posvetiti posebno pozornost. Možnost zlorabe v škodo ljudi, na katere se ti podatki nanašajo, je namreè veèja kot pri drugih vrstah osebnih podatkov, (Trontelj, V: Polajnar – Pavènik/Wedam-Lukiæ, str. 410 – 411).

34 Tudi za naše razmere je zanimivo poroèilo avstrijskega odbora za ustavno pravo, ki v zvezi z obsegom pojma osebni podatek navaja naslednje podatke: ime, rojstni datum, naslov, spol, osebne matiène oznake, na primer številka socialnega zavarovanja, veroizpoved, nravstvene podatke, podatke o zdravstvenem stanju, o denarnih in drugih prihodkih, o premoženju, o življenjskih navadah, o inteligenènem kvocientu, o denarnih nadomestilih iz razliènih naslovov, o dobièku, o zaposlitvi in o boniteti, (Simotta, str. 793).

Osebni podatki se zbirajo o doloèeni oziroma o doloèljivi osebi (npr. pacientu, študentu, naroènikih idr.). Zato je še toliko bolj pomembno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita in poštena (3. èlena ZVOP) ter ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (4. èlen ZVOP). V zbirke podatkov ni dopustno vnašati katerih koli podatkov, temveè samo tiste (zbiranje, obdelovanje in shranjevanje), za katere je upravljalec zbirke posebej pooblašèen z zakonom. Uporaba osebnih podatkov iz zbirk je dopustna samo v skladu z namenom zbiranja, vendar pa pri vseh vrstah podatkov ni potrebna enaka stopnja varovanja. Ta je odvisna od posameznikovega interesa, da se doloèen podatek ohrani kot skrivnost. Avstrijsko pravo doloèa temeljno pravico do varovanja podatkov takole: »Vsakdo ima pravico zahtevati varstvo osebnih podatkov, pri katerih je podan interes za takšno varstvo, še posebej zaradi varovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja.«, (1. paragraf avstrijskega zakona o varstvu podatkov iz leta 1980; Datenschutzgesetz; noveliran BGBl 370/1986; v nadaljevanju DSG).

V skladu z ZVOP in ZPacP ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vkljuèno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju

(npr. èakalni seznam, dokumentacija o zdravljenju pacienta). Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je za potrebe zdravljenja in tudi izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, èe pacient ni sposoben odloèati o sebi. Po pacientovi smrti pa lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski èlani, razen èe je pacient to pisno prepovedal (4. odst. 44. èlena ZPacP).

Privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov pa ni potrebna: a) èe za namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav ali druge namene pacientova istovetnost ni ugotovljiva – osebne podatke je treba obdelati tako, da na njihovi podlagi ni veè možno ugotoviti identitete posameznika, ki je bil vir teh podatkov; b) èe za namene spremljanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe pacientova istovetnost ni ugotovljiva – tudi v tem primeru je treba osebne podatke tako obdelati, da iz njih veè ni možno ugotoviti posameznikove identitete; c) kadar prijavo zdravstvenega stanja zahteva zakon – po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/2008 – UPB1; ZNB) mora zdravnik takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo: vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. èlena ZNB (npr. šen, vranièni prisad, kolera, kuga itd.) ali smrt zaradi nje; vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragièno mrzlico, kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljuèni antraks in steklino; vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni; vsako izloèanje povzroèitelja trebušnega t i f u s a , d r u g i h s a l m o n e l , š i ge l , kampilobaktra, jersinije in lamblije;

35 vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzroèiteljev aidsa in povzroèiteljev malarije; vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo (14. èlen ZNB); è) kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev; d) kadar to doloèa drug zakon.

Pacient ima pravico doloèiti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, ki jim prepove s e z n a n i t e v z n j e g o v o zd rav s t v e n o dokumentacijo, èe to ni v nasprotju z zakonom (8. odst. 44. èlena ZPacP).

3.2. POSAMEZNIK KOT SUBJEKT VARSTVA Subjekt varstva po ZVOP je posameznik.

ZVOP namreè doloèa pravice, obveznosti, naèela in ukrepe, s katerimi se prepreèujejo neustavni, nezakoniti in neupravièeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (1. èlen ZVOP).

Definicija posameznika pa je podana v 2. tè. 6. èlena ZVOP, kjer je posameznik opredeljen kot doloèena ali doloèljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizièna oseba je doloèljiva, èe se jo lahko posredno ali neposredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali enega ali veè dejavnikov, ki so znaèilni za n j e n o f i z i è n o, f i z i o l o š ko, d u š ev n o, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri èemer naèin identifikacije ne povzroèa velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko èasa. Iz citiranega izhaja, da je za doloèenost oziroma doloèljivost posameznika potrebno izpolniti kumulativno dva pogoja. Prvi pogoj predstavlja možnost, da se posameznika lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na njegovo identifikacijsko številko ali enega ali veè

dejavnikov, ki so znaèilni za njegovo fizièno, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto. Drugi pogoj pa p r e d s t av l j a m o ž n o s t i d e n t i f i ka c i j e posameznika na naèin, ki ne povzroèa velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko èasa. Izpolnitev prvega pogoja je lahko podana na primer s seznanitvijo posameznikove enotne matiène številke obèana, davène številka, številka zdravstvenega zavarovanja, vpisne številke študenta, telefonske številke idr. Dejavniki, ki omogoèa doloèenost ali vsaj doloèljivost posameznika pa se lahko nanašajo na primer starost, težo, èlanstvo v društvu, pisava posameznika, prstni odtis, dolžnik v izvršilnem postopku, darovalec organa, itd.

Veè odprtih vprašanj prav gotovo predstavlja izpolnjevanje drugega pogoja, saj izrazi »veliki stroški«, »nesorazmerno velik napor« in »veliko èasa« niso konkretizirani. Vsebine teh izrazov se bo presojala v vsakem primeru posebej. Edino merilo, ki je treba pri tem upoštevati, je v praksi uveljavljen standard povpreèno razumne osebe, (Pirc Musar et al., str. 58).

Da bi se pacientu zagotovila zasebnost pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi, so pri tem navzoèi le: a) zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo – gre za osebe, ki so potrebne, da se izvede doloèen medicinski poseg (npr. anestezist in kirurg pri operaciji) ali zdravstvena oskrba (npr. medicinska sestra pri hranjenju pacienta); b) osebe, za katere želi, da so navzoèe, èe je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo – v tem primeru je pacientu omogoèeno, da v skladu z naèelom avtonomije odloèi oziroma dovoli, da so pri izvedbi medicinskega posega ali zdravstvene oskrbe navzoèe osebe, ki jih izbere sam.

ZPacP pri tem ni omejil te možnosti zgolj

36 na tako imenovane »bližnje osebe«, ampak je prepustil pacientu svobodo glede izbire takšne osebe. Edina predpostavka je, da navzoènost osebe ne predstavlja ovire za delo zdravstvenih delavcev ali zdravstvenih sodelavcev.

Slabost je tudi, da ZPacP ni doloèil, koliko oseb je lahko navzoèih. Kljub temu, da je v doloèenih primerih izvedljivo, da je prisotno veè oseb, pa se postavlja vprašanje smotrnosti in dejanske koristi za pacienta (npr. pacient želi, da je pri medicinskem posegu prisotno vseh njegovih deset otrok). Privolitev za navzoènost teh oseb mora biti dana v obliki, ki se zahteva za privolitev v konkreten medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo; c) osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, èe pacient ni sposoben odloèanja o sebi in èe je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo (npr. pri otrocih, osebah, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost); è) druge osebe, èe tako doloèa zakon (npr. policist) (2. odst. 43. èlena ZPacP); Osebe, katerih navzoènost je potrebna za potrebe zdravstvenega izobraževanja, so lahko navzoèe le s predhodno privolitvijo pacienta. Privolitev lahko dajo tudi osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, èe pacient ni sposoben odloèanja o sebi (3. odst. 43. èlena ZPacP).

Privolitev mora biti dana v obliki, ki se zahteva za privolitev v konkreten medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo. Še posebej pomembno pa je, da se vsakemu posamezniku zagotovi varstvo osebnih podatkov ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnièno pripadnost, spol, jezik, politièno ali drugo preprièanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje,

rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališèa ali katerokoli drugo osebno okolišèino (4. èlen ZVOP). V primerjavi s 7. èlenom ZPacP, ki se prav tako nanaša na prepoved diskriminacije, je število potencialnih okolišèin, ki lahko privedejo do diskriminacije v ZVOP, precej širše. ZPacP sicer konkretno navaja tudi starost in invalidnost, ki ju ne najdemo v ZVOP. Vendar pa gre v primeru obeh zakonov zgolj za eksemplifikativno navajanje in ne za taksativno. Oba zakona namreè navajata razloge, ki se v njunem delokrogu lahko pojavijo predvidoma najveèkrat oziroma najverjetneje. Pri tem pa oba dopušèata tudi možnost, da pride do diskriminacije tudi na podlagi katerega drugega razloga (npr. genskih znaèilnosti).

3.3. VAROVANJE POKLICNE SKRIVNOSTI Poklicne skrivnosti in varstva osebnih podatkov ne smemo enaèiti. Razmerje med pacientom in zdravnikom je zaupne narave.

Dolžnost zdravnika za varovanje poklicne skrivnosti ustreza individualni pravici pacienta, da se na primer o njegovi bolezni ne izve navzven iz tega zaupnega razmerja.

Varstvo osebnih podatkov pa je primarno urejeno v javnem interesu, šele nato v interesu posameznika, (Deutsch/Spickhoff, str. 381).

V vsakdanjem življenju se za razliène potrebe vodijo razne zbirke osebnih podatkov. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogoèajo uporabo ali združevanje podatkov, neglede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi.

Strukturiran niz podatkov pa je niz podatkov, ki je organiziran na tak naèin, da doloèi ali omogoèi doloèljivost posameznika (5 tè. 6.

37 èlena ZVOP). Ker je na podlagi strukturiranega niza podatkov možno doloèiti oziroma je omogoèena doloèljivost posameznika, je še posebej na podroèju varstva pacientovih pravic potrebno zagotoviti, da se zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci zavedajo, da z razkritjem doloèenih podatkov kršijo dolžnost varovanja poklicne skrivnosti. Pri tem je treba opozoriti, da je pojem poslovne skrivnosti širši kot pojem zbirke osebnih podatkov. Zbirke osebnih podatkov so namreè ciljno vodene in imajo zakonsko podlago. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter druge osebe se lahko pri svojem delu seznanijo tudi ustno z doloèenimi podatki. Kljub temu, da so se s podatki seznanili ustno ali na drug naèin (npr. iz datoteke), so zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci in druge osebe dolžni, vse kar izvedo pri opravljanju svojega poklica ali dela o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih in družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb, varovati kot poklicno skrivnost (1. odst. 45. èlena ZPacP).

ZPacP ne doloèa absolutne dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti, ampak relativno, saj se lahko osebe, ki so zavezane k varovanju poklicne skrivnosti, te njihove dolžnosti razreši. Ker je ZPacP zasnovan na avtonomiji pacienta, je ta tudi osnovna podlaga za razrešitev od varovanja poklicne skrivnosti. Razen pacienta pa lahko podajo razrešitev od varovanja poklicne dolžnosti zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu in drugim osebam, ki so jim zaradi narave njihovega dela dosegljivi doloèeni podatki, še: a) starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti; b) starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem 15. letom starosti, èe so informacije potrebne za izvrševanje

roditeljske pravice oziroma skrbništva, otrok pa sporoèanja ni prepovedal; c) oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, èe pacient ni sposoben odloèanja o sebi, vendar samo glede informacij o zdravstvenem stanju, ki so vezane na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je privolila; è) sodišèe; d) druga oseba, kadar zakon tako doloèa (2. odst. 45. èlena ZPacP).

Zdravnik lahko sporoèi informacijo o zdravstvenem stanju pacienta, èe je to nujno potrebno za varovanje življenja ali prepreèitve hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Prav tako mora zdravnik naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok (3. odst. 45. èlena ZPacP). Pri tem je podana bistvena razlika med 2. in 3. odst. 45. èlena ZPacP, saj je krog oseb, ki jih je možno razrešiti od dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti v 2. odst. precej širši kot v 3. odst., kjer ima pravico do razkritja informacij samo zdravnik. Nadaljnja razlika je, da je razrešitev iz 2. odst. pogojena s privolitvijo doloèena kroga oseb ali sodne odloèbe, medtem ko po 3. odst. zdravnik, ob nastopu navedenih okolišèin, lahko sporoèi informacije o pacientovem zdravstvenem stanju. Pri tem je podana dvotirnost, saj se v primeru nujne potrebe za varovanje življenja ali prepreèitve hudega poslabšanja zdravja drugih oseb, daje zdravniku diskrecijska pravica, da sam odloèi, ali bo to storil. Na drugi strani pa se v primeru suma navedenih kaznivih dejanj zdravniku nalaga dolžnost naznanitve. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj se je zakonodajalec odloèil za takšno dvotirnost.

38 S 45. èlenom ZPacP je zakonodajalec nadaljeval miselnost 7. tè. 47. èlena Zakon o zdravstveni dejavnosti, po kateri zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez izrecne privolitve posameznika ne smejo nikomur p o s re d o vat i p o d at ko v o n j e g o ve m zdravstvenem stanju. Posebno pomembnost lahko imajo podatki, ki so po ZPacP in po ZZDej opredeljeni kot poslovna skrivnost, za ugotovitev pravnorelevantnih dejstev v sodnih postopkih. Veèinoma podatke o zdravstvenem stanju skuša priskrbeti sodišèe samo, tako da je presoja utemeljenosti razkritja teh podatkov odvisna od cilja in vrste postopka ter je preprostejša kot za posameznika, ki bi zahteval podatke o drugi osebi zato, da bi na primer navajal pravno re l eva nt n a d e j st va v o d govo r u n a odškodninsko tožbo, (Wedam – Lukiæ, str. 3745).

Uporaba v nasprotju z namenom zbiranja je prepovedana celo že po URS (38. èlen).

Neupravièen dostop do osebnih podatkov prepreèuje že upravljalec zbirke, ki sme obdelovati le osebne podatke, katerih obdelovanje doloèa zakon. Vendar pa ni dovolj doloèenost v zakonu, ampak je potrebno, da je tudi sam zakon v skladu z vladavino prava. To pomeni, da mora biti tudi zakon, ki doloèa zakonito podlago za obdelavo osebnih podatkov, kvaliteten ter kot takšen omogoèati posamezniku, da predvidi posledice, ki lahko izhajajo iz obdelave podatkov, (Pirc Musar et al., str. 76).

Razen zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov pa je možna tudi subjektivna privolitev, ki jo lahko poda posameznik na podlagi osebne privolitve.

Preden pa bo posameznik podal osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov o njem, mora biti posameznik predhodno ali na drug ustrezen naèin seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (8. èlen ZVOP).

3.4. P R A V I C A D O V P O G L E D A I N SEZNANITVE ZVOP vsebuje vrsto zelo omejevalnih pravil za zbiranje, shranjevanje in uporabo podatkov. Izhajajoè iz 2. odst. 29. èlena ZVOP je treba posamezniku dovoliti in omogoèiti vpogled in prepis podatkov istega dne, kot je zahteval, oziroma najkasneje v osmih dneh.

Po preteku osemdnevnega roka se šteje, da je bila vloga posameznika zavrnjena. Po ZPacP je ena izmed temeljnih pravic pravica do spoštovanja pacientovega èasa. Za ta namen se vodijo èakalni seznami, ki predstavljajo v skladu z ZVOP zbirko osebnih podatkov, kar izhaja tudi iz 4. tè. 2. èlena ZPacP, ki definira èakalni seznam kot elektronsko ali roèno vodeno zbirko podatkov o vrstnem redu zaporedoma vpisanih pacientov, ki èakajo na zdravljenje ali uveljavitev pravice do zdravstvene storitve, za katere se pojavi èakalna doba. Pacient ima pravico do vpogleda v èakalni seznam. Pri opredelitvi èasovnega okvira, v katerem naj se pacientu omogoèi vpogled, pa lahko zaznamo zakonodajalèevo nedoslednost. Izvajalec zdravstvenih storitev je namreè pacientu omogoèil seznanitev takoj ali najpozneje tri dni po prejemu zahteve (3. st. 4. odst. 15. èlena ZPacP). »Ali« v navedenem stavku logièno pomeni, da lahko izvajalec izbira, ali bo svojo dolžnost opravil takoj ali pa najpozneje v treh dneh od vložitve zahteve.

Navedeni lapsus zakonodajalca je treba razumeti tako, da mora izvajalec zdravstvenih storitev seznanitev pacientu omogoèiti takoj, èe pa to iz upravièenih razlogov ni možno, pa najkasneje v treh dneh, (Korošec, priloga IV).

Razen tega pa je ZPacP v razmerju do ZVOP lex specialis, kar pomeni, da je ZPacP doloèil krajši rok treh dni, v katerem je potrebno pacientu omogoèiti vpogled na èakalni s e z n a m , m e d t e m ko Z V O P d o l o è a osemdnevni skrajni rok, v katerem se naj dovoli in omogoèi vpogled in prepis podatkov.

Pacient pa ima tudi pravico ob prisotnosti

39 zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Èe pacient želi fotokopijo ali drugo reprodukcijo svoje zdravstvene dokumentacije, mu jo izvajalec zdravstvenih storitev mora zagotoviti. To je potrebno pacientu zagotoviti takoj ali najpozneje v petih delovnih dneh. To pravico lahko pacient uveljavlja najveèkrat dvakrat meseèno (3. odst. 41. èlena ZPacP). ZPacP je v nasprotju z ZVOP doloèil, da se lahko za fotokopiranje in drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije pacientu zaraèunajo materialni stroški (3. odst. 41. èlena ZPacP). Ker so lahko materialni stroški izredno visoki (npr. pri reproduciranju raznih rentgenskih posnetkov), je lahko to ovira za pacienta glede uveljavljanja te svoje pravice.

ZVOP namreè doloèa, da stroške krije upravljalec osebnih podatkov (6. odst. 32. èlena ZVOP). Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zašèiti posameznikov p r i o b d e l av i o s e b n i h p o d a t ko v ( v nadaljevanju Direktiva) doloèa, da posameznik (v našem primeru pacient) ne bi smel imeti pretiranih stroškov.

V nemškem pravu ima pacient pravico do kopiranja oziroma reprodukcije zdravstvene dokumentacije. Ker lahko s tem nastanejo veliki stroški, izvajalci zdravstvenih storitev ne zagotovijo pošiljanje kopij tako dolgo, dokler pacient ne zagotovi plaèila nastalih stroškov, (Lutterbeck, V: Wenzel, str. 563).

3.5. ANONIMIZACIJA OSEBNIH PODATKOV Osebne podatke se lahko, razen prvotnega namena, obdela tudi za zgodovinsko, statistièno in znanstveno-raziskovalne namene (1. odst. 16. èlena ZVOP). Gre za odstop od prvotnega namena obdelave podatkov, ki je v tem, da se osebne podatke lahko zbira le za doloèene in zakonite

namene. Nadaljnja obdelava podatkov ni dovoljena, èe je v neskladju z nameni, za katere so bili prvotno ti podatki zbrani in nato obdelani. Na podroèju zdravstva je pomembno, da se podatki po primarni obdelavi, posredujejo tudi v nadaljnjo obravnavo za zgodovinsko, statistièno in znanstveno-raziskovalne namene. Preden pa pride do posredovanja treba podatke anonimizirati oziroma depersonalizirati.

Anonimizacija je takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni veè mogoèe povezati s posameznikom, ali je to mogoèe le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo èasa.

Z anonimizacijo se ukvarja tudi Direktiva, ki doloèa, da naj se osebni podatki ne hranijo dalj èasa v obliki, ki omogoèa identifikacijo, kot je potrebno (6/1/e èlen Direktive). Cilj te doloèbe je, da se takoj, ko je mogoèe, zagotovi anonimizacija podatkov. Kakor hitro so namreè osebni podatki anonimizirani, ti podatki ne spadajo veè v sklop osebnih podatkov, (Hervey/McHale, str. 172).

4.

SKLEPNE MISLI

Pravica zasebnosti je danes ena izmed najbolj cenjenih in želenih èlovekovih pravic.

To so spoznali tako na mednarodnopravni ravni, saj je inkorporirana v mnoge pomembne mednarodne in regionalne dokumente, kakor tudi na nacionalni ravni. V Sloveniji je pravica do zasebnosti opredeljena v URS, kjer je zagotovljena nedotakljivost èlovekove zasebnosti. Ena izmed temeljnih predpostavk, da se lahko zagotovi varstvo osebnosti, je tudi ustrezna ureditev varstva osebnih podatkov, kar prav tako predstavlja ustavno kategorijo. Pomembnost podroèja varstva osebnih podatkov je v zadnjih letih izredno pridobila na pomenu, kar se kaže skozi sprejetje krovnega zakona za varstvo osebnih podatkov (ZVOP). Za podroèje

40 zdravstva je bil sprejet ZPacP, ki je v doloèenih primerih specializiral podroèje varstva osebnih podatkov, ki se zbirajo, vodijo, obravnavajo in hranijo za potrebe medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe.

Ker gre za relativno nov zakon, ki se je zaèel uporabljati šele avgusta 2008, na tem podroèju še ni zaznati dejanskih pomanjkljivosti. Opozorili smo zgolj na nedoslednosti, besedne lapsuse in nepotrebne razlike, ki jih je zakonodajalec zapisal v zakon in ki bodo pri povpreènem potrošniku – pacientu vzbujale nezanesljivost in zmedenost.

UPORABLJENA LITERATURA: Èebulj Janez, Naèela varstva osebnih podatkov na podroèju medicine, Pravna praksa 19/1998. Èebulj Janez, Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in v Sloveniji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1992/1. Èebulj Janez, Varstvo osebnih podatkov (38. èlen Ustave), Nova ustavna ureditev Slovenije, Zbornik razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani, Društvo za ustavno pravo Slovenije, ÈZ Uradni list RS, Ljubljana, 1992/2.

Deutsch Erwin/Spickhoff Andreas, Medizinrecht, 6. Auflage, Springer Verlag, Berlin/Heidelberg 2008.

Hervey Tamara K./McHale Jean V., Health Law and the European Union, Cambridge University Press, Cambridge 2004.

Korošec Damjan, Zakon o pacientovih pravicah posebej z vidika kazenskega prava, Pravna praksa 10/2008, priloga II – VIII. Kraljiæ Suzana, Pravice pacientov v luèi bodoèe ureditve, Zbornik Pravne fakultete UM leto II, št. 1, Maribor 2006, str. 261 – 284.

Lutterbeck Christian, V: Wenzel Frank, Hanbuch des Fachanwalts – Medizinrecht, Luchterhand, Koln 2007.

Pirc Musar Nataša, V: Pirc Musar Nataša et al., Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006.

Simotta Daphne-Ariane, Einige Probleme des Datenschutzes im Zivilverfahrensrecht, Österreichische Juristen Zeitung, l. 48, zv. 23, Manz, Dunaj 1993.

Trontelj Jože, V: Polajnar-Pavènik Ada/Wedam-Lukiæ Dragica, Pravo in medicin, Cankarjeva založba 1998.

We d a m - L u k i æ D r a g i c a , U p o r a b a zdravstvene dokumentacije v sodnih postopkih, Pravnik 1 – 3/1994.

41

Prof. dr. Šime Ivanjko

Šime Ivanjko, rojen leta 1940 v Stipernici (Pregrada, Hrvaško Zagorje). Na Hrvaškem je konèal klasièno gimnazijo in študiral filozofijo. Leta 1962 se je zaposlil kot telefonist na Mariborski zavarovalnici in zaèel študirati pravo kot izredni študent na Višji pravni šoli. Diplomiral je leta 1964. Študij je nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, diplomiral je leta 1965 in doktoriral leta 1974 (mentor prof. dr. Stojan Cigoj); pred tem je leta 1970 magistriral na Pravni fakulteti v Zagrebu.

Od leta 1970 je zaposlen kot predavatelj na Višji in pozneje na Visoki pravni šoli ter Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Predaval je Statusno gospodarsko pravo, Zavarovalno pravo in Pravo konkurence ter poslovne etike, Nomotehniko in druge predmete. Predaval je tudi na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru ter na Pravni fakulteti na Reki. Strokovno in raziskovalno je deloval zlasti na podroèju gospodarskega prava; strokovno se je izpopolnjeval v tujini, zlasti na Max Planck inštitutu v Hamburgu. Njegova bibliografija obsega okoli 1.200 enot (knjige in monografije, strokovni in znanstveni èlanki). Napisal je številna strokovna mnenja s podroèja gospodarskega in zavarovalnega prava. Veèkrat je bil dekan Višje pravne šole in Pravne fakultete ter prorektor Univerze v Mariboru. Je soavtor številnih zakonskih predpisov; še posebno je potrebno poudariti njegovo vlogo pri nastajanju Zakona o gospodarskih družbah. Na podroèju organiziranosti slovenskega gospodarstva je prispeval pomemben delež zlasti pri reševanju gospodarskih družb, ki so zašle v podjetniške krize. prof. Ivanjko je ustanovitelj prve slovenske zasebne zavarovalnice, Inštituta za gospodarsko pravo, Davènega inštituta in Zavarovalno poslovnega inštituta; je odgovorni in glavni urednik èasopisa Davèno finanène prakse ter pobudnik èasopisa Pravna praksa; je podpredsednik Zveze pravniških društev Slovenije, ki mu je leta 2003 dodelila nagrado za življenjsko delo; sedemkrat je bil izbran med deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji; je èastni konzul Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji; bil je tudi dolgoletni predsednik Pravniškega društva v Mariboru; leta 2007 je prejel zlati znak kot najvišje priznanje Univerze v Mariboru, je èlan senata Univerze v Mariboru. Od 1. 10. 2008 je polovièno upokojen, še vedno pa je štiriurno zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava nekatere dele gospodarskega ter zavarovalniškega prava; je predstojnik podiplomskega študija za gospodarsko pravo.

43

Morala in etika v zdravstvu

Primum bonum facere, primum nil nocere.1 Virtutem non dat natura: ars est bonum fieri.2 Seneka

Povzetek Avtor poskuša pojasniti pojem morale in etike s posebnim ozirom na zdravstvo, pri èemer zastopa stališèe, da je morala skupek spremenljivih pravil, ki se oblikujejo v doloèeni družbeni skupini, etika pa skupek konstantnih vrednot, ki so prirojene zdravi vesti èloveka in ga spodbujajo, da je boljši, kot to zahtevajo norme družbenega okolja.

Zdravstveni delavci morajo po naravi svojega poklica spoštovati etièna naèela v zdravstvu, ki temeljijo na strokovnosti in njegovi vesti.

Temeljna etièna pravila, zapisana v etiènih kodeksih, ki jih sprejemajo zdravstveni delavci kot navodilo za ravnanje v razmerah, ki zahtevajo moralno in etièno sodbo pri opravljanju svojega poklica.

Kljuène besede: etika, morala, zdravstvo, nravnost, kodeks

Ustvarjata pogoje za sreèno življenje s samim seboj in v skupnosti z drugimi ter ga posredno vzpodbujata k iskanju nesmrtnosti, ki je eden izmed najmoènejših in najglobljih motivov èloveka. Nesmrtnosti še èlovek ni dosegel in je verjetno tudi ne bo, vendar sta ideja in želja, da bi bil sreèen in da bi veèno živel, neunièljivi in nespremenljivi3.

Temeljni cilji medicine so podaljšati èloveško življenje, obvladati bolezni, ki povzroèajo predèasno smrt, zmanjšati strah in ublažiti smrt. Morala in etika v zdravstvu poskušata vedno znova èloveku odgovoriti na vprašanje, kaj je v zdravstvu kot posebni družbeni dejavnosti èloveka dobro.

Medicina vedno znova ugotavlja, da je nemoèna pred naravnimi zakonitostmi, morala in etika pa veèno odpirata moralnoetièna vprašanja, ki jih èlovek praviloma ne more rešiti. Naporom zdravstva se v družbi pridružuje pravo, ki prav tako ob vseh raznovrstnih instrumentih ne more zagotoviti èloveku varnosti pred oblastjo in oblasti pred ljudmi, èloveku posamezniku pa ne more zagotoviti miru in sožitja z drugim èlovekom

1.

UVOD Na prvi pogled sta morala in etika v zdravstvu sinonima, torej skupni pojem za oceno razliènih ravnanj medicinskega osebja pri nudenju zdravstvene pomoèi èloveku.

Poskusi loèevanja pojma morala in etika

V pogovornem jeziku besedo morala pogosto zamenjujemo z etiko. Nekateri ocenjujejo ravnanje èloveka kot etièno ali moralno, tako da se besedi morala in etika

44 uporabljata kot sinonima 4 . Strokovno gledano besedi morala in etika nista sinonima5. V poklicnem življenju govorimo o poklicni etiki ali poklicni morali. Èeprav gre za razliko med obema pojmoma, pa v teoriji in praksi ni popolnoma jasnih kriterijev, kaj je morala in kaj je etika oz. kakšen je odnos med njimi6. V teoriji se pojavljajo teze, da izvirno pomensko ni razlike med moralo in etiko.

Etika bi naj imela grški, morala pa latinski izvor, pomenita "pa vsaka v svojem jeziku popolnoma isto"7.

V tuji literaturi je zaslediti tudi mnenje, da je pozitivna sodba o doloèenem ravnanju èloveka moralna, negativna sodba o ravnanju (glede na to, kaj je dobro ali slabo) pa naj bi bila neetièna. Moralno naj bi bilo tisto, kar je splošno sprejeto in ocenjeno v družbenem okolju kot dobro, etièno pa tisto, kar je relativno in dobro za posameznika. Pri tem se v teoriji poudarja, da se sodbi o moralnem ali etiènem med seboj dopolnjujeta8.

Etika in morala vsebujeta oceno o tem, kaj je dobro za èloveka oziroma za družbo kot tako (per se), in zavest èloveka, da mora spoštovati moralne oziroma etiène norme, ker mu pomagajo, da je dober in hkrati pospešujejo in utrjuje dobre medèloveške odnose, ki so pogoj, da se èlovek v družbenem okolju poèuti dobro. Gre za ocenjevanje dobrote doloèenega èlovekovega dejanja. V teoriji in praksi se loèi, ali je dobrota kakega ravnanja sama po sebi dobrota, ali pa je to dobrota po mnenju posameznika oziroma družbenega okolja.

Etika ocenjuje, kaj je dobro z vidika, ali je doloèeno ravnanje èloveka dobro samo po sebi, morala pa, ali je ravnanje dobro z vidika ocenjevalnih pravil, ki veljajo v doloèeni družbi. Pri morali je zlasti poudarjen odnos posameznika do drugih, pri etiki pa naj bi bil poudarek na odnosu posameznika do konstantnih in v podzavesti èloveka prisotnih idealov o tem, kaj je dobro.

2.

Spremenljivost morale in konstantnost etike

Morala poudarja dolžnosti èloveka do drugih in spoštovanje zapovedi, ki veljajo in so sprejemljive v doloèenem družbenem okolju. Etika poudarja bolj temeljna, absolutna, splošna in zlasti konstantna pravila obnašanja, prisotna v zavesti ljudi. Etiène vrednote naj bi se uresnièevale z moralo (družbeno ocenjevanje) in naj bi bile obvezne. Morala vsebuje doloèena pravila in norme èlovekovega ravnanja, ki ga okolje ocenjuje kot dobro. Gre za doloèena pravila, ki jih èlovek spozna v sobivanju z drugimi in s sprejemanjem ocen drugih v družbi o doloèenih oblikah ravnanja v odnosu do drugih. Posameznik pri tem razvija odgovornost, da jih spoštuje. Lahko bi rekli, da gre pri moralnih pravilih za nauèena pravila, ki so lahko vezana na doloèeno skupino ljudi, organizacijo delovanja in podobno. Gre za navodila o tem, kako naj èlovek ravna v doloèenih razmerah in kaj okolje prièakuje od njega. Pravila so blizu pravnim in jih nadgrajujejo. Pravo varuje èloveka in njegov položaj pred posegom drugih, morala pa bistveno bolj poudarja odnos posameznika do drugih (nuditi drugemu dobro). Pravo varuje èloveka pred škodljivimi in nesprejemljivimi (po oceni družbenega okolja negativnimi) posledicami doloèenih ravnanj èloveka, morala pa naj pomaga drugemu èloveku (pa tudi samemu sebi) doseèi obèutek sreèe. Pravo minimum morale in omogoèa, da èlovek živi varno ali razmeroma neogroženo v doloèeni družbi, vendar mu ne more zagotoviti obèutka osebne sreèe, kvalitete humanih in dobrih medèloveških odnosov. To je naloga moralnih in etiènih norm, ki naj bi zagotovile bolj kvalitetno življenje, to je moralno varnost9.

Moralna pravila se v zgodovinskem razvoju oblikujejo glede na potrebe in želje širšega družbenega okolja. Lahko so pod vplivom doloèene ideologije, religije in družbeno-

45 ekonomskih okolišèin. Poznamo kapitalistièno, socialistièno, samoupravno, katoliško moralo in številne druge.

Moralnosti se najbolj približuje pojem nravnost, (moralitas). Èeprav nekateri pripisujejo razliène pomene pojmoma moralnost in morala pa je nesporno, da je moralnost predstopnja nravnosti oziroma je nravnost izraz subjektivne moralne zavesti, ki se oblikuje na podlagi standardov ožjega družbenega segmenta; pri njej ni poudarjen objektivni družbeno-zgodovinski temelj10.

Etika se najbolj pogosto opredeljuje kot znanost o morali (filozofija morale), ki razlaga in utemeljuje moralnost, zlasti pa prouèuje upravièenost morale ter njene uèinke pri èloveku in v širšem družbenem okolju. Gre za uporabo filozofske metode pri obravnavanju vsebine in vloge ter tudi nastanka morale v družbi. Èe gre pri morali za norme, ki jih je èlovek pridobil oziroma prevzel v okolju, v katerem živi, se v okviru etike pojavljajo premišljanja èloveka samega o morali, ki jo sprejema od zunaj. Etika vrednoti in udejanja moralo s poudarkom na osebnem doživljanju moralnih dejstev. Gre za ozavešèanje èloveka o nujnosti moralnega delovanja11.

Nekateri opredeljujejo pojmovanje etike kot subjektivno moralo, za razliko od morale, ki naj bi bila objektivna. Moralno deluje èlovek zato, ker pozna moralna pravila, ki so se oblikovala v družbi, etièno pa naj bi bilo moralno delovanje, ki se ga èlovek zaveda in ga tudi sprejema kot pravilno in dobro. Pri etiki je pomembna zavest èloveka o tem, da je nujno moralno delovanje zaradi dobrega (per se oziroma ex opere operato)12.

Posameznik deluje etièno, kadar je skladen s svojo vestjo, ki je zdrava in ima jasne predstave o tem, kaj je pravilno ali napaèno, dobro ali slabo. Pri morali èlovek verjame, da je tisto, kar mu okolje nudi kot moralno pravilo, pravilno in dobro, vendar pa to še objektivno ne pomeni, da je dejansko samo

po sebi dobro.

Moralo in etiko lahko loèimo tudi po tem, da v okviru moralne presoje sodimo o ravnanju posameznika ( o njegovem odnosu do samega ravnanja) s pomoèjo znanih in splošno sprejetih moralnih pravil v družbenem okolju. Èe pa to isto ravnanje želimo presojati z etiènega vidika, potem je v ospredju dobrota samega dejanja kot nekaj absolutnega. Kljub razliènim pristopom k pojmu morale in etike ter poskusom njihovega loèevanja, lahko ugotovimo, da morala in etika nista sinonima. Morala je skupek veljavnih nepravnih pravil, ki veljajo v doloèeni družbi ali poklicu, z njihovo pomoèjo je mogoèe oceniti ravnanje posameznika ali skupine kot dobro ali slabo. Moralno je tisto, kar okolje sprejema kot splošno moralno pravilo, s katerim ocenjuje doloèeno ravnanje kot dobro ali slabo in ga tudi kot takega zavestno upošteva posameznik. Èe pa posameznik poskuša osmisliti moralna pravila in si prizadeva, da oblikuje zavest o nujnosti takega moralnega pravila, ki bi naj bilo samo po sebi dobro, govorimo o etiènem pristopu k morali. Etika je skupek idealnih, razmeroma stalnih "višjih" moralnih pravil, ki jih poskuša dosegati, kdor želi biti "boljši" od "dobrega èloveka" v vsakodnevni praksi in v povpreèju pojmovanega dobrega v družbi13.

Etika ne more odgovoriti na vprašanje, kaj je najveèje ali absolutno dobro (summum bonum).

Etika se v zdravstvu pogosto opredeljuje in pojmuje kot deontologija, ki pa je ožji pojem od etike in se nanaša na uèenje o dolžnostih èloveka14.

Etika je tudi znanost, filozofija o morali, ki z uporabo filozofskih metod preuèuje izvor, vsebino, vlogo in uèinke morale v družbi in pri posamezniku15.

46 3.

S t r o ko v n o s t i n e t i è n a z a v e s t zdravstvenega delavca

Imperativni sestavini vsake poklicne etike sta strokovno znanje in vest strokovnjaka.

Obe sestavini poklicnega delovanja sta enako pomembni pri oblikovanju etiène osebnosti zdravstvenega delavca16. Pri skupinskem delu medicinskega osebja se z vidika etike zastavlja temeljno vprašanje, ali je za bolnika pomembnejši zdravnik posameznik, ki ga zdravi, ali pa zdravstvena ustanova. Za bolnika je odgovorno na zdravstveno osebje, predvsem zdravnik, in ne ustanova. Pravna odgovornost je na ustanovi, moralna in etièna odgovornost pa pri posameznih zdravstvenih delavcih. Zdravstveni delavec mora v skrbi za bolnika ustvariti moralno primerno ozraèje v zdravstveni ustanovi. Specializacija medicine atomizira èloveka, èeprav je bolnik predvsem osebnost, ki jo je z moralnega vidika potrebno spoštovati. Medicina se danes posveèa predvsem medicini telesa, vendar pa, (kot se to v teoriji medicinske etike poudarja) ne obstajata dve medicini, medicina telesa in medicina èloveškega duha. Obstaja le enotna medicina, ki bolnika obravnava kot enotno bitje. Etièna vest je utemeljena na absolutnem zaupanju in vseobsežnemu sodelovanju med bolnikom in zdravstvenim delavcem na vseh stopnjah zdravljenja in rehabilitacije. Etièno je nedopustno, da se bolnik "zdravi" in da pri tem ni v celoti ugotovljeno, zakaj bolnik boleha17. Doloèitev zdravja (Svetovna zdravstvena organizacija) pravi, da morajo medicinski strokovnjaki upoštevati vse èloveške reakcije in težave bolnika, ki so socialno pogojene. Zdravje èloveka ni doloèeno kot odsotnost bolezni, temveè kot socialno, ekonomsko, fizièno in psihièno blagostanje. Z etiènega vidika mora biti zdravstveni delavec optimistièen, bolniku mora dati toliko informacij, kolikor je potrebno, da bi mu to pomagalo pri zdravljenju. Bolnika mora pripraviti na nove razmere, èe zdravljenje ni možno ali bolnik utrpi stalne posledice. To velja predvsem za

obvešèanje o možnih komplikacijah in incidentih med zdravljenjem. Medicinsko delo je obremenjeno s stalno napetostjo, prièakovanji in odgovornostjo. Medicinsko osebje je profesionalna skupina, ki je nenehno v stresu. Temeljno etièno pravilo delovanja zdravstvenega osebja je, da zdravi bolnika, mu pomaga, nikoli pa ga ne sme raniti, poškodovati ali pa prispevati, da umre.

Zdravniški poklic ni vešèina, ni usmeritev, ampak je dolg do soèloveka in posvetitev drugemu èloveku. Etika na podroèju medicine temelji na spoštovanju osebnosti èloveka in vdanosti idealov humanizma. Etika zdravstvenih delavcev se kaže predvsem kot odnos poklicnih dolžnosti zdravstvenega delavca do bolnika in družbene skupnosti in pa tudi kot odnos v razmerju med samimi zdravstvenimi delavci kot posebne družbene skupine. Zdravniški poklic je poklic dolžnosti do soèloveka18.

Zdravniki in drugo zdravstveno osebje se vedno znova sprašuje, kaj je možno storiti za bolnika, oziroma ali se to sme storiti19. Vsako zdravniško ravnanje potrebuje etièno premišljevanje o poklicnih postopkih 20.

Pravilen odgovor na vprašanje, kaj se sme, lahko ponudita strokovno znanje in visoka etièna zavest, ki temelji na spoštovanju osebnosti èloveka in brezpogojni in trajni privrženosti idealom humanizma21. Obe sestavini sta za poklicno zdravniško delo enako pomembni. Vest brez strokovnega znanja je brezkoristna. Strokovno znanje brez vesti pa je lahko nemoralno in nevarno. Ne moremo govoriti o profesionalni etiki zdravstvenega delavca, èe nima potrebnega strokovnega znanja.

Etiènost v zdravstvu èrpa vso svojo utemeljenost, vsebino, èloveško toplino do soèloveka in življenjsko moè iz notranje moèi zdravstvenega osebja, posameznika, ki svoj poklic spreminja iz rutinskega dela v humani odnos do soèloveka.

47 Na to dejstvo pogosto pozabljamo.

Socializem je vedno poudarjal moè kolektivizma, ki ga je ustvarjalo pravo in ideologija, ne pa moè individualnega posameznika. V kolektivistiènem naèinu razmišljanja se etièna vprašanja niso zastavljala, kajti problem etiènega vrednotenja je problem posameznika. Èe si družba zastavlja etièna vprašanja na doloèeni stopnji svojega razvoja, pomeni, da jih je predhodno sprožil posameznik. Socializem je sicer priznaval obstoj doloèene družbene morale in moralnih ciljev, morali in etiki posameznika pa družba, zaradi ideološko drugaèe opredeljenih ciljev ni posveèala nobene pozornosti. Posameznik je ob moralnih vprašanjih praviloma taval med osebnimi etiènimi in kolektivistièno zastavljenimi cilji.

4.

Nujnost etiènega delovanja v zdravstvu

Pri etiènih vprašanjih v medicini se vedno znova sprašujemo, zakaj je sploh potrebno etièno delovati, oziroma ali se lahko nauèimo moralnih in etiènih pravil22. Posamezniki mislijo, da so taka vprašanja nesmiselna, ker na njih ne moremo odgovoriti, zlasti èe izhajamo iz teze, da so nekatera etièna naèela že apriori prirojena oz. vsajena v èloveka.

Tako stališèe nam omogoèa, da si ne zastavljamo vprašanj, vendar pa ne rešuje nobenih problemov. Drugi opozarjajo, da je zastavljanje takega vprašanja nesmiselno, ker je podobno vprašanju, zakaj moramo razumsko in racionalno delovati. Vedno znova se pojavljajo vprašanja, ali obstajajo univerzalna etièna izhodišèa, oz. èe so ta i z h o d i š èa p o go j e n a z i n d i v i d u a l n o opredelitvijo vsakega posameznika.

Kdor se sprašuje, zakaj mora etièno delovati, želi vedeti, ali deluje le po nekih univerzalnih etiènih naèelih in ali so ta naèela sprejemljiva23. Oseba, ki deluje le po svojih

lastnih interesih, si takih vprašanj ne zastavlja. Razumno in racionalno delovati ne pomeni delovati skladno z moralnimi in etiènimi kriteriji. Kant je opozoril pravnike, da so pravna in moralna vprašanj v bistvu zahteve po univerzalnih pravilih ravnanja, ki naj bi veljala tudi v razreševanju konkretnih praktiènih vsakodnevnih primerov.

Pojavlja pa se tudi vprašanje, zakaj moramo etièno delovati. Gre za sklicevanje na lastne interese, etièno delovanje pa uresnièuje doloèene lastne koristi (npr. notranje zadovoljstvo). Omenjena teza je zelo sporna glede na znano dejstvo, da èloveka ni mogoèe prisiliti, da deluje etièno. Èe ga opozarjamo, naj deluje tako zaradi lastnih interesov, upošteva svoje koristi, ne pa moralnih naèel. V filozofiji sreèujemo še vrsto poskusov, kako odgovoriti na vprašanje, zakaj je potrebno etièno delovati, vendar pa na to vprašanje ni mogoèe dati jasnega in nespornega odgovora. Neetièno ravnanje ni vedno nerazumno, npr. tudi prikrivanje resnice je lahko v doloèenih življenjskih razmerah neetièno, vendar ni v nasprotju s temeljnim naèelom razumnega delovanja, èe bi priznanje imelo hujše posledice. V družbi bodo verjetno vedno obstojale zakonske sankcije in družbeni pritiski, usmerjeni na èlane družbe, da moralno in etièno delujejo, ne glede na to, ali se zavedajo nujnosti moralnega in etiènega delovanja, ali ne.

5.

Svoboda osebnega etiènega opredeljevanja v zdravstvu

Preprièanje posameznika, da se mora obnašati moralno in etièno dobro, je osnovno izhodišèe za temeljno naèelo svobode in naèina življenja posameznika v družbi ali v poklicu. Zdravstvo mora spoštovati posameznikovo opredelitev, kaj je moralno za moralno dobro in pravilno ravnanje.

Posameznik lahko ravna v nasprotju z

48 moralnim mnenjem okolja, vendar pa kljub temu deluje in živi v skladu z etiènimi zakoni, èe je tako ravnanje pripravljen braniti in opravièiti. Možno je, da takšno argumentacijo in opravièilo okolje prepozna za napaèno, vendar pa z etiènega vidika to opravièevanje in dokazovanje, da je ravnal pravilno (pravila si je postavil sam), zadošèa, da ocenjuje, ali je doloèeno ravnanje etièno ali pa etièno nevtralno.

Podobno kot pri drugih poklicih v civilni družbi, ki je moèno razèlenjena, je tudi morala zdravstvenega delavca izpostavljena odloèitvam, ki presegajo njegovo etiènost, saj etiènost pogosto kljub najboljši volji ne najde pravilnega odgovora, kaj je v konkretnih razmerah etièno dopustno oziroma nedopustno. Njegova etiènost je odvisna od družbenega okolja in zlasti stopnje razvoja medicinske znanosti in pri tem nastopi potreba po jasnih pravilih etiènega obnašanja v praksi. To so praviloma etièni kodeksi, ki posameznika razbremenijo osebnega odloèanja in mu pomagajo z natanèneje razložiti temeljna naèela poklicne etike.

Pomoè etiènih kodeksov je pomembna, vendar pa soèasno odpira drugo vprašanje, to je siromašenje zavesti o osebni odgovornosti zdravstvenega delavca, in razširja vakuum osebne rasti in možnosti ter etiène odtujenosti24.

Za pomoè zdravstvenemu osebju pri doloèanju, kaj je etièno dopustno in kako se ravnati pri opravljanju svojih nalog, sta bila v okviru poklicnih združenj sprejeta kodeksa, ki vsebujeta pravila o idealnem etiènem ravnanju pri opravljanju medicinskih storitev 2 5 . Gre za Kodeks medicinske deontologije Slovenije, ki se nanaša na delo zdravnikov in zobozdravnikov26, Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije27. V obeh kodeksih so podrobneje opredeljena temeljna naèela poklicnega dela zdravstvenega osebja Pri zdravnikih je zlasti poudarjeno spoštovanje èloveènosti,

vestnost in odgovornost za opravljanje zdravniškega poklica. Kodeks poudarja, da je zdravniku zaupana pravica, da odloèa o vprašanjih, ki zadevajo èloveško zdravje in življenje, zato je dolžan nuditi svoje storitve tako, da spoštuje èlovekovo dostojanstvo.

Kodeks opazno poudarja strokovno usposobljenost kot pogoj za samostojno in neodvisno delo zdravnika ter njegovo odgovornost pred svojo vestjo, bolnikom in širšo družbo. V posebnih doloèbah kodeksa je izpostavljeno naèelo enakega obravnavanja vseh bolnikov in subjektivna presoja o etièni oceni njegovega ravnanja.

Pomemben je tudi osebni odnos zdravnika do bolnika. Zdravnik mora bolnika obvestiti o njegovem stanju, ne pa tudi drugo osebje28.

Kodeks ureja tudi odnose med zdravniki in poudarja solidarnost ter tovarištvo.

Varovanje poklicne skrivnosti ni samo pravna obveza temveè tudi moralna dolžnost.

Kodeks obravnava splav kot zlo, èe je splav posledica slabih socialnih razmer. Embrio obravnava kot èloveško bitje, ki ga je potrebno varovati in spoštovati. Evtanazijo o p r e d e l j u j e ko t l a ž n i h u m a n i ze m .

Prepovedano je, da bi zdravnik sodeloval pri muèenju in drugih oblikah poniževanja èloveka.

V Kodeksu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov so opredeljene naloge in standardi, posebej pa sta poudarjeni dolžnosti za ohranitev življenja in zdravja ter za humano, strokovno in odgovorno opravljanje dela. Medicinska sestra mora spoštovati bolnikove individualne potrebe in vrednote ter ga obravnavati kot enkratno neponovljivo osebnost. Njeno delovanje mora biti zdravstvenovzgojno, zdravstvena vzgoja pa je njena temeljna naloga. Moralne in èloveške odgovornosti medicinski sestri doloèajo, da opravlja delo v izjemnih razmerah.

Etièni kodeksi so odlièen pripomoèek za navodilo, kako ravnati v posameznih

49 življenjskih razmerah, vendar pa to ni katalog pravil, ki bi veljala kot kriterij, kaj je etièno pri opravljanju zdravstvenega poklica. Podlage z oceno etiènega ravnanja so primarna pravila stroke, ne glede na to, ali imajo ta pravila pravno naravo in standarde, ki jih stroka priznava kot pravilne. Kodeksi so pripomoèek za razlago naèel stroke ali pa humanega ravnanja v razmerju do bolnika oziroma okolja v katerem zdravstveni delavec deluje.

Sodba o tem, ali je ravnanje bilo v skladu s stroko in humanimi naèeli ter razlagami v kodeksu, je prepušèena vesti zdravstvenega delavca, ki je najhitrejša in najbolj pravièna sodnica. V praksi praviloma ni težav pri sodbi o tem, ali je doloèeno ravnanje moralno in etièno ali ne, težave pa nastopijo pri posamezniku, glede na to, ali je sposoben slediti sodbi lastne vesti.

Ljubljana,1986, Stevanoviæ Vitomir, Moral i etika, Osnovna znaèenja termina i izraza, 2003, Stres,Anton, Etika ali filozofija morale, Ljubljana; Družina 1999, Trstenjak, Anton Profesionalna etika in civilna družba, v Zborniku Profesionalna etika pri delu z ljudmi Univerza Maribor,1999.

Viefhucs,Herbert, Medizinische Ethik in einer offenen Gesellschaft v zborniku razprav: Medizin und Ethik, Stuttgart, 1989, Weber, J. P. La phiosophie des valeus, Pariz 1992,

Opombe 1

Literatura:

Primarno je dobro delati in ne škodovati.

2

Bubalo, Ivan, Kantova etika i odgovornost za svijet, Kršèanska sadašnjost, Zagreb, 1984,

Narava ne daje vrlin èloveku, umetnost je postati dober.

3

Jonas, Hans Das Prinzip Verantwortung, Frankfurt am Main 1984, Kodeks medicinske deontologije Slovenije, Zbornik, Profesionalna etika pri delu z ljudmi Univerza Maribor,1999.

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zbornik, Profesionalna etika pri delu z ljudmi Univerza Maribor,1999, Milovanoviæ, Dimitrij, Medicinska etika, Beograd, 1980, Pascal, Blaise, Misli, druga izdaja, Celje 1986, Sruk, Vlado, Leksikon morale in etike, Maribor, EPF 1999, S r u k ,V l a d o , M o r a l a i n e t i k a ,

Znana stara grška legenda, ki govori o tem, da je Zeus ubil Eskulapa zaradi njegovega poskusa, da postane nesmrten in absolutno sreèen. Zeus se je prestrašil, da bi se spremenil naravni red in da bi to pripeljalo do popolne katastrofe in unièenja sveta.

4

Za sinonime gre, kadar se za isti pojem oziroma vsebino uporablja veè besed.

5

Etimiološko morala izhaja iz latinske besede mos moris, kar pomeni obièaj, etika pa iz grške besede ethos, kar pomeni domovanje, zavièaj in podobno.

6

Vitomir Stevanoviæ, Moral i etika, Osnovna znaèenja termina i izraza, 2003, str. 166.

7

Anton Stres, Etika ali filozofija morale, Ljubljana; Družina 1999, stran 10.

8

Glej podrobneje J. P. Res Weber, La

50 phiosophie des valeus, Pariz 1992, stran 102 –105; citirano po Stres, stran 11.

9

Moralna varnost je podobna pravni varnosti. Pravna varnost je obèutek èloveka, da mu drugi ne bo posegal v pravno varovane dobrin. Moralna varnost je nadgradnja pravne varnosti in pomeni notranji obèutek èloveka, da niso ogrožene njegove moralne vrednote, ki jih ni mogoèe uèinkovito varovati z pravom.

10

Vlado Sruk, Leksikon morale in etike, Maribor, EPF 1999. Moralnost ali nravnost doloèa kot splošno lastnost èlovekove osebnosti, ki se izraža v njegovi dejavnosti in zavesti, v njegovem razmerju do samega sebe, do soljudi, do sveta (glej stran 317).

11

Blaise Pascal opozarja na nièevost znanosti brez morale "Znanje o zunanjih stvareh me v èasu stiske ne bo utešilo - èe bi niè ne vedel o nravnosti; poznanje nravnosti pa me bo potešilo, èeprav bi se ne spoznal na izkustvene znanosti." Misli, druga izdaja, Celje 1986, str. 52, št. 67).

16

Dimitrij P. Milovanoviè, Medicinska etika, Beograd, 1980, str. 13.

17

Milovanoviæ, prav tam,, str. 14.

18

Kant opredeljuje dolžnost kot formo (kategorièni imperativ) v kateri se udejanja èlovek kot razumno bitje.(glej podrobneje Ivan Bubalo, Kantova etika i odgovornost za svijet, Kršèanska sadašnjost, Zagreb, 1984. str.114.

19

Zdravnik ne zdravi bolezni, temveè bolnika, zato je po Salamonu njegova osebnost najpomembnejše terapijsko sredstvo.

20

V literaturi je govora o nujnosti etiènega premišljevanja, pri èemer je izhodišèe na prvi stopnji opis in razèlenitev problemov in norm v nekem življenjskem okolju, na drugi stopnji je premišljevanje povezano z analizo norm z vidika podobe èloveka, na tretji stopnji je etièno premišljevanje, ki pomeni kritièno preverjanje èloveškosti v dejanskem delovanju. (Vlado Sruk, Morala in etika, Ljubljana 1986, str. 276.-277.).

12

Dejstvo, ki deluje samo po sebi.

13

Ne glede na sporno loèevanje pojma morale in etike bomo v nadaljevanju uporabljali besedo etika, tako za moralo kot etiko v zdravstvu.

14

Dentologija izhaja iz grške besede deon dolžnost. Medicinska deontologija je znanost o poklicnih dolžnosti zdravstvenega delavca pri opravljanju zdravstvenih storitev in je kot taka sestavina splošne etike. Dentologija poudarja pomen stroke in znanja pri poklicnem opravljanju dela.

15

V osnovi je etika filozofija o morali. O pomenu filozofije pa še vedno velja misel Aristotela, ki je v Metafiziki zapisal,da »so vse druge znanosti nujnejše kot filozofija, vendar nobena ni boljša od nje.«

21

Sokrat je bil preprièan, da v èloveku deluje poseben organ (dajmonio), ki mu pove, kaj je dobro ali slabo.

22

O povezanosti medicine in etike glej razpravo Herberta Viefhucsa, Medizinische Ethik in einer offenen Geselschaft v Zborniku razprav v Medizin und Ethik, Stuttgart, 1989, str. 17.-39.

23

O moralnih ciljih èloveka glej podrobneje razmišljanja sodobnega filozofa Hansa Jonasa, Das Prinzip Verantwortung, Frankfurt am Main 1984, str. 105, ki je razvil teorijo o odgovornosti èloveka kot temeljnem naèelu njegovega bivanja.

24

Anton Trstenjak, Profesionalna etika in civilna družba, v Zborniku Profesionalna etika pri delu z ljudmi Univerza Maribor,1999, str.

51 12.

25

Na podroèju opravljanja poklicnih dolžnosti si posamezne stroke prizadevajo za oblikovanje etiènega oziroma poklicnega moralnega kodeksa, ki bi naj vseboval zbirko etiènih naèel kot napotilo za ravnanje nosilcev posamezne dejavnosti v moralno obèutljivih vprašanjih. To so praviloma razmere, v katerih je oseba, ki opravlja poklic in se znajde pred odloèitvijo, ki neposredno zahteva sodbo osebne vesti in moralne odgovornosti za doloèeno ravnanje.

Posamezniki èutijo potrebo, da s posebnim poklicnim etiènim skupkom pravil zakolièijo etiène meje svojega delovanja. Pri poklicni etièni kodeksi temeljijo na primarnem naèelu, da etiènost na poklicnem podroèju temelji na strokovnosti.

Pri oblikovanju etiènega kodeksa pa se vedno zastavlja vprašanje, kakšna naj bo njegova vsebina, oziroma, kaj »sodi vanj«. Na poklicnem podroèju je vsak posameznik neposredno odgovoren za svoje odloèitve in je kot subjekt morale in etike tudi moralno in etièno odgovoren za svoja dejanja, ki povzroèajo uèinke v družbenem okolju. V zdravstvu gre za bolnike in njihove interese.

Nosilci zdravstvene dejavnosti niso monolitni, kot je to bilo v preteklosti in se, tako kot je to pravilo v civilni družbi, na podroèju zdravstva pojavljajo številne ideje, predlogi, razmišljanja v okviru bogastva znanj, prakse in raznovrstnosti strokovnega mišljenja in odloèanja. S tem, da se zdravstvo razèlenjuje in je vse bolj prisotno v življenju vsakega posameznika (medikalizacija družbe) se vedno bolj odpirajo vprašanja moralne odgovornosti zdravstvenega delavca. Glede na to, da je medicinska stroka namenjena posamezniku in tudi družbi kot celoti, je razumljivo, da je etika strokovnjaka s podroèja zdravstva hkrati tudi družbena etika. To pa pomeni, da si nosilec etiène odgovornosti ne oblikuje sam svoje etiène

meje, temveè so le-te oblikovane od strokovnega okolja in vsebujejo tudi pomembne družbene sestavine v obliki zapisanih in kodificiranih pravil.

26

Kodeks je sprejela Skupšèina Zdravniške zbornice 12. 12. 1992.

27

Kodeks je sprejela skupšèina Zbornice zdravstvene nege Slovenije 25. 3. 1994.

28

Kodeks posebej ne obravnava jatrogenije kot posebne moralno spornega ravnanja, ima za posledico poslabšanje stanja pri bolniku z a r a d i z r a v n i ko v e g a p o t e n c i r a n j a bolezenskega stanja ali pa zdravnikovega napovedovanja slabih izgledov (verba nociva).

Asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec.

Je direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in strokovni direktor zavoda.

Medicino je študiral v Zagrebu, po diplomi pa se je leta 1990 zaposlil v Zdravstvenem domu dr.

Adolfa Drolca Maribor. Spomladi leta 1991 je na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu vpisal podiplomski študij »Primjena ultrazvuka u klinièkoj medicini«; magistriral je leta 1996 pod mentorstvom prof. dr. Ivana Malèiæa (»Sindrom prolapsa mitralne valvule u djece i adolescenata«).

Od leta 1992 je opravljal specializacijo iz pediatrije s poudarkom na preventivni medicini, preventivni kardiologiji in uporabi ultrazvoka v pediatriji. Leta 1996 je v Zagrebu opravil specialistièni izpit in si pridobi naziv specialist pediater. Leta 1998 je opravil nostrifikacijo specialistiènega izpita na Medicinski fakulteti v Ljubljani in si pridobil naziv specialist pediater z licenco Zdravniške zbornice Slovenije. Leta 1999 se je izpopolnjeval na podroèju fetalne ehokardiografije na Guy's Hospital v Londonu ter si pridobi certifikat o izpopolnjevanju. Leta 2000 je opravil nostrifikacijo magisterija medicinskih ved na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2000 je višji predavatelj za predmet Pediatrija, habilitiran je na Visoki zdravstveni šoli Univerze v Mariboru.

Od leta 2002 je imenovani nadzorni mentor specializacije za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Od leta 2005 je asistent (predmet Pediatrija) na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Od leta 2006 je zapriseženi sodni izvedenec za podroèje pediatrije pri Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije in od leta 2007 nadzorni zdravnik za podroèje pediatrije pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Od leta 2001 do 2008 je bil predstojnik Dispanzerja za otroke Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, od junija leta 2007 je strokovni direktor in vršilec dolžnosti predstojnika OE Varstvo otrok in mladine ter od julija meseca 2007 do septembra lanskega leta vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.

1. septembra 2008 je postal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Kot raziskovalec sodeluje v veè domaèih raziskovalnih nalogah ter v enem tujem znanstvenoraziskovalnem projektu.

Je predsednik Stalne strokovne komisije za predšolsko pediatrijo pri razširjenem strokovnem kolegiju za Pediatrijo.

Je delegat skupšèine Zdravniške zbornice Slovenije za obdobje 2008 – 2012 in èlan regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije za Maribor. Je podpredsednik Rdeèega križa Slovenije in podpredsednik Obmoène organizacije Rdeèega križa Maribor (OORK) za obdobje 2007 – 2011,

53

predsednik komisije za delitev sredstev pridobljenih v tednu RK in sredstev FIHO pri RK Slovenije ter predsednik komisije za letovanja otrok in mladostnikov pri OORK Maribor. Je tudi predsednik Komisije za letovanje otrok podravske regije (OORK in Zveza prijateljev Maribor). V Društvu za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje je èlan upravnega odbora in vodja projekta za otroke in mladino.

Je èlan Združenja za pediatrijo in èlan Združenja kardiologov Slovenije. Je tudi èlan uredniškega odbora revije JAPIT – Scientific Journal on Applied Information Technology.

Objavil je veè kot 170 znanstvenih in strokovnih del, aktivno je sodeloval na številnih mednarodnih in domaèih kongresih kot predavatelj, moderator kakor tudi kot organizator.

54

55

Implementacija varstva pravic pacientov glede na novo zakonodajo na primarni ravni

1.

Zgodovinski pogled na èlovekove in pacientove pravice

Koncept èlovekovih pravic izhaja iz pojmovanja èloveka in njegove svobode in se je razvijal skozi stoletja. Poznamo družbe, kjer je èlovek opredeljen kot posameznik, in družbe, kjer je èlovek opredeljen kot kolektivno bitje. Èlovekove pravice so nadideološka, nadpolitièna in nadnarodna vrednota. Nanašajo se na veè podroèij.

Nekatere so t. i. naravne pravice. Te pripadajo posamezniku zato, ker je èlovek, ker pripada èloveški vrsti. Kot naravne pravice osebnosti imajo te pravice prednost pred pravicami družbe in države. So okvir, v katerem posamezniki lahko išèejo sreèo, pod pogojem, da ne ogrožajo istih pravic drugih posameznikov. Druge pravice so še politiène, državljanske, socialno-ekonomske in kulturne. Med socialno-ekonomske pravice s p a d a t u d i p rav i ca d o zd rav j a i n zdravstvenega varstva.

Gibanje za èlovekove pravice je postajalo po letu 1945 vse pomembnejše, saj so z Listino združenih narodov države èlanice potrdile svojo vero v temeljne èlovekove pravice. 10. novembra 1948 je bila v Združenih narodih sprejeta Deklaracija o èlovekovih pravicah, 4. novembra pa je bila podpisana Evropska konvencija o èlovekovih pravicah (WHO, 1994).

2.

Zakonske osnove pacientovih pravic v R Sloveniji do leta 2008 ?

Do sprejetja Zakona o pacientovih

pravicah smo pri nas našli zakonske osnove o pacientovih pravicah v razliènih zakonskih in podzakonskih aktih. Zakon o zdravstveni dejavnosti v R Sloveniji (Uradni list RS 9/92) je med drugim opredeljeval, da ima vsakdo pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico: ? d o p r o s t e i z b i r e zd ra v n i k a i n zdravstvenega zavoda; ? do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere, oz. da zahteva ? konziliarni pregled; ? izvedeti diagnozo svoje bolezni za obseg, naèin, kakovost ter predvideno trajanje ? zdravljenja; ? dati soglasje za kakršen koli medicinski poseg in da je predhodno obvešèen o vseh ? možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in uèinkih; ? odkloniti predlagane medicinske posege; ? do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno ? stanje, razen èe zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno ? stanje; ? zahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njegove izrecne privolitve

56 ? nikomur ne posredujejo podatkov o

njegovem zdravstvenem stanju; ? zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod; ? do ugovora na pristojni organ nadzora, èe meni, da niso bila uporabljena dovolj ? uèinkovita sredstva za njegovo zdravljenje, ali da so bila kršena etièna naèela; ? da se seznani s stroški zdravljenja in da zahteva obrazložitev raèuna za zdravstvene ? storitve; ? do povraèila škode zaradi neustreznega zdravljenja.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS 9/92) omenja, da morajo zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavc voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence skladno s posebnim zakonom. Poseben zakon za to podroèje (zdravstvena dokumentacija) ni bil sprejet, zato smo se v Sloveniji pri tem naslonili na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS 59/99).

Varstvo osebnih podatkov je v Republiki Sloveniji ena izmed z ustavo zajamèenih èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin. Z namenom zagotavljanja te pravice se z zakonom o varstvu osebnih podatkov podrobneje doloèajo pravice, naèela in ukrepi, s katerimi se prepreèujejo nezakoniti in neupravièeni posegi v zasebnost posameznika, ki bi lahko nastali kot posledica obdelave osebnih podatkov ter njihove uporabe.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l.

RS 59/99) opredeljuje termine: osebni podatek - podatek, ki kaže na lastnost, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen; posameznik – doloèena ali doloèljiva fizièna oseba, na katero se nanaša osebni

podatek; fizièna oseba je doloèljiva, èe se lahko identificira na naèin, ki ne povzroèa velikih stroškov ali ne zahteva veliko èasa; uporabnik osebnih podatkov – fizièna ali pravna oseba, ki je za pridobivanje osebnih podatkov pooblašèena z zakonom, pisno zahtevo ali privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo; pisna privolitev posameznika – podpisana privolitev posameznika, da se doloèeni podatki o njem obdelujejo za doloèene namene, in ima obliko listine, doloèila v pogodbi, doloèila o naroèilu, priloge k vlogi ali drugo obliko, v skladu s posebnim zakonom.

3. Zakon o pacientovih pravicah 3.1. Uvod Zakon o pacientovih pravicah predstavlja pomembno novost v sistemu zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Z njim se izboljšuje veèletno prizadevanje za izboljšanje razmer na podroèju varovanja in uresnièevanja temeljnih pravic pacientov.

Tako Slovenija sledi desetim državam Evropske unije ter dvema državama neèlanicama, Norveški in Islandiji, ki so take ali podobne zakone že sprejele ter uresnièuje in razširja vrsto ustavno priznanih pravic. To zagotavlja obstojeèemu sistemu zdravstvenega varstva bistveno višjo kakovost, zlasti pa paciente postavlja v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju.

Pravice, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah, niso pravice, ki izvirajo iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, paè pa s temi povezane t. i. univerzalne pravice, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev.

57 3.2 Predstavitev Zakona in opredelitev osnovnih pojmov ?

Zakon je nastajal 3 leta in od prvih

osnutkov doživel mnogo sprememb.

ji pacient zaupa (npr. zakonec, partner, starši ali katera koli druga oseba, ki ji zaupa) in bo odloèala namesto njega, ko ne bo sposoben sam odloèati o svoji zdravstveni oskrbi (npr. o predlaganih pregledih, operacijah ipd.).

?

Naslanja se na nekatere neobvezujoèe

mednarodne dokumente in primerjalno-pravno ureditev. ?

Velja za javni in zasebni zdravstveni

sektor, tudi za lekarne. ?

Sistematièno in dokaj obsežno je

urejenih 14 pacientovih pravic. ?

Obsega 92 èlenov. ?

Zakon se je zaèel uporabljati 26. avgusta

2008, razen doloèb o izmenjavi OP med izvajalci in IVZ (16. in 17. èlen), ki se zaènejo uporabljati 26. februarja 2009. ?

Zakon poleg splošnih in drugih doloèb

vsebuje katalog materialno pravnih pravic, kot posebnost zakona so natanèno doloèeni postopki reševanja sporov.

PACIENT je bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje.

ZDRAVSTVENA OSKRBA je najširši pojem v množici sorodnih pojmov (zdravstvene storitve, zdravstvena dejavnost, medicinski poseg, zdravljenje).

Pomeni medicinske in druge posege za prepreèevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve oziroma postopke, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo pri obravnavi pacienta.

ZDRAVSTVENI POOBLAŠÈENEC je oseba, ki

3.3. Katalog pacientovih pravic oz. katere pravice zagotavlja zakon 1. Pravica dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev Pacient ima pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe in ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Pomembno je vedeti, da ima vsak pacient pravico do nujne medicinske pomoèi, ki je absolutna pravica, za katero ni mogoèe predpisovati pogojev, še zlasti ne plaèila ali napotnice.

2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi Pravica vsebuje na splošno prepoved diskriminacije in opredeljuje pozitivno diskriminacijo (posebne pravice) za ogrožene skupine.

Vsak pacient ima pravico do enake obravnave, in sicer ne glede na osebne okolišèine (gmotni položaj, spol, versko preprièanje, narodnost).

Posebna obravnava mora biti zagotovljena za otroke in druge ogrožene skupine.

Zakon nudi otrokom še posebno varstvo pri zdravstveni oskrbi, saj jim zagotavlja pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen kadar to ne bi bilo v otrokovo korist.

58 Zdravstvena oskrba otrok mora biti zagotovljena v otroških oddelkih, razen èe to iz objektivnih razlogov ni mogoèe, brez nepotrebnega obremenjevanja otrok, na naèin, da lahko otroci zadovoljujejo svoje èustvene in telesne potrebe ter potrebe po igri in izobraževanju.

Kadar je otrok hospitaliziran, ima eden od staršev ali druga oseba, ki skrbi za otroka, pravico do stalnega spremstva oz. nastanitve (bivanja). Kadar ta pravica ni zagotovljena iz naslova zdravstvenega zavarovanja, jo mora izvajalec zdravstvenih storitev zagotoviti proti plaèilu, pri tem pa lahko staršem zaraèuna le materialne stroške, katerih enotna in maksimalna višina je doloèena s pravilnikom Ministrstva za zdravje.

Nastanitev je omejena z objektivnimi zmožnostmi izvajalcev, in sicer so na voljo prioritetni kriteriji (starost, zdravstveno stanje, oddaljenost, posebne potrebe).

3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev Vsebinsko ni bistvenih novosti v primerjavi z ZZD (zakonom o zdravstveni dejavnosti).

Zdravnika oziroma drugega izvajalca zdravstvenih storitev si pacient lahko izbere neglede na kraj svojega bivališèa, seveda pa je na podlagi zdravstvenega zavarovanja upravièen do povrnitve potnih stroškov le do najbližjega izvajalca zdravstvenih storitev, ki ga potrebujete.

To pacientovo pravico pa je mogoèe tudi zavrniti, èe: ? bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoèe (nezaupanje, pomanjkanje znanja…) ali ? kadar tako doloèa zakon (npr. ugovor vesti).

V primeru zavrnitve mora zdravnik oziroma izvajalec:

? v pisni obliki pojasni razloge v 8 dneh in ? predlagati drugega zdravnika oz.

izvajalca.

4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe To je temeljni cilj in eno temeljnih naèel zakona. Pravica je vezana na medicinsko doktrino, ki opredeljuje primernost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe.

Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki upošteva pacientove potrebe in zmožnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji. Zagotoviti mora enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter vzpostavitev sodelovanja in zaupanja med pacientom in zdravstvenim osebjem (partnerski odnos).

Kakovostna oskrba zagotavlja take rezultate zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najboljšimi praksami ter upošteva temeljna naèela kakovosti.

Varna oskrba prepreèuje, da bi bila pacientu povzroèena škoda, zlasti glede zdravja. Iz te pravice izhaja pravica do odškodnine.

5. Pravica do spoštovanja pacientovega èasa Pravica do spoštovanja pacientovega èasa od izvajalcev zahteva: ? zagotavljanje najkrajših možnih èakalnih èasov in ? zagotavljanje èakalnih dob, ki ne presegajo razumnega èasa.

Poleg tega se s to pravico zagotavlja: ? t ra n s p a re nt n o i n e n a ko p rav n o obravnavo vseh pacientov, ki èakajo na zdravstveno storitev; ? uèinkovito in pravièno vodenje èakalnih seznamov ter naroèanje na zdravstvene storitve; ? ažuriranje podatkov v èakalnih

59 seznamih ter vzpostavitev nacionalnega èakalnega seznama.

Predviden je tudi pravilnik, ki bo urejal najkrajše dopustne èakalne dobe.

Problemi pa nastajajo pri doloèanju stopnje nujnosti kot medicinsko indicirane prioritete pri razvršèanju pacientov.

Tako so nastale pomembne novosti na podroèju naroèanja: ?

Pravilnik o naroèanju na specialistièni pregled ne velja veè. ?

Obvezno je zagotoviti telefonsko naroèanje oziroma naroèanje v elektronski obliki (naèin naroèanja je potrebno javno objaviti). ?

Pacient ima možnost, da se v 14 dneh opravièi zaradi izostanka iz opravièenih razlogov (kaj so opravièeni razlogi pa ni doloèeno) v nasprotnem primeru ga lahko izvajalec èrta iz èakalnega seznama. ? Èe pacient na storitev èaka veè kot 3 mesece, ima možnost, da pri zdravniku, ki je pacienta napotil na storitev opravi kontrolni pregled. ?

Pacient je lahko za enako zdravstveno storitev vpisan zgolj v enem èakalnem seznamu.

Doloèene podatke z vseh èakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v Sloveniji bo zbiral IVZ v obliki enotnega nacionalnega èakalnega seznama. Tako bodo vsem pacientom enostavno in na enem mestu dostopni tudi podatki o najdaljših èakalnih dobah za vse zdravstvene storitve pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev v Sloveniji.

6. Pravica do obvešèenosti in sodelovanja Pravica pacientom zagotavlja aktivno sodelovanje med zdravljenjem in soodloèanje o zdravstveni oskrbi. Pravica zagotavlja, da je pacient subjekt zdravstvene

oskrbe.

Pravica zagotavlja t. i. POJASNILNO DOLŽNOST, ki natanèno doloèa: ? o èem mora biti pacient obvešèen (zdravstveno stanje, vrsta in naèin zdravljenja, možna tveganja, posledice opustitve zdravljenaj …); ? na kakšen naèin mora biti pacient obvešèen (v neposrednem stiku, obzirno, v celoti, pravoèasno, na pacientu razumljiv naèin …).

Obstajajo izjeme: ?

Zdravnik lahko pacientu izjemoma zamolèi dejstva o njegovem zdravstvenem stanju, èe bi obvestilo pacientu povzroèilo zdravstveno škodo (vendar mora to dokumentirati). ? Èe pacient vendarle zahteva, da je v celoti obvešèen o svojem zdravstvenem stanju, se upošteva pacientova volja. ? Èe pacient zahteva, da se ga ne obvešèa o njegovem zdravstvenem stanju, se ponovno upošteva pacientova volja, razen v primeru, èe grozi zdravstvena škoda tretjim osebam (tudi to mora biti natanèno dokumentirano).

Pacient ima pravico biti obvešèen o stroških zdravljenja. Èe pacient zdravstveno storitev delno ali v celoti plaèa sam, mora izvajalec zdravstvenih storitev pacientu po novem predložiti pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev.

Na zahtevo pacienta mora izvajalec zdravstvenih storitev pacientu konèni raèun tudi obrazložiti.

Izvajalec mora pacientu zagotoviti tudi splošne informacije, kot so: ?

Informacije o tem, kdo sodeluje pri pacientovem zdravljenju.

60 ?

Objave osebnih imen, nazivov in

Zakon prinaša dve novosti:

èasovne dostopnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev. ?

Oznake na obleki (osebno ime, naziv). ?

Objava naziva osebe, s katero ima izvajalec sklenjeno pogodbo o izvajanju laboratorijskih in drugih storitev. ?

Pisne informacije o vsebini Zakona o pacientovih pravicah. ?

Splošne informacije o izvajalcu (dejavnost). ?

Seznanitev z organizacijskimi vidiki oskrbe ter v primeru stacionalne oskrbe s hišnim redom ter ureditvijo bivanja. ?

Objave o zastopniku pacientovih pravic. ?

Objave o pristojni osebi in naèinu vložitve prave zahteve.

? možnost doloèitve zdravstvenega

7. Pravica do samostojnega odloèanja o zdravljenju Zdravnik oziroma drug zdravstveni delavec ne sme opraviti zdravstvene oskrbe (npr. rentgenskega slikanja, odvzema krvi, fizioterapije, operativnega posega), èe se pacient s tem ne strinja. Privolitev je praviloma ustna, za posege z veèjim tveganjem pa mora biti privolitev izražena pisno na posebnem obrazcu.

Pacient lahko privolitev kadar koli preklièe; preklièe lahko tudi zavrnitev predlaganega medicinskega posega.

Pacient lahko zavrne kateri koli poseg, izjema so le tisti, ki bi zaradi zavrnitve ogrozili življenje ali zdravje drugih.

Pacient lahko zavrne tudi nujno medicinsko pomoè.

Pacientu ni treba pojasnjevati, zakaj je zdravstveno oskrbo zavrnil; zavrnitev ne sme imeti posledic v odnosih med pacientom in zdravstveni osebjem.

8. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje

pooblašèenca in ? pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe.

Zdravstveni pooblašèenec je oseba, ki ji pacient zaupa (npr. zakonec, partner, starši ali katerakoli druga oseba, ki ji zaupa) in bo odloèala namesto njega, ko ne bo sposoben sam odloèati o svoji zdravstveni oskrbi (npr. o predlaganih pregledih, operacijah ipd.).

Pacient doloèi zdravstvenega pooblašèenca s pisnim pooblastilom, ki ga lahko kadar koli preklièe.

Zakon na novo vzpostavlja tudi pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe, kar pomeni, da se lahko pacient, èe so zagotovljeni nekateri pogoji, vnaprej (npr. ko je še zdrav) odloèi, katere zdravstvene oskrbe ne dovoli, ko ne bo veè sposoben dati veljavne privolitve k predlaganim medicinskim posegom.

9. Pravica do prepreèevanja in lajšanja trpljenja Vsak pacient ima pravico, da zdravstveno osebje stori vse potrebno, da bi odpravilo in èim bolj ublažilo boleèine in trpljenje, povezane s poškodbo ali boleznijo. Ta pravica je še posebej pomembna, ko gre za umirajoèe paciente.

10.Pravica do drugega mnenja Drugo mnenje je ocena istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja, ki ga oblikuje zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij.

V o k v i r u m reže i zva j a l c ev j av n e zdravstvene službe (v javnih zavodih in pri koncesionarjih) je to pravico mogoèe uveljaviti na zahtevo pacienta, kadar se potreba po drugem mnenju pojavi na

61 sekundarni in terciarni ravni.

Pacient lahko v javnem zdravstvenem sistemu samo enkrat pridobi drugo mnenje o istem zdravstvenem stanju, pred tem pa pacient opravi razgovor z zdravnikom, ki pacienta zdravi.

11.Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo Vsak pacient ima pravico do vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, do prepisa ali kopiranja, izvajalec pa lahko za fotokopiranje zaraèuna zgolj materialne stroške.

Pacient lahko zahteva, da mu izvajalec vsebino zdravstvene dokumentacije tudi razloži. Zakon celo omogoèa, da se v zd ravst ve n o d o ku m e nta c i j o d o d a j o pacientove pripombe.

12.Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov Pomembno je vedeti, da so pri posegu lahko prisotne le osebe, ki ga opravljajo, ter osebe, za katere pacient to želi. Prisotnost oseb, ki so navzoèe zgolj zaradi izobraževanja, pa mora pacienta predhodno dovoliti.

Pacient lahko tudi zahteva, da izvajalec zdravstvenih storitev izvede primerne razumne ukrepe za varstvo njegovih osebnih podatkov (npr. da ga v èakalnici ne poklièejo z osebnim imenom, da se zdravstveno osebje o obèutljivih zadevah pogovarja z njim tako, da drugi pacienti tega ne slišijo, da pri posegu prepove prisotnost oseb, ki posega ne opravljajo).

13.Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic (procesna pravica) Zakon na novo ureja tudi postopek obravnave kršitev pacientovih pravic.

Pritožbeni postopek, ki je predstavljen v nadaljevanju, pride v poštev samo, èe so bile

kršene t. i. univerzalne pravice pacientov, ne pa tiste, ki jih ima pacient na podlagi sklenjenega obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za te so predvideni drugi pritožbeni postopki.

14. Pravica do brezplaène pomoèi pri uresnièevanju pacientovih pravic (procesna pravica) Novost v zakonu je tudi ta, da bodo po novem pomoè pri uresnièevanju pravic zagotavljali zastopniki pacientovih pravic.

Zastopnike bo imenovala vsaka pokrajina. Število imenovanih zastopnikov bo odvisno od števila prebivalcev (do 300.000 en zastopnik, od 300.000 do 450.000 dva zastopnika, nad 450.000 prebivalcev pa 3 zastopniki).

Zakon doloèa, da bo moral imeti vsak zastopnik uradne ure, in sicer najmanj 12 ur tedensko, najmanj eno tretjino pa v popoldanskem èasu. Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni na vidnem mestu v èakalnici ali ob vhodu na oddelek objaviti osebno ime najbližjega zastopnika pacientovih pravic in kontaktne podatke. Pacient lahko kadar koli prosi zastopnika pacientovih pravic za pomoè. Ta mu lahko svetuje, pomaga ali ga tudi zastopa pri uresnièevanju pravic, èe ga pacient za to pooblasti.

Zastopnik pacientovih pravic lahko poleg svetovanja posreduje pacientu osnovne informacije, zagotavlja strokovno pomoè in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s podroèja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Zastopniki bodo imeli poleg opisanih tudi nekatere posebne pristojnosti. Tako bodo lahko za pacienta pri izvajalcih zdravstvenih storitev opravili poizvedbe o domnevnih kršitvah pravic, lahko bodo neformalno posredovali z namenom, da b i b i l e k r š i t v e h i t r o o d p ra v l j e n e .

Pomanjkljivost pri uresnièevanju pravice do

62 pomoèi pacientu pa je po našem mnenju v tem, da bodo zastopniki pacientovih pravic zelo širok delokrog nalog opravljali nepoklicno.

Zastopnik lahko pošlje izvajalcem tudi predloge, mnenja, kritike ali priporoèila, na katera bodo dolžni odgovoriti. Izvajalci zdravstvenih storitev so se dolžni odzvati tudi na zahtevo za pojasnila in informacije, ki jih nanje naslovi zastopnik. Novi zakon izvajalcem zdravstvenih storitev tudi nalaga, da so dolžni omogoèiti zastopniku dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo.

3.4. Postopek v primeru kršitve pacientovih pravic Bistvena novost pri postopkih reševanja sporov med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je dvostopenjsko reševanje kršitev pacientovih pravic. Pacient, ki bo mislil, da so mu bile kršene pravice, bo lahko pri pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev s pisno ali ustno zahtevo zaèel postopek za prvo obravnavo kršitve.

Na drugi stopnji bo kršitve pacientovih pravic obravnavala Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

• Pritožbeni postopek na prvi stopnji Obravnava pritožbe pri izvajalcu zdravstvenih storitev Ko gre za kršitev pravic, se pacient najprej pisno ali ustno pritoži pristojni osebi pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Vsak izvajalec je dolžan v èakalnici na primarni ravni, ob vhodu na oddelek ali na obièajnem oglasnem mestu v bolnišnici objaviti osebno ime osebe, ki je pristojna za sprejemanje pritožb (zakon pritožbo imenuje prva zahteva), njeno telefonsko številko in informacijo o naèinu

vložitve pritožbe.

Zaradi neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev lahko pacient vloži prvo zahtevo (pritožbo) najkasneje v 15 dneh od domnevne kršite. Za vložitev prve zahteve zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pa je rok daljši, najpozneje v 30 dneh po konèani zdravstveni oskrbi.

Ko pristojna oseba prejme pacientovo zahtevo, ji lahko v celoti ugodi, lahko pa ga povabi na ustno obravnavo, na kateri zadevo dodatno razišèe. Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o naèinu rešitve spora. Dogovor se sklene zlasti, ko gre za ustno ali pisno opravièilo, za pridobitev drugega mnenja, povraèilo nepotrebnih stroškov ali škode v višini do 300 evrov, za ponovitev ali dopolnitev zdravstvene storitve, èe ta ni bila ustrezno opravljena, o predlogu uvedbe strokovnega nadzora oziroma o predlogu uvedbe postopka ugotavljanja kršitve varstva osebnih podatkov. Èe dogovor pred prvostopenjskim organom ni sklenjen, lahko pacient vloži zahtevo pri drugostopenjskem organu, to je Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

Stroški postopka Novi Zakon ne predvideva plaèila takse ali drugih nadomestil za opisane pritožbene postopke. Èe pacient s svojo zahtevo v celoti ali deloma uspe, njegove stroške v celoti ali deloma poravna izvajalec zdravstvenih storitev. Èe pacienta zastopa pooblašèenec, zastopnik pacientovih pravic, je to za pacienta brezplaèno. Èe pa za zastopanje najame odvetnika, mora njegove stroške poravnati sam. Èe pacient z zahtevkom ne uspe, poravna zgolj svoje stroške. Komisija lahko pacienta tudi oprosti stroškov, èe oceni, da jih ne more plaèati. Za obravnavno zadev v pritožbenih postopkih se taksa ne plaèuje.

63 Èe je pacientova pritožba povezana s pravicami, ki ne sodijo med t. i. univerzalne pravice pacientov, je prvostopenjski pritožbeni organ dolžan napotiti pacienta k pristojni službi ali pa k najbližjemu zastopniku pacientovih pravic.

• Pritožbeni postopek na drugi stopnji Obravnava pritožbe pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic Èe v prvi obravnavi spor ni razrešen, lahko pacient zahteva varstvo v okviru t. i. druge obravnave, to je v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju Komisija). Ko obravnava posamezne pacientove zahteve, deluje Komisija v trièlanskem senatu, ki je sestavljen iz predstavnika nevladnih organizacij, ki deluje na podroèju pravic pacientov oziroma pravic potrošnikov, strokovnjaka s podroèja zdravstva ter pravnika.

V postopku na drugi stopnji lahko stranke sklenejo poravnavo, èe to ni možno, pa o pacientovi zahtevi odloèa senat. Èe ta na podlagi dokumentacije ugotovi, da je zahteva v celoti utemeljena, odloèi brez ustne obravnave. V nasprotnem primeru pa odloèi, ko je opravljena ustna obravnava. Nanjo povabi pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, izvajalca zdravstvenih storitev ter morebitne prièe.

V postopku na drugi stopnji je predvidena možnost razrešitve spora tudi v postopku mediacije s pomoèjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev.

Mediacija je postopek mirnega razreševanja sporov, pri katerem sprte strani ob pomoèi tretje osebe (nepristranskega posrednika mediatorja) išèejo rešitev spora,

ki kar najbolj upošteva interese vseh udeležencev in s katero so vsi zadovoljni. Èe je mediacija uspešna, se konèa s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev. Stranki lahko tako dosežen sporazum predložita v potrditev predsedniku Komisije RS za varstvo pravic pacientov. S tem dosežeta, da dobi moè izvršilnega naslova. V praksi to pomeni, da pacientu ni treba vlagati tožbe na sodišèu, èe nasprotna stranka ne spoštuje sporazuma, temveè lahko prek sodišèa neposredno doseže izvršitev obveznosti iz sklenjenega sporazuma. Tudi poravnava, sklenjena v postopku pred senatom, ima moè izvršilnega naslova.

Senat lahko zahtevi v celoti ali deloma ugodi, ali pa jo zavrne. Stranke lahko sklenejo poravnavo tudi v postopku pred senatom.

Senat lahko izvajalcu zdravstvenih storitev naloži: da odpravi ugotovljene nepravilnosti in poroèa o ukrepih; se pacientu opravièi; da izvede dodatne preiskave, dopolnitve zdravstveno storitev; izreèe opomin; izda priporoèilo za ukrepanje. Senat lahko tudi predlaga, da ministrstvo opravi pri izvajalcu upravni ali finanèni nadzor, uvede disciplinski postopek zoper odgovorne delavce.

Odloèitev senata je dokonèna, pacient pa lahko po konèanem postopku pred senatom zahteva varstvo svojih pravic samo še na sodišèu.

Postopek je najbolj nazorno prikazan na spodnji shemi.

64

65 Zakljuèek Dotaknil bi se še pacientovih dolžnosti, ki so opredeljene v 55. èlenu Zakona.

Ob vsakodnevnem delu opažamo, da se pacienti teh dolžnosti ne držijo. Predvsem pogrešam obzirnost in spoštljivost do zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter upoštevnje objavljenih urnikov izvajalcev zdravstvenih storitev. Zaradi nespoštovanja naštetih obveznosti pogosto prihaja do nesporazumov, zato se postavlja še eno vprašanje: Komu se lahko pritožimo zdravstveni delavci in sodelavci?

Zakon je za paciente in izvajalce korak naprej pri izvajanju zdravstvenega varstva, predpogoj za uspešno delo pa sta spoštovanje pravic in upoštevanje dolžnosti.

VIRI 1. Pacientove pravice / (uredili Liana Kalèina in Vlasta Moènik Drnovšek).

Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope (IDC SE) pri NUK, 2005 2. Kaj vam prinaša zakon o pacientovih pravicah? , Ministrstvo za zdravje, Ljubljana: 2008 3. Zakon o pacientovih pravicah Uradni list republike Slovenije, št.15/2008

Prim. Gregor Pivec, dr. med.

1. Osebni podatki ? rojen 19. 4. 1955, Maribor, ? naslov: Na gorci 20, Zrkovci, Maribor, ? telefon 321 25 00, ? e-pošta: gregor.pivec@sb-mb.si.

2. Izobraževanje ? matura na II. gimnaziji v Mariboru, ? zakljuèek študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (29. 2. 1980), ? strokovni izpit (30. 3. 1983), ? specialistièni izpit iz kirurgije (12. 1. 1989), ? podiplomski študij iz abdominalne kirurgije na MF Zagreb, ? podiplomski študij iz menedžmenta v zdravstvu, ? doktorski študij na MF Maribor, kjer pripravlja doktorsko disertacijo.

3. Delovne izkušnje ?

Zdravstveni dom Maribor – zdravnik v ambulanti splošne medicine, ?

Splošna bolnišnica Maribor od 16. 4. 1984, ? od leta 1984 do leta 1995 zaposlen kot abdominalni kirurg v SBM, ? od leta 1995 do 1999 poslovni in strokovni direktor SBM, ? od 1999 direktor SBM (v èetrtem mandatu).

4. Pedagoška dejavnost ? nadzorni mentor za izvajanje programa sekundariata, ? mentor v programu specializacije iz splošne in abdominalne kirurgije, ? visokošolski uèitelj za predmet Kirurgija na FZV od š. l. 2000/2001, ? asistent za predmetno podroèje Zgodovina medicine na MF UM od š. l. ?

2004/2005, ? predavanja na številnih kongresih in strokovnih sreèanjih, ? pomembna vloga pri nastanku Medicinske fakultete UM. 5. Strokovna dejavnost ? veèmeseèno izpopolnjevanje na klinikah v Clevelandu v ZDA (mednarodna štipendija), ? uvajanje endoskopskih posegov in limfodenektomij na podroèju abdominalne kirurgije, ? pospeševanje in uvajanje novih dejavnosti v SBM (kardiokirurgija, ekstransplantacijska dejavnost, mikrovaskularna kirurgija, sodobna urgentna

? medicina, invazivna diagnostika in terapija, onkologija itd.).

6. Raziskovalno delo in bibliografska dejavnost ? raziskovalno delo na podroèju splošne kirurgije in zgodovine medicine v okviru doktorskega študija, ? veè kot 120 objav v domaèih in tujih strokovnih publikacijah, monografijah in uèbenikih.

7. Èlanstva v strokovnih združenjih ? èlan mednarodnega združenja abdominalnih kirurgov, ? èlan mednarodnega združenja direktorjev evropskih bolnišnic, ? eden od ustanoviteljev slovenskega združenja direktorjev slovenskih bolnišnic, ? èlan Zdravniškega društva Slovenije in Zdravniškega društva Maribor, ? èlan Zdravniške zbornice Slovenije.

8. Interesna dejavnost ? zgodovina na sploh (napisal je dve poljudni knjigi), ? zavzet podpornik športnih dejavnosti, ? èlan rotarijskega kluba in tudi njegov predsednik, ? kandidat za župana Mestne obèine Maribor na lokalnih volitvah leta 2006, ? èlan mestnega sveta MOM. 9. Priznanja ? priznanje Univerze v Mariboru za prispevek k ustanovitvi MF UM. 10. Politièna aktivnost ? simpatizer demokratizacije Slovenije od leta 1984, ? simpatizer SDS od ustanovitve stranke, ? èlan SDS od leta 2007, ? županski kandidat v Mariboru leta 2006, ? predsednik IO SDS Maribor od 2007.

Doc.dr. Anton Crnjac, dr.med.

Rodil sem se 19. 6. 1959 v Slivnici pri Mariboru. Gimnazijo sem konèal v Mariboru, medicinsko fakulteto pa 24. 10. 1986 v Ljubljani.

Specializacijo iz splošne kirurgije sem zaèel leta 1989 na Oddelku za splošno kirurgijo v Mariboru, specialistièni izpit pa sem opravil 21. 6. 1993 na medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1991 sem zaposlen na Oddelku za torakalno kirurgijo v Mariboru, kjer opravljam dela nadzornega kirurga.

Leta 2001 mi je Evropsko združenje za torakalno kirurgijo podelilo naziv subspecialista torakalne kirurgije. Od leta 2005 sem strokovni direktor UKC Maribor.

Magistrski študij sem konèal 18. 12. 1997 na Medicinski fakulteti v Zagrebu, diplomo pa je 1. 7. 2002 nostrificiral Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorski študij sem konèal 23. 2. 2005 na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Sem docent Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja iz predmeta kirurgija predavam na Medicinski fakulteti v Mariboru in Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru, prav tako aktivno sodelujem pri izobraževanju študentov medicinske fakultete in pri opravljanju vaj na naši ustanovi.

Sodeloval sem na številnih kongresih doma in v tujini, kot avtor ali soavtor imam objavljene èlanke v domaèi in tuji literaturi. Na podroèju medicinske znanosti sem vpeljal nekaj novosti, nekatere med njimi so mednarodno sprejete.

69

Reševanje pritožb v UKC Maribor

Izvleèek Reševanje pritožb je osnovna in izredno pomembna dejavnost vsakega zdravstvenega zavoda, urejene pritožbene poti pa pomemben dokument, ki regulira to dejavnost. V UKC Maribor imamo že vrsto let urejeno stopenjsko reševanje pritožb, ki smo ga nadgradili leta 2008 s sprejetjem zakona o pacientovih pravicah. Analizirali smo prispele pritožbe za zadnje petletno obdobje, rezultate raziskave pa izkoristili za izboljšave na podroèju strokovnega in organizacijskega dela in tako neposrednodvignili raven varnosti pri zdravljenju naših bolnikov.

Abstract Handling patients' complaints is of great importance in every medical institution, however the complaints procedures represent a significant document regulating this activity. University medical centre Maribor has for many years an agreed and graded procedure for handling patients' complaints which was upgraded when the law on patients' rights was passed in 2008.

We have analysed the received complaints over the past five years and used the results for improving the professional and organizational work. In this way we have indirectly improved safety levels in our medical care.

Kljuène besede: pritožbe pacientov, pritožbene poti, analiza rezultatov, ukrepi Key words: patients' complaints, complaints procedures, analysis of the results, actions and measures

Izhodišèa Prizadevanja Univerzitetnega kliniènega centra (UKC) Maribor pri nudenju pravnega varstva pacientom so bila na podlagi veljavne zdravstvene zakonodaje že v preteklosti dokaj uspešna. Leta 2008 sprejet Zakon o pacientovih pravicah, ki na novo ureja postopek za reševanje pritožb pacientov, kadar le-ti neposredno med zdravstveno oskrbo izrazijo nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe in nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca. Temu je namenjen tudi Pravilnik o reševanju pritožb pacientov in o pritožbenem postopku v UKC Maribor.

Metode Zakon o pacientovih pravicah doloèa dvostopenjsko reševanje pritožb pacientov.

Prva obravnava kršitev pacientovih pravic poteka pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove ustne ali pisne zahteve (postopek z zahtevo za prvo obravnavo). Druga obravnava kršitev se izvaja v postopku pred Komisijo RS za varstvo

70 pacientovih pravic (postopek z zahtevo za drugo obravnavo), in sicer v primeru, ko ni dosežen dogovor v postopku obravnave prve zahteve oziroma zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve, ali v primeru, èe izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravoèasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel. Doloèbe o reševanju pritožb pacientov pa ne posegajo v predpise, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter izvajalcev zdravstvenih storitev.

Pri iskanju rešitev, kako pritožbeno pot èim bolj približati pacientu in slediti doloèbam novega zakona, smo v UKC Maribor ostali pri uteèenem naèinu reševanja pritožb pacientov tako, da je za reševanje pritožb pristojnih veè oseb. Te so: predstojnik oddelka, organizacijski vodja klinike (službe), strokovni direktor, glavna medicinska sestra oddelka (v njeni odsotnosti vodja negovalne skupine) v sodelovanju s predstojnikom oddelka, vodja službe zdravstvene nege klinike (službe) v sodelovanju z vodjo klinike (službe) in glavna medicinska sestra UKC v sodelovanju s strokovnim direktorjem UKC. V skladu z doloèili Zakona o pacientovih pravicah je potrebno v postopkih na obeh ravneh zagotoviti èim boljšo obvešèenost in podporo pacientu. Reševanje pritožb (ob brezplaènem svetovanju in pomoèi zastopnika pacientovih pravic) mora biti preprosto, pregledno, hitro in uèinkovito ter nepristransko in pošteno. Poskrbeti je potrebno za ustrezno sprotno dokumentiranje postopkovnih dejanj udeležencev ter si prizadevati, da bi postopek konèali tam, kjer je nastal povod za spor, po možnosti z ustno obravnavo, ne na oèeh javnosti in z mirno rešitvijo spora.

UKC Maribor ima na vseh obièajnih oglasnih mestih ter pred vhodi v ambulante in

oddelke na vidnih mestih objavljeno ime pristojne osebe za reševanje pritožb, telefonsko številko in delovno mesto, kjer se lahko prva zahteva za obravnavo pritožbe vloži. Prav tako se objavijo podatki o najbližjem zastopniku pacientovih pravic, ki ima, èe ga pacient pooblasti, v postopku pomembno vlogo.

Da bi pacientom olajšali pisno pritoževanje ter pristojnim osebam reševanje pritožb, smo v UKC Maribor pripravili obrazce za vložitev pritožbe, za vabilo na ustno obravnavo ter za zapisnik o vodenju postopka, ki so priloge pravilnika o reševanju pritožb v UKC. Rok za vložitev pritožbe zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev in sodelavcev je 15 dni od dneva kršitve.

Pritožbo zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje v 30-tih dneh po konèani zdravstveni oskrbi. Èe je za kršitev izvedel kasneje, ali èe so se posledice kršitve pokazale kasneje, lahko vloži pritožbo v treh mesecih po preteku obeh prej navedenih rokov. Prepozno vložene pritožbe se ne obravnavajo. Po novem se ne rešujejo tudi anonimne in žaljive pritožbe, vendar se v skladu z našim internim aktom tudi te evidentirajo.

Ko pristojni delavec prejme pritožbo, ki vsebuje vse zakonske sestavine, sme zahtevi v celoti ugoditi. Pacienta lahko napoti na pristojno pravno ali fizièno osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika pacientovih pravic, èe se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih zakon o pacientovih pravicah ne ureja. Èe pacient zahtevo umakne, lahko postopek ustavi, ali pa ga pisno povabi na ustno obravnavo, na kateri se poskuša doseèi dogovor o naèinu rešitve spora. Èe do dogovora ne pride, pristojna oseba pacienta pouèi o možnosti za vložitev zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

71 Sicer pa je s pravilnikom UKC Maribor doloèen celoten postopek, s katerim želimo poleg varstva pacientovih pravic zagotoviti predvsem izboljšanje sistema ter odpravo pomanjkljivosti, ki lahko pripeljejo do kršitve pacientovih pravic.

Rezultati V UKC Maribor smo analizirali pritožbe pacientov v zadnjem petletnem obdobju (2004-2008), ki so prispele v reševanje strokovnemu direktorju. V analizo nismo vkljuèili pritožb, ki so že bile rešene na nižjih nivojih. Vzroki za pritožbe so bili v omenjenem obdobju naslednji: ? zdravljenje, ? zdravstvena nega, ? odnosi, ? organizacija dela, ? èakalne dobe, ? naroèanje bolnikov, ? pojasnilna dolžnost, ? informiranost. Število prispelih pritožb v posameznem letu, ki se je gibalo od 17 do 39, prikazuje Slika 1.

Slika 1. Število pritožb v posameznem letu.

Zabeležili smo zmanjševanje števila pritožb v letih 2004 (39) do 2007 (17) in nato ponovni dvig števila v letu 2008 (26).

Vzroke za pritožbe po posameznih letih prikazujejo slike 2, 3, 4, 5 in 6.

72 Slika 2. Vzoki za pritožbe v letu 2004.

Najveè pritožb v letu 2004 je bilo zaradi neustreznega zdravljenja, sledile so pritožbe zaradi neprimernih odnosov, pojasnil in informiranosti in zdravstvene nege.

Slika 3. Vzroki zapritožbe v letu 2005.

Najveè pritožb je bilo ponovno zaradi zdravljenja, sledile so pritožbe zaradi odnosov, zdravstvene nege in drugo.

73 Slika 4. Vzroki za pritožbe v letu 2006.

Tudi v tem letu je bilo najveè pritožb zaradi zdravljenja, število ostalih pritožb je bilo v opadanju.

Slika 5. Vzroki za pritožbe v letu 2007.

V letu 2007 smo zabeležili padec števila pritožb, v ospredju so bile pritožbe zaradi zdravljenja.

74 Slika 6. Vzroki za pritožbe v letu 2008.

Ponovno zveèanje števila pritožb, v ospredju pritožbe zaradi zdravljenja.

Zaradi resnega pristoba k reševanju pritožb, upoštevanja vseh zakonskih predpisov, vkljuèevanja strokovnjakov razliènih podroèij in pravne službe smo veèino pritožb uspešno rešili (Slika 7).

Slika 7. Število rešenih pritožb v UKC Maribor.

število rešenih pritožb

ŠTEVILO REŠENIH PRITOŽB 30 25 20 15 10 5 0 2004

2005

2006 leta

2007

2008

75 Tako smo v letu 2004 rešili 27 pritožb, 5 smo jih predali v reševanje pravni službi, za 7 pritožb pa smo ugotovili, da so neutemeljene.

V letu 2005 smo uspešno rešili 26 pritožb, pravni službi smo jih predali 5, 3 so bile neutemeljene.

V letu 2006 smo rešili 25 pritožb, 3 smo posredovali v reševanje pravni službi.

Leta 2007 smo uspešno rešili 15 pritožb, 2 pa posredovali pravni službi.

Leta 2008 smo uspešno rešili 22 pritožb, 4 pa posredovali pravni službi.

V primeru reševanja zapletenih primerov pritožb, predvsem na podroèju domnevno neustreznega zdravljenja, je strokovni direktor v skladu s svojim pooblastili odredil izredni interni strokovni nadzor, in sicer v letu 2004 v osmih primerih, v letu 2005 v sedmih primerih, v letu 2006 v sedmih primerih, v letu 2007 v šestih primerih in v letu 2008 v osmih primerih.

Zaradi zapletenosti reševanja pritožb, veèinoma pri smrtnih izidih zdravljenja, je strokovni direktor zaprosil za mnenje zunanje strokovnjake v obliki eksternih strokovnih nadzorov preko Zdravniške zbornice; v letu 2006 enkrat in v letu 2008 trikrat.

Razprava Sistematièno in pravoèasno reševanje pritožb pacientov je nadvse pomembna dejavnost strokovnih služb zdravstvenih zavodov, ki mora biti hierarhièno zasnovana in potekati po v naprej natanèno doloèenih poteh. Pomembno je sprotno reševanje in analiziranje pritožb. V reševanje pritožb je potrebno vkljuèiti kar se da veliko število medicinskih in tudi nemedicinskih strokovnjakov ter tesno sodelovati z varuhinjo bolnikovih pravic. Le tako lahko

rešitev doloèene pritožbe zadovolji zahteve pritožnika, analiza pritožbe pa, v kolikor je ta utemeljena, pripomore k boljšemu naèinu strokovne in organizacijske obravnave pacienta.

Veliko število prispelih pritožb je rešljivih po temeljitem pogovoru s pritožnikom. V to skupino pritožb spadajo predvsem pritožbe na raèun neprimerne komunikacije med zdravstvenim osebjem in pacientom. V UKC Maribor smo prav zaradi poveèanega števila pritožb glede neprimernih odnosov organizirali dodatna izobraževanja zaposlenih na podroèju komunikacije. Analiza pritožb v zadnjih letih je to potrebo samo potrdila.

Doloèene organizacijske spremembe lahko prepreèijo ali pa vsaj bistveno zmanjšajo pritožbe na raèun naroèanja pacientov, èakalnih dob, informiranosti in sprejema v bolnišnico. Kljub dejstvu da na omenjeno problematiko vplivajo tudi doloèeni, težje rešljivi dejavniki (èakalne dobe), smo v bolnišnici z uvajanjem pojasnilnih obrazcev, kliniènih poti, nove oblike naroèanja in sprejema, izboljšali razmere na tem podroèju.

Analiza prispelih pritožb v zadnjem petletnem obdobju je izpostavila najveèje število pritožb na podroèju neustreznega zdravljenja. Kljub vrhunsko razvitemu strkovnemu delu v bolnišnici namenimo reševanju teh pritožb najveèjo pozornost, v njihovo reševanje pa vkljuèimo strokovnjake rezliènih specialnosti, predvsem ob imenovanju internih strokovnih nadzorov. Pri reševanju najtežjih tovrstnih pritožb, dostikrat povezanih tudi s smrtnim izidom zdravljenja, je potrebno obèasno v reševanje pritožbe vkljuèiti tudi zunanje strovnjake v obliki eksternih strovnih nadzorov.

Pomembne novosti, ki smo jih v zadnjem èasu uvedli v UKC Maribor so pogovori o varnosti, varnostne vizite in MM (mortalitetno-morbiditetne) konference.

Redno izvajanje teh dejavnosti moèno

76 zmanjšuje morebitne nehotene napake in izboljšuje varnost naših bolnikov.

Zakljuèek Zakon o pacientovih pravicah natanèno ureja postopek pritožb pacientov, pritožbene poti in reševanje pritožb pa sta stalnici v delovanju zdravstvenih ustanov. Analiza prejetih pritožb nam daje natanène podatke o njihovi upravièenosti, vrsti in podroèju pritožb in nas usmerja v najboljši naèin reševanja in vpeljevanja varnostnih mehanizmov, ki zagotavljajo pacientom najboljšo strokovno obravnavo.

Viri Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, ŠT. 15/08) Pravilnik o reševanju pritožb pacientov in o pritožbenem postopku v UKC Maribor

77

Predav. mag. Marina Brumen, univ. dipl. ekon.

Po izobrazbi sem višja medicinska sestra, univerzitetna diplomirana ekonomistka in magistrica ekonomije in poslovne vede.

Zaposlena sem v Univerzitetnem kliniènem centru Maribor na delovnem mestu pomoènice direktorja UKC za zdravstveno nego.

Na Fakulteti za zdravstvene vede Maribor sem predavateljica zdravstvene nege.

Od leta 2002 sem èlanica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego na Ministrstvu za zdravje. Od oktobra 2005 do septembra 2006 sem bila podpredsednica in od oktobra 2006 do septembra 2007 predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego. Sem èlanica Komisije za definiranje normativov in obsega dela na sekundarnem in terciarnem nivoju za zdravstveno nego.

79

Normativna in organizacijska izhodišèa pravne odgovornosti medicinskih sester v klinièni praksi UKC Maribor

KLJUÈNE BESEDE: normativna ureditev, organizacijska ureditev, medicinska sestra, zdravstvena nega, odgovornost.

KEY WORDS: regulatory arrangement, organisational arrangement, nurse, nursing care, responsibility.

IZVLEÈEK Prispevek prikazuje poklice v zdravstveni negi in njihove odgovornosti v delovno pravnem razmerju. Za zagotavljanje odgovorne, kompetentne in kakovostne zdravstvene nege v organizacijah vzpostavljamo normativna in organizacijska izhodišèa, ki omogoèajo spoštovanje z a ko n s k i h d o l o è i l i n z r a z l i è n i m i organizacijskimi pristopi prepoznavno doloèajo obveznosti zaposlenih v zdravstveni negi. Izhodišèe za sklepanje pogodb o zaposlitvi je sistemizacija z opisi delovnih mest. Za odgovornost organizacije za njeno dejavnost in odgovorno delo vsakega posameznika je potrebno vzpostaviti tudi procese postopanja z zaposlenimi ter z organizacijskimi in strokovnimi standardi opredeliti njihovo vlogo v organizaciji.

ABSTRACT The contribution would like to present occupations within nursing care as well as the level of their responsibility in labour legislative relationships. For the provision of

responsible, competent and quality nursing care in organisations, we shall establish normative and organisational starting points, which enable the compliance with regulatory provisions and recognizably determine the obligations of employees in nursing care by various organisational approaches. The starting point for the conclusion of employment contracts is the classification with job descriptions. For the responsibility of the organisation for its activities and responsible work of each individual, it is necessary to establish also the processes of procedures with employees and to define t h e i r ro l e i n t h e o rga n i s a t i o n b y organisational and technical standards.

Uvod Glede na razliène izobraževalne sisteme za podroèje dejavnosti zdravstvene nege se v klinièno prakso zdravstvene nege (ZN) vkljuèujejo poklici z razlièno stopnjo strokovne izobrazbe in z razliènimi strokovnimi naslovi. Poklici, ki se lahko vkljuèujejo v klinièno prakso ZN, so opredeljeni v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Ur. list RS št. 82/04, 110/04, 40/06). Poklici, ki se vkljuèujejo v klinièno prakso ZN v Univerzitetnem kliniènem centru Maribor (UKC Maribor) so profesor zdravstvene vzgoje/profesorica zdravstvene vzgoje, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, višja

80 m e d i c i n s ka s e st ra / v i š j i zd ravst ve n i tehnik/višji medicinski tehnik in tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege.

Pri vkljuèevanju v organizirano dejavnost Z N p r e v ze m a j o m e d i c i n s ke s e s t r e odgovornost za delo, ki temelji na kršitvi dolžnostnega ravnanja; razdelimo ga na veè ravni. Glede na neizpolnitve in kršitve dolžnostnega ravnanja medicinske sestre opredeljujemo naslednje ravni odgovornosti (Filipèiè, 2002): ?

Osebna ali moralna odgovornost je najširša odgovornost posameznika (lastna ocena svojega ravnanja kot dobrega ali slabega). ?

Poklicno–deontološka odgovornost (kršitve etiènih pravil, ki so opredeljena v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije). ?

Odškodninska odgovornost (povzroèena škoda), ki jo ugotavlja sodišèe v pravnem postopku z uporabo doloèb Obligacijskega zakonika. ?

Disciplinska odgovornost (kršitev dolžnosti in delovnih obveznosti), ki jo ugotavljajo organi v organizaciji, v kateri je medicinska sestra zaposlena.

Disciplinski ukrepi so lahko razlièni. ?

Odgovornost za prekršek (kršitev dolžnostnega ravnanja izpolnjuje zakonske znake prekrška po Zakonu o zdravstveni dejavnosti), ki jo obravnava sodnik za prekrške. ?

Kazenska odgovornost (najtežja oblika odgovornosti za izvršitev kaznivih dejanj), ki se redkeje uporablja, saj kazenske sankcije najbolj omejijo pravice posameznika (zaporna kazen, nekateri varnostni ukrepi).

Odgovornost medicinskih sester v klinièni praksi ZN zagotavljamo z organizacijskimi in normativnimi pristopi. Nanaša se na organizacijo (UKC Maribor) kot delodajalca in medicinske sestre (posameznice) kot delojemalke.

Sistemizacija delovnih mest S sistemizacijo delovnih mest doloèamo delovna mesta in njihovo potrebno število za zagotavljanje neprekinjenega delovanja organizacije. Za pripravo dobre sistemizacije delovnih mest moramo sistematièno prouèiti delovno mesto z vsebinskega in procesnega vidika v fiziènem okolju in z vidika zaposlenega ter potrebnih zmožnosti za opravljanje dela na doloèenem delovnem mestu. Za prouèevanje delovnega mesta uporabimo analitièen pristop. Analiza delovnega mesta je tehnièni postopek za zbiranje podatkov o delu in mestu dela (Lipiènik, 1998). Poleg lastnosti dela nas zanimajo tudi lastnosti in potrebne zmožnosti delavcev za doloèena delovna mesta, zato opravimo dve povezani analizi: analizo dela in analizo delavca. Analiza dela vsebuje analizo nalog, fizikalnih in socialnih delovnih razmer, vrste odloèitev, ki jih bo sprejemal delavec na doloèenem delovnem mestu in potrebne psiho-fiziološke funkcije delavca na doloèenem delovnem mestu (Lipiènik, 1998).

Analiza delavca se pripravi na osnovi zbranih podatkov o delovnem mestu, ki so osnova za predvidevanje, kakšne telesne aktivnosti delavca zahteva doloèeno delovno mesto, kakšne sposobnosti in znanje mora imeti.

S i s t e m i za c i j a d e l o v n i h m e s t ko t organizacijski dokument mora biti usklajena z normativni izhodišèi. V UKC Maribor je pripravljena na osnovi doloèil Zakona o sistemu plaè v javnem sektorju (Ur. list RS št.

42/02 in nasl.), Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 12/91 in nasl.), Kolektivne pogodbe za javni sektor (Ur. list RS št. 57/08 in nasl.), Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva (Ur. list RS št.

15/94 in nasl.), Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Ur. list RS št.

60/98 in nasl.), Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (Ur. list RS št.

14/94 in nasl.) in Statuta UKC Maribor.

81 Opisi delovnih mest

Procesi z zaposlenimi

Opisi delovnih mest vsebujejo doloèene zahteve glede nalog in opravil, ki jih je potrebno opraviti, in opredelitev, pod kakšnimi pogoji in vplivi okolja potekajo te naloge in opravila. Do teh podatkov pridemo z analizo delovnih mest. Iz lastnosti delovnega mesta izhajajo potrebne lastnosti zaposlenih.

Opisi delovnih mest vsebujejo naslednje podatke: naziv in lokacija delovnega mesta, organizacijska enota, vsebina (naloge) delovnega mesta, standardi in delovna navodila, stopnja strokovne izobrazbe, dodatna funkcionalna znanja, potrebne delovne izkušnje, odgovornost (za svoje delo, za delo drugih, materialna odgovornost), pooblastila, programiranost dela, izobraževanje in izpopolnjevanje, škodljivi vplivi delovnega okolja, posebnosti delovnega èasa, posebne znaèilnosti delovnega mesta, psihofiziène zahteve.

S pogodbo o zaposlitvi se vzpostavi delovno razmerje, ki opredeljuje obveznosti pogodbenih strank. Obveznosti organizacije vkljuèujejo zagotavljanje dela, plaèilo za delo, zagotavljanje varnih delovnih razmer in varovanje osebnosti zaposlenega. Uèinkovito zagotavljanje normativnih in organizacijskih izhodišè pravne odgovornosti medicinskih sester v UKC Maribor dopolnjujemo tudi s ciljnimi ravnanji z zaposlenimi, ki vkljuèujejo naèrtovanje potreb po zaposlenih, zaposlovanje, uvajanje v delo, razvoj zaposlenih ter ocenjevanje dela in rezultatov.

Pogodba o zaposlitvi Pogodba o zaposlitvi doloèa dvostransko razmerje med zastopnikom interesa dela (delojemalcem) in interesom organizacije (delodajalcem). Glede na Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 42/02 in nasl.) organizacija in delavec v pogodbi o zaposlitvi uredita naslednja razmerja: sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja, delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, delovni èas in oblike dela, osnovno plaèo, dodatke k plaèi, nadomestila plaèe in napredovanja v plaène razrede, obveznosti in odgovornosti delavca, letni dopust, strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varstvo pri delu ter druge pravice in obveznosti delavca.

Proces naèrtovanja potreb po zaposlenih v ZN Naèrtovanje zaposlenih je namenjeno pridobivanju primernih zaposlenih, njihovi ohranitvi v delovnem razmerju in uporabi njihovega znanja, sposobnosti in spretnosti (Treven, 1998). Cilji naèrtovanja zaposlenih v ZN so: analiza stanja zaposlenih v ZN, priprava naèrtov za zaposlovanje, uskladitev naèrtov z možnostmi financiranja stroškov plaè, ureditev sistemizacije delovnih mest izvajalcev ZN in usklajena metodologija za naèrtovanje zaposlenih v vseh organizacijskih enotah.

Zaposlovanje v ZN Zaposlovanje obsega vse aktivnosti od opredelitve prostih delovnih mest do sklenitve pogodbe o delu z namenom zagotoviti organizaciji veèje število ustrezno usposobljenih kandidatov, izmed katerih bi lahko izbirali bodoèe zaposlene, ko bi se pojavila potreba (Treven, 1998). Cilji zaposlovanja v ZN so: zagotoviti ustrezno usposobljene kandidate za zaposlitev, seznaniti kandidate s prièakovanji ZN in izbor

82 najboljših bodoèih zaposlenih.

Uvajanje v delo Uvajanje je namenjeno usposabljanju novo zaposlenih v ZN na vseh delovišèih oddelka in/ali klinike za samostojno in odgovorno delo. Cilji uvajanja novo zaposlenih v ZN so: zagotoviti ustrezna teoretièna znanja ZN na strokovnem podroèju klinike in oddelka, praktièna usposobljenost za izvajanje vseh aktivnosti ZN, ki so opredeljene v opisu delovnega mesta in samostojno ter odgovorno izvajanje a k t i v n o s t i Z N v o k v i r u s t r o ko v n e usposobljenosti.

Razvoj zaposlenih v ZN Razvoj zaposlenih v ZN zagotavlja primerno usposobljene zaposlene, ki bodo s svojim znanjem, spretnostjo in pozitivno motivacijo zagotavljali kakovostno ZN. Cilji razvoja zaposlenih v ZN so: strokovni in osebni razvoj zaposlenih, višja stopnja strokovne izobrazbe, specialistièna znanja, znanja vodenja in organiziranja, funkcionalna znanja, znanja informacijske in medicinske tehnologije in razvoj kariere zaposlenih.

Ocenjevanje dela in rezultatov zaposlenih v ZN Gre za ocenjevanje dela in rezultatov zaposlenih v ZN in posredovanje povratnih informacij (pozitivnih ali negativnih) zaposlenim o njihovi delovni uspešnosti. Cilji ocenjevanja dela in rezultatov v ZN so: sistematièno spremljanje delovne uspešnosti zaposlenih v ZN, nagrajevanje delovne uspešnosti izvajalcev ZN na podlagi opredeljenih kriterijev in naèrtovanje razvoja izvajalcev ZN.

Organizacijski standardi Standard je merilo kakovosti ali kolièine, ki ga doloèijo za to pristojna telesa, stroka ali uporabniki in ga lahko uporabljamo kot merilo pri ocenjevanju (Svet Evrope, 2001).

Opredeljujejo dogovorjeno in zahtevano raven izvedbe aktivnosti in doseženih rezultatov na razliènih strokovnih in organizacijskih podroèjih. Pripravljeni so lahko za opredelitev idealnih, obièajnih ali primerljivih pogojev.

Organizacijski standardi v ZN predstavljajo prièakovano uspešnost normativnega in organizacijskega delovanja ZN. Njihov namen je pomagati in dopolniti aktivnosti za normativno in organizacijsko urejenost in kakovost delovanja ZN. Organizacijski standardi niso zgolj pravila, ki se jih moramo držati, temveè so tudi vodila, ki jih upoštevamo pri vsakdanjem delu.

Organizacijski standard: oblikovanje urnikov dela v organizacijskih enotah Urnik dela je organizacijski dokument, ki doloèa meseèni obseg dela in naèin razporejanja izvajalcev ZN v delovne izmene na posamezna delovišèa v organizacijski enoti. Urnik dela oblikuje strokovni vodja ZN organizacijske enote. Namen priprave organizacijskega standarda (oblikovanje urnikov dela v organizacijskih enotah) je enaka metodologija priprave urnikov dela v vseh organizacijskih enotah.

Organizacijski standard: planiranje in korišèenje dopustov in prostih dni N a m e n p r i p rave o rga n i za c i j s ke ga standarda (planiranje in korišèenje dopustov in prostih dni) je enoten naèin planiranja in korišèenja dopustov in prostih dni v vseh

83 organizacijskih enotah z upoštevanjem delovno pravne zakonodaje.

Organizacijski standard: prerazporejanje zaposlenih ZN

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 1994.

Kolektivna pogodba za javni sektor. Uradni list Republike Slovenije št. 59/1994, 57/2008 in 86/2008.

Zaposleni v ZN so razporejeni na znaèilna delovna mesta na v UKC Maribor, na delovna mesta, ki zahtevajo posebna specialistièna znanja pa v klinikah in na oddelkih. Strokovne vodje ZN organizacijskih enot so razporejene na delovna mesta v organizacijskih enotah.

Namen priprave organizacijskega standarda (prerazporejanje zaposlenih v ZN) je prerazporejanje zaposlenih v ZN med posameznimi organizacijskimi enotami glede na potrebe ZN in kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege pacientov.

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi. Uradni list Republike Slovenije št. 60/1998, 73/1998, 39/1999, 73/2000, 94/2007 in 60/2008.

Sklep

Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti.

Uradni list Republike Slovenije št. 82/2004, 110/2004 in 40/2006.

Dejavnost ZN v UKC Maribor prevzema v klinièni praksi odgovornost za stroko ZN, organizacijo dela v ZN in uèinkovito uporabo vseh razpoložljivih virov. Za prevzemanje odgovornosti mora organizacija zagotavljati normativna in organizacijska izhodišèa, ki omogoèajo zagotavljanje odgovorne, kompetentne in kakovostne ZN vsem pacientom, ki se zdravijo v UKC Maribor, vsem zaposlenim v ZN pa prepoznano odgovorno vlogo pri vkljuèevanju v ZN.

Literatura Filipèiè K. Pravna odgovornost medicinske sestre za poslabšanje zdravja in izdajo poklicne skrivnosti. Obzor Zdr N. 2002; 36 (1): 15 – 21.

Lipiènik B. Ravnanje z ljudmi pri delu.

Ljubljana: Gospodarski vestnik; 1998.

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva. Uradni list Republike Slovenije št. 15/1994, 57/1995, 40/1997, 56/1998, 76/1999, 101/2000, 62/2001, 77/2007, 60/2008 in 75/2008.

Statut Univerzitetnega kliniènega centra Maribor. Maribor: Univerzitetni klinièni center Maribor; 2008.

Svet Evrope. Razvoj in uvajanje sistemov kakovosti v zdravstvenem varstvu. Ljubljana: Tiskarna Povše; 2001.

Treven S. Management èloveških virov.

Ljubljana: Gospodarski vestnik; 1998.

Zakon o sistemu plaè v javnem sektorju.

Uradni list Republike Slovenije št. 17/2008, 58/2008 in 80/2008.

Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list Republike Slovenije št. 12/1991, 42/2002, 79/2006, 46/2007, 103/2007 in 45/2008.

Bojana Zemljiè, dipl. m. s.

Bojana Zemljiè je po konèani osnovni šoli v Slovenj Gradcu in gimnaziji na Ravnah na Koroškem nadaljevala študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, na Oddelku za medicinske sestre diplomirala je tudi na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru. V šolskem letu 2007/2008 se je vpisala na Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru, trenutno obiskuje II. letnik magistrskega študijskega programa, smer Zdravstvena nega.

Po konèani Višji šoli se je zaposlila na Internem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ob delu na podroèju zdravstvene vzgoje kroniènih in predvsem sladkornih bolnikov v regionalnem koroškem Diabetiènem dispanzerju se je dodatno strokovno izobraževala, med drugim na Medicinski fakulteti Sveuèilišta v Zagrebu in na Endokrinološki kliniki UKC v Ljubljani. Tako je kmalu zastavila temelje edukacije sladkornih bolnikov in zdravstvene vzgoje sladkornih bolnikov; po njenem modelu so naèrtovali edukacijo tudi v slovenskem prostoru; izvajala je izobraževanje in seminarje za bolnike, njihove svojce, medicinske sestre, zdravnike, kuharje in zdravstvene delavce drugih bolnišnic. V tem obdobju je bila tudi ena izmed ustanoviteljic Endokrinološke sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in aktivna predavateljica na teh seminarjih. Od leta 1989 je opravljala delo glavne medicinske sestre Oddelka za interno medicino, kjer je posveèala prioritetno pozornost uvajanju kazalnikov kakovosti in uspešnosti v prakso zdravstvene nege. Posebno skrb je namenila varnosti pacientov in zaposlenih izvajalcev, in sicer je uvedla redno spremljanje in analiziranje neželenih dogodkov, ki se pripetijo pacientom ali izvajalcem ZN. Prièela je ugotavljati tveganje za padec pri pacientih s pomoèjo Morsejeve lestvice padcev MLP. Lestvico padcev MLP je skupaj s sodelavci vpeljala v bolnišnico in jo priredila za potrebe slovenskega prostora po kanadskem vzorcu. Na željo Internistièno infekcijske sekcije MS in ZT Slovenije so s pomoèjo izpolnjenih obrazcev MLP prvi opravili odmevno raziskavo, s katero so ugotovili stopnjo tveganja za nastop padcev pri kar 1019 pacientih razliènih strok in bolnišnic v Sloveniji. S prispevki o zagotavljanju kakovosti in varnosti pacientov je aktivno sodelovala na kongresih zdravstvene nege in na seminarjih sekcij, ves èas pa je tudi usmerjala aktivnosti za kontinuirano izobraževanje zaposlenih izvajalcev zdravstvene nege v bolnišnici. Z novo pridobljenimi znanji so nato pod njenim vodstvom organizirali predavanja za zaposlene v Splošni bolnišnici in za èlane regijskega Društva MS in ZT Koroške, in sicer z vseh specifiènih strokovnih podroèij internistiène zdravstvene nege. Povzetki so bili objavljeni v brošurah in so predstavljali potrebno strokovno znanje (usklajeno z najnovejšimi smernicami stroke) za dijake, študente in pripravnike s podroèja zdravstvene nege. Za izveden Projekt predstavitev so skupine zdravstvene nege Oddelka za interno medicino dobile leta 2005 tudi najvišje priznanje Društva MS, babic in ZT (Srebrni znak).

85

Leta 2006 so na Internem oddelku pod njenim vodstvom prviè uspešno izvedli tudi program kliniènih vaj za izredne študente 3. letnika dislociranega oddelka programa Zdravstvene nege, Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru.

Od leta 2008 je pomoènica direktorja za podroèje zdravstvene in babiške nege ter oskrbe. Še druge aktivnosti, ki jih izvaja: ? od leta 2007 je na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru strokovna sodelavka za podroèje zdravstvene nege; ? mentorica pripravnikom s podroèja zdravstvene nege, s pridobljenimi certifikati (2004, 2005, 2007) na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru; ? èlanica Etiène komisije pri Splošni bolnišnici Slovenj Gradec; ? od leta 1996 izvaja tudi redna strokovna predavanja za pripravnike in za novo zaposlene v zdravstveni negi: Kodeks etike v zdravstveni negi in Pravice pacientov; ? èlanica Komisije za pohvale in pritožbe Splošne bolnišnice Slovenj Gradec; ? podpredsednica regijskega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec (od leta 1988 do leta 2003 je bila predsednica); ? predsednica Komisije za priznanja pri Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec; ? èlanica slovenske Sekcije medicinskih sester za management; ? èlanica Komisije za priznanja pri nacionalni Zbornici - Zvezi društev MS, babic in ZT Slovenije; ? èlanica republiške skupine za bolnišnièno zdravstveno nego; ? èlanica Programskega sveta Javnega zavoda Koroško višje in visokošolsko središèe Kovivis.

Za svoje delo je prejela naslednja priznanja: ? leta 1990 ZAHVALNO LISTINO kot priznanje za uspešno delo in pomemben prispevek pri razvoju in napredku Društva za boj proti sladkorni bolezni in Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni; ? leta 2000 je prejela ZLATI ZNAK, najvišje priznanje Zbornice - Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; ? leta 2006 JUBILEJNO PRIZNANJE Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec; ? leta 2008 je prejela Posebno zahvalo Društva diabetikov Slovenj Gradec ob njihovi 50. obletnici.

86

87

Uresnièevanje pacientovih pravic v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec

KLJUÈNE BESEDE: vprašalnik, poznavanje vsebin, pacienti, zdravstveni delavci, ostalo osebje KEY WORDS: questionnaire, rights avareness, patients, health professionals, other staff

IZVLEÈEK K izboljševanju kakovosti zdravstvene oskrbe v splošnih bolnišnicah pripomore tudi skrb za zagotavljanje uresnièevanja pacientovih pravic. Ena prednostnih nalog, ki si jih je zastavilo tudi vodstvo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, je seznanitev zaposlenih in pacientov z novo sprejetim Zakonom o pacientovih pravicah (Ur. l. RS št.

15/2008), ki je zaèel veljati avgusta 2008.

Pacientom in njihovim svojcem smo v bolnišnici razdelili brošuro Ministrstva za zdravje Kaj vam prinaša Zakon o pacientovih pravicah. Izdelali smo spletne strani in hišni red s posebnim poglavjem, ki podrobneje obravnava pacientove pravice. Širšo javnost so z vsebinami zakona seznanili tudi z dvema prispevkoma na lokalni televizijski postaji v Velenju. S pravicami pacientov so na predavanjih seznanili novo zaposlene, pripravnike in ostale zaposlene, ki so to želeli.

Izvedli smo anketo, s pomoèjo katere smo pridobili in primerjali ocene pacientov in zaposlenih, v kolikšni meri so pacientove pravice v bolnišnici (po mnenju obeh skupin), tudi uresnièene.

Rezultati ankete so pokazali, da obe preiskovani skupini dobro poznata pacientove pravice. Odgovori in ocene o uresnièevanju pacientovih pravic v bolnišnici, (pokazali so statistièno pomembno razliko med zaposlenimi in pacienti) so pokazali, da se zdravstveni strokovnjaki bolj zavedajo, da ne opravijo prav vsake zdravstvene oskrbe z neposredno privolitvijo pacientov ter da še ne zagotavljajo dovolj èasa za naroèanje pacientov po telefonu. Po njihovem mnenju je še premalo pisnih navodil o naèinu izvedbe in poteku veèjih posegov. Prav tako niso povsem preprièani, da je mogoèe zagotoviti brezplaènega zastopnika pacientovih pravic.

Rezultati kažejo, da jim pacienti zelo zaupajo in da so zaradi tega bolj zadovoljni z uresnièevanjem svojih pravic v bolnišnici Slovenj Gradec, kot zaposleni.

ABSTRACT Caring to assure the realisation of patient´s rights contributes to improve the health care quality in General hospitals. One of the priority tasks set by the management of General hospital Slovenj Gradec was to aquaint employees and patients with the Patient rights law (the Gazzete of Republic of Slovenia, number 15/2008), which was officialy valid in August 2008.

Therefore a Health Ministry brosure named: What does a Patient rights law bring to you made for patients and their relatives

88 needs was distributed in the hospital. The management undertook the making of a web page and a house order with a special chapter which proceeds patient rights in details, a wider public was aquainted with a content of the law with two TV contributions by the local television station in Velenje and with intented lectures which were at firts intended for new employees and interns and later on for the rest of the employees who choose to go. A questionnare was performed to find out and to compare between patients´ and employees´ opinion in the Slovenj Gradec hospital of how much patients´rights are actually realising. Results of survey showed good aquaitance with problems of patient's rights at both searched groups. From answers and assessments about implementation of patient's rights in hospital which showed statisstically important difference between employees and patients, is to make out that health specialists are more aware that they don't do every supply with direct pacient consent and that they still aren't assuring enough time for ordering patients by telephone.

Thein opinion is that there is still too little passing of written instructions about realisation and course of larger interventiones, and they are still not fully convinced about real possibility of covenant free representative for patient's rights.

Results are also pointing out that patients in hospital trust health specialists very much and because of that they are more satisfied with realisation of their rights in hospital Slovenj Gradec as employers themselves.

UVOD Po novo sprejetem Zakonu o pacientovih pravicah, (Ur. l. RS št. 15/2008), ki je prièel veljati v Sloveniji avgusta 2008, moramo zdravstveni strokovnjaki in sodelavci

poskrbeti za zagotavljanje pacientovega varstva zasebnosti. Zdravstveno obravnavo pacientov lahko vkljuèimo v uène in znanstvene namene le z njihovim pisnim pristankom. Pri tem morata biti zagotovljena poklicna molèeènost in osebno dostojanstvo pacientov. Zakon posebej izpostavlja tudi varstvo pacientove avtonomije, ki se kaže predvsem v pravici do samoodloèbe.

Pacient mora biti med zdravstveno obravnavo subjekt zdravljenja, enako kot zdravnik. Oba imata isti cilj: èim boljše, popolnejše, hitrejše in èim manj boleèe (fizièno in psihièno) ozdravljenje (Balažic, Trontelj, 2008).

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec smo razdelili brošuro Ministrstva za zdravje: Kaj vam prinaša Zakon o pacientovih pravicah.

Vsebine, ki jih Zakon opredeljuje, bomo vkljuèili v nove spletne strani in hišni red. Za boljše poznavanje pacientovih pravic smo v sodelovanju z lokalno televizijsko postajo pripravili dva prispevka, v katerih smo širšo javnost opozorili na novosti, ki jih prinaša novi zakon. S pravicami pacientov redno seznanjamo vse novo zaposlene, pripravnike in vse zaposlene, ki to želijo.

Izvedli smo tudi anketo, s pomoèjo katere smo pridobili in primerjali ocene pacientov in zaposlenih, v kolikšni meri so pacientove pravice v bolnišnici, (po mnenju obeh skupin) tudi dejansko uresnièene.

METODE Za izvedbo ankete je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 26 splošnih trditev zaprtega tipa o: spoštovanju zagotavljanja pravice pacientov do dostopa in enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi ter do proste izbire zdravnika in izvajalca (vprašanja 1, 2, 3), spoštovanju zagotavljanja pravice pacientov do samostojnosti pri odloèanju o lastni

89 zdravstveni oskrbi (vprašanja 18, 19), spoštovanju zagotavljanja pravice pacientov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov (vprašanja 12, 13, 14, 15, 21), spoštovanju zagotavljanja varstva pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter do spoštovanja pacientovega èasa (vprašanja 4, 5, 6, 7, 8), spoštovanju zagotavljanja pravice do seznanitve pacientov z zd ravst ve n o d o ku m e nta c i j o te r d o obvešèenosti in sodelovanja (vprašanja 9, 10, 11, 16, 17, 20, 24), spoštovanju zagotavljanja pravice pacientov do upoštevanja vnaprej izražene volje in do prepreèevanja in lajšanja trpljenja (vprašanja 22, 23) in o spoštovanju zagotavljanja pacientovih pravic in brezplaène pomoèi pri uresnièevanju le teh (vprašanja 25, 26).

na 1 % povpreèno dnevno hospitaliziranih pacientov, oziroma na 1% zaposlenih) na vseh oddelkih bolnišnice in 300 zaposlenim na vseh oddelkih, enotah in službah. Vprašalnik je imel tudi navodila za izpolnjevanje in informacijo o namenu ankete. Za izpolnitev vprašalnikov so se anketiranci odloèali prostovoljno, anonimna anketa je bila opravljena januarja 2009. Podatke smo obdelali z raèunalniškim programom Microsoft EXCEL 2003, za analizo stopnje razlik med spremenljivkama (pacienti in zaposleni) pa s statistièno programsko opremo SPSS 16.0, z uporabo t-testa. Meja statistiène pomembnosti je bila doloèena z vrednostjo p ≤ ０，０５． Programska ocena je upoštevala samo pravilno izpolnjene vprašalnike.

Na koncu vprašalnika so anketiranci lahko pripisali še svoj komentar.

Pri odgovorih so se lahko odloèili za eno od možnih opredelitev (1 = sploh se ne strinjam,2 = delno se strinjam, 3 = niti da niti ne, 4 = veèinoma se strinjam, 5 = popolnoma se strinjam). Uresnièevanje pacientovih pravic v bolnišnici smo raziskali tako, da smo pacientom in zaposlenim razdelili 600 enakih vprašalnikov.

Anketiranci so bili obeh spolov, imeli so razlièno dolgo delovno dobo in razlièno izobrazbo.

Za analizo podatkov je bila uporabljena opisna statistièna metoda z uporabo deleža, povpreène vrednosti in standardnega odklona. Pred izvedbo ankete smo dobili pozitivno mnenje Etiène komisije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Izvedli smo tudi p i l o t s ko št u d i j o ( ra zd e l i l i s m o 1 0 vprašalnikov), s katero smo ugotovili, da so postavljene trditve preiskovancem povsem razumljive.

Med testiranjem smo vprašalnike razdelili 300 pacientom, (3 vprašalnike smo razdelili

REZULTATI Od 600 razdeljenih smo dobili vrnjenih in za statistièno obdelavo primernih 450 vprašalnikov, tj. 75%, (268 od pacientov, tj. 89 % in 182 od zaposlenih, tj. 60 %). Odgovarjalo je 27 % moških in 73 % žensk, (pacienti in zaposleni).

Oblikovali smo štiri starostne skupine. V 1. skupini do 30 let je bilo 20 % preiskovancev, v 2. skupini od 30 do 40 let 29 %, v 3. skupini od 40 do 50 let je bilo 25 % in v 4. skupini nad 50 let pa 26 %. Napaèno je odgovorilo 6,7 % anketirancev (30). Stopnja izobrazbe, ki so jo preiskovanci izpolnili 93,3 % pravilno, kaže, da je skupni delež anketirancev (pacientov in zaposlenih) s konèano osnovno šolo 9 % (38), dvoletno srednjo šolo 1,2 % (5), poklicno šolo 10,5 % (44); najveèji delež preiskovancev ima srednješolsko izobrazbo 47,6 % (200), višjo šolo je konèalo 8,1 % (34), visoko šolo 19,3 % (81) in specializacijo 4,3 % oziroma (18) anketirancev. Napaène odgovore je podalo 6,7 % (30 anketirancev). Stopnja izobrazbe

90 preiskovancev je prikazana v tabeli 1.

pravic so prikazani v tabelah od 2 do 8 in slikah od 1 do 7.

Rezultati ocene uresnièevanja pacientovih Tabela 1: Stopnja izobrazbe

Stopnja izobrazbe

število izobrazba Osnovna šola

odstotek

odstotek

8,4

9,0

9,0

5

1,1

1,2

10,2

Poklicna šola

44

9,8

10,5

20,7

Srednja šola

200

44,4

47,6

68,3

Višja šola

34

7,6

8,1

76,4

Visoka šola

81

18,0

19,3

95,7

Specializacija

18

4,0

4,3

100,0

420

93,3

100,0

30

6,7

450

100,0

šola

Skupaj

Skupaj

skupni

38

Dvoletna srednja

Napaèno

odstotek

veljavni

-9

91 Tabela 2: Spoštovanje zagotavljanja pravice do dostopa in enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi ter do proste izbire zdravnika in izvajalca (vprašanja 1, 2, 3) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V

VREDNOST

VREDNOST

VPRAŠALNIKU

ODGOVOROV

ODGOVOROV

PACIENTI

ZAPOSLENI

4,77

4,71

2,23

1,75

4,39

4,33

1. Vsi pacienti imajo pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe.

2. Pacienti iz drugih krajev èakajo dlje. V naši bolnišnici dajemo prednost pacientom iz koroške regije.

3. Vedno zagotovimo tudi nastanitev in bivanje enemu izmed staršev, kadar je njihov otrok hospitaliziran.

SLIKA 1. Ocena spoštovanja zagotavljanja pravice do dostopa in enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi ter do proste izbire zdravnika in izvajalca (vprašanja 1, 2, 3) Spoštovanje zagotavljanja pravice do dostopa in enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi ter do proste izbire zdravnika in izvajalca 5

4,77

4 ,71 4,39

4,3 3

4,5 4 3,5 3 2,23

2,5

PA CIE NTI ZA PO SLE NI

1 ,7 5

2 1,5 1 0,5 0 P ravica dosto pa do zdr. oskrbe

Daje mo prednost p ac. s K oroške

Za gotovimo bivanje staršem otrok

92 drugih), št. 13 (pacienti M = 4,26, zaposleni M = 3,55) (Nepristojne osebe ne morejo slišati pogovora zaposlenih o pacientovi zdravstveni oskrbi), št. 14 (pacienti M = 4,05, zaposleni M = 3,53) (Osebe, ki se še šolajo (dijaki, študentje in pripravniki v zdravstvu) so lahko prisotne pri pregledih pacienta le, èe je pacient s tem pisno soglašal), št. 15, (pacienti M = 4,55, zaposleni M = 3,74) (Pacienta klièemo v èakalnici s polnim imenom in priimkom samo, èe nam tega ni prepovedal) in št. 21, (pacienti M = 4,58, zaposleni M = 4,09) (Do zdravstvene dokumentacije imajo dostop samo pooblašèeni zaposleni).

Rezultati kažejo, da pri vprašanjih št. 1, (pacienti M = 4,77, zaposleni M = 4,71) (Vsi pacienti imajo pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe) in št. 3 (Pacienti M = 4,39, zaposleni M = 4,33) (Vedno zagotovimo tudi možnost nastanitve in bivanja enemu izmed staršev, kadar je njihov otrok hospitaliziran) ni prišlo do statistièno pomembne razlike v ocenah trditev, medtem ko se pri vprašanju št. 2 v povpreèju pacienti bolj strinjajo s trditvijo, da dajemo prednost pacientom s Koroške (M = 2.23, SE = .138), kot se s trditvijo strinjajo zaposleni (M = 1.75, SE = .138), T(357) = 3.523, p ≤ ０，０５． Analiza podatkov je pokazala, da je ugotovljena razlika statisticno pomembna in da bi razlike med vzorcema lahko posplošili na celotno populacijo (5 % tveganje).

Pri vseh trditvah je rezultat pokazal razlike med aritmeticnima sredinama obeh skupin preiskovancev (p ≤

０，０５）． Pri vprašanjih št. 19 (Pacient ima pravico do zavrnitve predlagane zdravstvene oskrbe, èe s tem ne ogroža svojega življenja ali drugih) (pacienti M = 4,53, zaposleni M = 4,44) in št. 4 (Vsi pacienti imajo pravico do varne zdravstvene oskrbe, ki prepreèuje škodo za zdravje pacientov) (pacienti M = 4,62, zaposleni M = 4,60), so bile razlike v oceni trditev obeh skupin minimalne in statistièno nepomembne.

Statistièno pomembno razliko v trditvah smo razbrali iz rezultatov odgovorov na vprašanja št. 18 (pacienti M = 4,60, zaposleni M = 4,03) (Brez pacientove svobodne in zavestne privolitve ne opravimo nobene zdravstvene oskrbe), št. 12 (pacienti M = 4,29, zaposleni M = 3,54) (Pri pregledu pacienta vedno poskrbimo, da mu je zagotovljena intimnost, pacient je zašèiten pred pogledi

Tabela 3: Spoštovanje zagotavljanja pravice pacientov do samostojnosti pri odloèanju o lastni zdravstveni oskrbi (Vprašanja 18, 19) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V

VREDNOST

VREDNOST

VPRAŠALNIKU

ODGOVOROV

ODGOVOROV

PACIENTI

ZAPOSLENI

4,60

4,03

4,53

4,44

18. Brez pacientove svobodne in zavestne privolitve ne opravimo nobene zdravstvene oskrbe.

19. Pacient ima pravico do zavrnitve predlagane zdravstvene oskrbe, èe s tem ne ogroža svojega življenja ali drugih.

93 SLIKA 2. Ocena spoštovanja zagotavljanja pravice pacientov do samostojnosti pri odloèanju o lastni zdravstveni oskrbi (Vprašanji 18, 19) Spoštovanje zagotavljanja pravice pacientov do samostijnosti pri odloèanju o lastni zdravastveni oskrbi 4,6 4,53 4,6

4,4 4

4,5 4,4 4,3 PA CIE NTI

4,2 4,03

ZA PO SLE NI

4,1 4 3,9 3,8 3,7 B rez pac. privoli tve ne o pravi mo oskrbe.

P ravica do zavrnitve osk rb e, èe ne ogrož a .

Tabela 4: Spoštovanje zagotavljanja pravice pacientov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov (Vprašanja 12, 13, 14, 15, 21) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V VPRAŠALNIKU

VREDNOST

VREDNOST

ODGOVOROV ODGOVOROV

12. Pri pregledu pacienta vedno poskrbimo, da mu je

PACIENTI

ZAPOSLENI

4,29

3,54

4,26

3,55

4,05

3,53

4,55

3,74

4,58

4,09

zagotovljena intimnost, pacient je zašèiten pred pogledi drugih.

13. Nepristojne osebe ne morejo slišati pogovora zaposlenih o pacientovi zdravstveni oskrbi.

14. Osebe, ki se še šolajo (dijaki, študentje in pripravniki v zdravstvu) so lahko prisotne pri pregledih pacienta le, èe se pacient s tem strinja.

15. Pacienta klièemo v èakalnici s polnim imenom in priimkom samo, èe nam tega ni prepovedal.

21. Do zdravstvene dokumentacije imajo dostop samo pooblašèeni zaposleni.

94 Slika 3. Ocena spoštovanja zagotavljanja pravice pacientov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov (Vprašanja 12, 13, 14, 15, 21) Trditev o spoštovanju zagotavljanja pravice pacientov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov

5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0

4,29

4,55

4,26

3,54

3,55

4,05 3,53

4,58 4,09

3,74

PACIENTI ZAPOSLENI

12. Pri pregledu13. Nepristojni 14. Šolajoèe ne slišijo

zagotovimo intimnost.

pogovora pacientu

osebe so

15. Pacienta 21. Dostop do

pisnim

zdr.

klièemo s

o prisotne le s priimkom, èe

dokumentacije

ni prepovedal. imajo le

soglasjem

pooblašèeni

pacienta

Tabela 5: Spoštovanje zagotavljanja varstva pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter pacientovega èasa (Vprašanja 4, 5, 6, 7, 8) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V VPRAŠALNIKU

VREDNOST

VREDNOST

ODGOVOROV ODGOVOROV PACIENTI

ZAPOSLENI

4,62

4,60

4,36

3,68

6. Zaposleni vedno naredimo vse, da pacientom nikoli 3,93

3,89

4. Vsi pacienti imajo pravico do varne zdravstvene oskrbe, ki prepreèuje škodo za zdravje pacientov.

5. Naši pacienti se lahko na preiskave in preglede naroèajo po telefonu, saj smo vedno dovolj èasa dosegljivi.

ni potrebno predolgo èakati.

7. Pacient ni prišel na naroèen pregled. Opravièil se je 3,61

3,12

šele po dveh tednih, zato ga èrtamo iz èakalnega seznama.

8. Vsi pacienti dobijo pisni izvid takoj oziroma najkasneje v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu;o rezultatih preiskav, ki bodo znani kasneje, jih obvestimo naknadno.

4,37

3,68

95 Pacienti so samo dve trditvi iz vprašalnika ocenili z manj kot 4; vprašanje št. 6: (M = 3,93) (Zaposleni naredimo vse, da pacientom ni potrebno predolgo èakati), ocena zaposlenih je bila približno enaka (M = 3,89); vprašanje št. 7: (M = 3,61) (èrtanje pacienta s èakalnega seznama po dveh tednih, èe ni prišel in se ni opravièil), zaposleni (M = 3,12), kar tudi ni statistièno pomembno.

Za ostali dve trditvi so ocenili, da jih uresnièujemo (M = 4,36), za trditev št. 5 (Naši pacienti se lahko na preiskave in preglede naroèajo po telefonu, saj smo vedno dovolj èasa dosegljivi), in z oceno (M = 4,37) za trditev št. 8 (Vsi pacienti dobijo pisni izvid takoj, oziroma najkasneje v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu, o rezultatih preiskav, ki bodo znani kasneje, pa jih obvestimo naknadno).

Pomembna statistièna razlika nastopi zaradi razlike v oceni trditve št. 5 pri zaposlenih, (M = 3,68) in v trditvi št. 8 (M = 3,68), ki jo podkrepi rezultat p ≤

０，０５．

V sklopu trditev o spoštovanju zagotavljanja pravice do seznanitve pacientov z zdravstveno dokumentacijo ter do obvešèenosti in sodelovanja (vprašanja 9, 10, 11, 16, 17, 20, 24), so ocene obeh skupin za trditve vprašanj št. 10 in 11 brez statistièno pomembnih razlik.

Pri vprašanjih št. 9, 16, 17, 20, 24 so bile ocene v razlikah med preiskovanima skupinama statistièno pomembne, p ≤

０，０５． Št. 9 (pacienti M = 4,47, zaposleni M = 3,80) (Vsi naši pacienti so obvešèeni o svojem bolezenskem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah svoje bolezni ali poškodbe), št. 16 (pacienti M = 4,46, zaposleni M = 3,87) (V osebnem razgovoru zdravniki pacientom podajajo informacije o poteku njihovega zdravljenja na obziren naèin, temeljito in tako, da pacient vse informacije razume), št. 17 (pacienti M = 4,32, zaposleni M = 3,97) (Pacienti dobijo pisna navodila o naèinu izvedbe in poteku veèjih operacij in posegov), št. 20 (pacienti M = 4,27, zaposleni M = 3,33) (Na vidnem mestu imamo povsod napisana

Slika 4. Ocena spoštovanja zagotavljanja varstva pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter do spoštovanja pacientovega èasa (Vprašanja 4, 5, 6, 7, 8) Trditev o spoštovanju zagotavljanja varstva pravice do primerne, kakovostne in varne zdr. oskrbe 5 4,5 4

4,62 4,6

4,36

4,37 3,93 3,89 3,68

3,5

3,68

3,61 3,12

3 2,5

PA CIE NTI

2

ZA PO SLE NI

1,5 1 0,5 0 4 . P ravica do 5. Paci enti se 6. Paci entom ni varne zdr. oskrbe l ahko naro èajo po potrebno è akati. telefo nu

7. Èrtanje iz èakalne ga se znama.

8. Pi sni izvid dobi jo takoj o z. v treh dn eh

96 imena in nazive ter èasovno dosegljivost osebja, ki sodeluje v zdravstveni obravnavi) in št. 24 (pacienti M = 4,36, zaposleni M = 3,87) (Pacientu vedno zagotovimo možnost vpogleda in kopiranja njegove zdravstvene dokumentacije).

Tabela 6: Spoštovanje zagotavljanja pravice do seznanitve pacientov z zdravstveno dokumentacijo ter do obvešèenosti in sodelovanja (Vprašanja 9, 10, 11, 16, 17, 20, 24) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V VPRAŠALNIKU

VREDNOST

VREDNOST

ODGOVOROV ODGOVOROV PACIENTI 9. Vsi naši pacienti so obvešèeni o svojem bolezenskem 4,47

ZAPOSLENI 3,80

stanju in verjetnem razvoju ter posledicah svoje bolezni ali poškodbe.

10. Naši pacienti so obvešèeni o naèinu izvedbe,

4,35

3,87

4,29

3,78

16. V osebnem razgovoru zdravniki pacientom podajajo 4,46

3,87

verjetnosti uspeha ter prièakovani koristi in izidu predlaganega zdravljenja.

11. Naše paciente zdravniki sproti obvešèajo o možnih tveganjih, stranskih uèinkih in negativnih posledicah predlaganega zdravljenja.

informacije o poteku njihovega zdravljenja na obziren naèin, temeljito in tako, da pacient vse informacije razume.

17. Pacienti dobijo pisna navodila o naèinu izvedbe in

4,32

3,97

20. Na vidnem mestu imamo povsod napisana imena in 4,27

3,33

poteku veèjih operacij in posegov.

nazive ter èasovno dosegljivost vsega osebja, ki sodeluje v zdravstveni obravnavi.

24. Pacientu vedno zagotovimo možnost vpogleda in kopiranja njegove zdravstvene dokumentacije.

4,36

3,87

97 Slika 5. Ocena spoštovanja zagotavljanja pravice do seznanitve pacientov z zdravstveno dokumentacijo ter do obvešèenosti in sodelovanja (Vprašanja 9, 10, 11, 16, 17, 20, 24) Spoštovanje zagotavljanja pravice do seznanitve pacientov z zdravstveno dokumentacijo 4 ,5 4

4 ,4 7

4 ,3 5 3,8

3,87

4,29 3,78

4,46

4,32

3,87

4,27

3,97

3 ,5

4 ,36 3,87

3,3 3

3 2 ,5 PA CIENTI

2

ZA PO SLE NI 1 ,5 1 0 ,5 0

9. Pacienti so 10. Paci enti so obvešèeni o obvešèeni o naèinu bol ezenskem stanju, izvedbe, kori sti in izi du razvoj u ter posledi cah zdravl jenj a

11. Zdravniki spr oti 16. Zdravni ki podajaj o 17. Pacienti dobi jo 20. N a vi dnemmestu 24. Zagotovimo obvešèaj o o možnih i nformaci je na obzir en pi sna navodil a o imamo napisana imena vpogl ed i n kopir anje tveganj ih, stranskih naèin, temelj ito i n izvedbi veèj ih oper aci j i n dosegl ji vost osebj a zdravstvene uèi nkih zdr avlj enja. razuml ji vo dokumentacij e.

Tabela 7: Spoštovanje zagotavljanja pravice pacientov do upoštevanja vnaprej izražene volje in do prepreèevanja in lajšanja trpljenja (Vprašanji 22, 23) POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V VPRAŠALNIKU

VREDNOST

VREDNOST

ODGOVOROV ODGOVOROV PACIENTI 22. Pacient ima pravico do upoštevanja vnaprej izražene 4,41

ZAPOSLENI 4,11

volje o poteku zdravstvene oskrbe, èe sam ne bi bil veè sposoben odloèati o sebi.

23. Vedno ukrenemo vse potrebno, da odpravimo ali v najveèji meri blažimo boleèine vsem pacientom, še posebej umirajoèim.

4,56

4,48

98 Rezultati ocen vprašanj št. 22 (pacienti M = 4,41, zaposleni M = 4,11) in št. 23 (pacienti M = 4,56, zaposleni M = 4,48) so si v obeh

skupinah, pacientov in zaposlenih zelo podobni.

Slika 6: Ocena spoštovanja zagotavljanja pravice pacientov do upoštevanja vnaprej izražene volje in do prepreèevanja in lajšanja trpljenja (Vprašanji 22, 23) Spoštovanje zagotavljanja pravice do vnaprej izražene volje in do lajšanja trpljenja

4,5 6 4,6

4,48 4,41

4,5 4,4 4,3

PA CIE NTI

4,11

4,2

ZA PO SLE NI

4,1 4 3,9 3,8 22 . P ravica do u poštevanja vnaprej izražene 23. V edno o dpravimo ali b lažimo b oleèin e volj e

Tabela 8: Spoštovanje zagotavljanja pacientovih pravic in brezplaène pomoèi pri uresnièevanju le te (Vprašanji 25, 26).

POVPREÈNA POVPREÈNA

POSTAVLJENE TRDITVE V VPRAŠALNIKU

25. Pacientu zagotovimo obravnavo njihove pritožbe v

VREDNOST

VREDNOST

ODGOVOROV

ODGOVOROV

PACIENTI

ZAPOSLENI

4,23

4,17

4,48

4,07

zavodu, kadar menijo, da so jim bile kršene pravice.

26. Pacienti se lahko obrnejo na zastopnika pacientovih pravic brezplaèno.

Trditev št. 25 so pacienti (M=4,23) in zaposleni (M=4,17) ocenili s podobnim

številom toèk.

99 Slika 7: Ocena spoštovanja zagotavljanja pacientove pravice do pritožbe in brezplaène pomoèi pri uresnièevanju (Vprašanji: 25, 26).

Spoštovanje zagotavljanja pacientovih pravic in brezplaène pomoèi 4,4 8 4,5 4,4 4,3

4,23 4,17

4,2 4,07

PA CIE NTI ZA PO SLE NI

4,1 4 3,9 3,8 25 . Zagotovimo obravnavo prito žbe v z avo du

2 6. Pac ienti dobi jo zastop nika pravic brezpla èno

Ocena trditve št. 26 je bistveno razlièno ocenjena pri pacientih (M = 4,48, SE = 106) kot pri zaposlenih (M = 4,07 SE = 106), t (344) = 3.832, kar kaže tudi p ≤ ．０５， ki potrjuje statisticno pomembno razliko med aritmeticnima sredinama obeh skupin preiskovancev, ki bi jo lahko posplošili na celotno populacijo (5 % tveganje).

RAZPRAVA IN ZAKLJUÈKI Rezultati ankete so pokazali, da sta obe preiskovani skupini dobro seznanjeni s problematiko pacientovih pravic. Odgovori pacientov na vprašanja, kako uresnièujemo njihove pravice v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kažejo, da naša prizadevanja, nameniti èim veè pozornosti izpolnjevanju pacientovih pravic, ocenjujejo v povpreèju kot zelo dobra (povpreèno ocenjeno z: veèinoma se strinjam. Bolj kritièni so bili pri uresnièevanju pacientovih pravic v bolnišnici zaposleni, èeprav se je tudi njihova povpreèna ocena trditev najbolj približala opisu veèinoma se strinjam.

Sedanje z zakonom predpisane pravice pacientov (nekatere povsem na novo uvedene in nekatere že prej znane in uveljavljene, ki so bile povzete po Deklaraciji o bolnikovih pravicah iz leta 1994 in po Magni charti, ki so jo sprejeli na Evropski konferenci za pravice otroka v bolnišnici, Leyden 1988), so dobro znane pacientom in zaposlenim.

Zaposleni so tudi pristojni in odgovorni, da jih na podroèjih, kjer so zaposleni (v zdravstveni oskrbi, vsakdanji praksi), v èim veèji meri, tudi uresnièujejo.

Iz odgovorov in ocen, ki so pokazali statistièno pomembno razliko med zaposlenimi in pacienti, se vidi, da se zdravstveni strokovnjaki in njihovi sodelavci vseh poklicnih skupin zavedajo, da je za uresnièevanje vseh zapisanih pacientovih p rav i c ( o b d o b r e m p o z n ava n j u i n pripravljenosti zaposlenih, da jih zagotavljajo) potrebno zagotoviti še nekatere prepotrebne vire (npr. prostorske, in sicer za zagotovitev intimnosti za vsakdanjo vizito ali za podajanje informacij pacientom in njihovim svojcem).

Pomemben vir je èas, ki ga vse preveèkrat

100 med svojimi delovnimi obveznostmi nimajo toliko, kot bi ga pacient potreboval, da bi mu na njemu razumljiv naèin podali vse potrebne informacije o zdravstveni oskrbi.

Pomemben vir so omejena finanèna sredstva za zdravstvo v državnem proraèunu, ki so posredni krivec za predolge èakalne vrste. Zvoèno preslabo izolirani prostori ne zagotavljajo varovanja prav vseh pacientovih podatkov. Na tem podroèju bosta morala država in Ministrstvo za zdravje (lastnika bolnišnic) pri obnovah in novogradnjah zdravstvenih zavodov narediti veè, da se bo Zakon o pacientovih pravicah lahko uresnièeval.

Zaposleni v naši bolnišnici tudi mislijo, da ne opravimo prav vsake zdravstvene oskrbe z neposredno privolitvijo pacientov ter da še ne zagotavljamo dovolj èasa za naroèanje pacientov po telefonu. Po njihovem mnenju je še premalo pisnih navodil o naèinu in poteku veèjih posegov, prav tako pa še niso povsem preprièani, da je mogoèe zagotoviti brezplaènega zastopnika pacientovih pravic, saj ti še niso povsod uradno imenovani.

Za izboljšanje stanja imamo tako zaposleni v bolnišnici priložnost in obvezo izvesti doloèene spremembe pri organizaciji dela in pripravi dodatnih pisnih navodil za paciente.

Anketa kaže, da pacienti še niso dovolj ozavešèeni, da nam zelo zaupajo in da so zaradi tega prej in bolj zadovoljni z uresnièevanjem svojih pravic v bolnišnici Slovenj Gradec, kot zaposleni sami.

Zahvala Za pomoè pri izvedbi raziskave se avtorja zahvaljujeva vsem anketirancem, ki so izpolnili vprašalnik in vodjem v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi Splošne bolnišnice Slovenj Gradec; najlepša hvala kolegicam Andreji Kušter, Mojci Knez in Vesni Korat.

Literatura 1. Zakon o pacientovih pravicah. Uradni list Republike Slovenije št. 15 / 2008. Dostopno na: www.mz.gov.si/si/pacientove_pravice/ 2. Republika Slovenija. Ministrstvo za zdravje. Kaj vam prinaša zakon o pacientovih pravicah? Ljubljana. 2008 3. Balažic J,Trontelj J, Bolnikove pravice – zdravnikova obveza Zakon o pacientovih pravicah. 6. posvet Etika v belem, z naslovom Spremembe zdravstvene zakonodaje in problematike investicij v zdravstvu, Ljubljana, 11. in 12. september 2008.

101

Predav. Marijan Papež, univ. dipl. prav.

Po konèanem študiju prava na Univerzi v Ljubljani sem se leta 1986 zaposlil v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (od leta 1992 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), najprej kot referent za varstvo pravic; leta 1987 sem opravil strokovni izpit, leta 1989 pa sem postal koordinator izvajanja in raèunalniških obdelav in zaèel strokovno, postopkovno in tehnièno sodelovati z AOP in obmoènimi enotami. Leta 1991 sem se preselil v Maribor in postal vodja odseka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, leta 1994 pa sem postal direktor OE Maribor. Leta 2005 sem bil imenovan za generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Od oktobra 1992 do maja 2001 sem bil èlan Upravnega odbora ZPIZ-a.

103

Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter postopek za uveljavljanje in varstvo pravic

IZVLEÈEK

ABSTRACT

V prispevku so obravnavane pravice iz invalidskega zavarovanja, naštete pa so tudi ostale pravice iz obveznega zavarovanja. Pred pridobitvijo pravic iz invalidskega zavarovanja se vsak zavarovanec oziroma upokojenec najprej pojavi pri zdravniku v vlogi pacienta. V veèini primerov se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja zaène na predlog zavarovanèevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno izvedensko mnenje, ki ga poda izvedenski organ zavoda. Èe je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavaro¬vanja potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odloèbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.

Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popol¬no delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o zavarovanèevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.

This article deals with the rights under invalidity insurance as well as other rights under compulsory insurance. Prior to awarding invalidity insurance rights, an insured person or a pension beneficiary needs to see their doctor. In most cases a claim procedure under invalidity insurance is started by the insured person's GP or an a p p o i n t e d d o c t o r. To e s t a b l i s h i f requirements under invalidity insurance provisions are met a medical expert opinion is required, which is provided by the Institute's medical assessment board. In such a case the responsible body needs to issue a decision within six months of the beginning of the procedure. A claim procedure under invalidity insurance is considered to start when the Institute is supplied with complete work and medical documentation regarding the insured person's health condition and working capacity.

Zavod izplaèuje preko 93.000 invalidskih pokojnin, skoraj 55.000 nadomestil iz invalidskega zavarovanja, skoraj 30.000 dodatkov za pomoè in postrežbo in preko 56.000 invalidnin za telesno okvaro.

KLJUÈNE BESEDE nadomestila iz invalidskega zavarovanja, izvedenski organi, trajanje postopka

The Institute provides over 93,000 invalidity pensions, nearly 55,000 benefits under invalidity insurance, almost 30,000 attendance and assistance allowances, and in excess of 56,000 invalidity benefits for physical injury.

KEY WORDS benefits under invalidity insurance, medical assessment board, duration of a procedure

104 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4, Uradni list RS, št.

109/06, v nadaljevanju ZPIZ-1) Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem ob nastopu zavarovalnega primera in izpolnjevanju zakonsko doloèenih pogojev zagotavljajo naslednje pravice, ki so opredeljene v 4. èlenu ZPIZ-1: a) pravica do pokojnine - starostna pokojnina, invalidska pokojnina, v d o v s k a p o ko j n i n a , d r u ž i n s k a pokojnina, delna pokojnina; b) pravice iz invalidskega zavarovanja poklicna rehabilitacija, nadomestilo za invalidnost, premestitev in delo s krajšim delovnim èasom od polnega, druga nadomestila iz invalidskega zavarovanja, povrnitve potnih stroškov; c) dodatne pravice - dodatke za pomoè in postrežbo, invalidnina; d) druge pravice - odpravnina, oskrbnina, do enkratnega letnega dodatka.

Razen pravic iz obveznega zavarovanja se s tem zakonom ureja tudi pravica do državne pokojnine.

Zavarovancem, ki se vkljuèijo v dodatno pokojninsko zavarovanje, se poleg pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Po Zakonu o varstvenem dodatku, ki je zaèel veljati s 1. 2. 2008 pa je urejena pravica do varstvenega dodatka, ki je bila pred tem urejena v ZPIZ-1.

INVALIDSKO ZAVAROVANJE S 1. 1. 2003 so se zaèele uporabljati doloèbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki prinaša za zavarovance bistvene novosti pri priznavanju pravic iz

invalidskega zavarovanja in pri odmeri nadomestil.

Vsem zavarovancem, ki so pridobili pravice iz invalidskega zavarovanja po predpisih veljavnih do 1. 1. 2003, se te ne spreminjajo in so še nadalje upravièeni tudi do prejemanja nadomestil oziroma odmere nadomestil po prej veljavnih predpisih; èe se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti, se odmeri nadomestilo na podlagi invalidnosti pod pogoji veljavni od 1.

1. 2003. Tako imamo dva sistema pravic na podlagi invalidnosti.

PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI INVALIDSKA POKOJN INA Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (67. èlen ZPIZ-1) Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala: ? invalidnost I. kategorije; ? invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; ? invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska).

Minimalna pokojninska doba in delovna leta Èe je invalidnost posledica poškodbe na delu ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

Pridobitev pravice do invalidske pokojnine je v primerih, ko je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba izven dela ali bolezen,

105 pogojena tudi z doseženo minimalno pokojninsko dobo, ki je odvisna od starosti zavarovanca ob nastanku invalidnosti, in tudi s pridobitvijo doloèene stopnje izobrazbe.

Prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okolišèin (201. èlen ZPIZ1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, (èe so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišiènimi in nevromišiènimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji), se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena èetrtina dobe dejanskega zavarovanja.

Starostna meja se jim zniža za eno leto za vsaka štiri leta, ko so bili zavarovani.

POKLICNA REHABILITACIJA Namen poklicne rehabilitacije (80. èlen ZPIZ1) Poklicna rehabilitacija je celosten proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizièno in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da se lahko ustrezno razporedi oziroma zaposli in ponovno vkljuèi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehniènimi pripomoèki.

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec po 81. èlenu ZPIZ-1 : ? pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti,

? ki se glede na preostalo delovno

zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni èas.

Prilagoditev prostorov in delovnih sredstev je možna s poklicno rehabilitacijo in pravico do premestitve delovnega invalida III. kategorije invalidnosti.

N A D O M E S T I L A I Z I N VA L I D S K E G A ZAVAROVANJA Odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja Novost novega invalidskega zavarovanja je nov naèin odmere nadomestil, ki imajo za osnovo invalidsko pokojnino na dan nastanka invalidnosti. Pri tem je pomembna tudi dopolnjena pokojninska doba. Pri naèinu odmere nadomestil, ki je veljal do 1. 1. 2003, pokojninska doba ni bila pomembna, saj je bila osnova za odmero nadomestil pokojninska osnova, ki je odvisna od višine plaè oziroma zavarovalnih osnov.

Novi zakon je spremenil osnovo za odmero nadomestil, višino odstotkov za odmero nadomestil, status ob nastanku invalidnosti, starost ob prekinitvi delovnega razmerja in èasovno omejitev izplaèila doloèenega odstotka. Tudi pri odmeri nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim èasom od polnega (po novem delna invalidska pokojnina) je osnova za odmero zavarovanèeva invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti.

Veèinoma pomeni odmera nadomestil po 1. 1. 2003 za zavarovance nižja nadomestila, predvsem za delo s krajšim delovnim èasom od polnega.

Po novem bo nadomestilo bolj ugodno za zavarovance, ki jim bo delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi ali volji in bodo kljub temu lahko pridobili pravico do

106 ustreznega nadomestila; to po zakonodaji, ki je veljala do 1. 1. 2003, ni bilo možno.

delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Nadomestilo za zaposlitev na drugem delovnem mestu ne bo veè odvisno od plaèe, ki jo bo zavarovanec prejel, temveè bo odmerjeno v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v RS, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.

Nadomestilo za èas poklicne rehabilitacije (89. èlen ZPIZ-1) in zaèasno nadomestilo (90. èlen ZPIZ-1) V obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do konèane poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu nadomestilo, odmerjeno v višini 100 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Èe se usposablja ob delu, se nadomestilo odmeri v višini 40 %.

Pravica do zaèasnega nadomestila je pravica do denarnega nadomestila, povezanega s pravico do premestitve, ki jo dobi zavarovanec (delovni invalid) po uspešno konèani poklicni rehabilitaciji.

Zaèasno nadomestilo je odvisno od podlage, po kateri je zavarovanec vkljuèen v obvezno zavarovanje.

Zavarovanci iz 15., 16., 20., 21., 23., 24., 26., 27., 28., in 34. èlena pridobijo pravico do premestitve le na podlagi II. kategorije i nva l i d n o st i i n ko n èa n e p o k l i c n e rehabilitacije.

Pravica do dela s krajšim delovnim èasom od polnega in delna invalidska pokojnina (93. èlen ZPIZ-1) Pridobi zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, èe ni veè zmožen za delo s polnim delovnim èasom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije.

Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega èasa, in sicer od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

V tem èlenu je navedeno, v katerih primerih se lahko delna invalidska pokojnina poveèa ali zmanjša.

Pravica do premestitve (91 .èlen ZPIZ) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec: ? po konèani poklicni rehabilitaciji; ? s preostalo delovno zmožnostjo, èe je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti; ? s III. kategorijo invalidnosti, èe je zavarovanèeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali èe zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim èasom, vendar pa ni zmožen za delo na

Pravico do nadomestila za invalidnost (94. èlen ZPIZ-1) Pravico do nadomestila za invalidnost pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, ali invalidnost III. kategorije, èe je zavarovanèeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali èe zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim èasom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, èe:

107 ? ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen

oziroma ni bil obvezno zavarovan, ? mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje oziroma krivde, ? je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi, ? se je zaposlil na drugem delovnem mestu.

V drugem in tretjem odstavku 94. èlena so navedeni odstotki, po katerih se odmeri nadomestilo za invalidnost; so razlièni glede na naveden prvi odstavek tega èlena.

DODATEK ZA POMOÈ IN POSTREŽBO Dodatek za pomoè in postrežbo sodi med dodatno pravico, ki jo lahko pridobijo prejemniki starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter doloèene kategorije zavarovancev, ki nujno potrebujejo stalno pomoè in postrežbo drugega za opravljanje vseh ali veèine osnovnih življenjskih potreb.

INVALIDNINA

Invalidnino za telesno okvaro pridobi zavarovanec ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC V skladu s 249. èlenom ZPIZ-1 se za odloèanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo doloèbe zakona o splošnem upravnem postopku, èe v ZPIZ-1 ni drugaèe doloèeno.

Uveljavljanje pravic (250. èlen ZPIZ-1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in to tudi sicer, èe gre za pravice na podlagi mednarodnih sporazumov.

Pravice za invalidnost in smrt zaradi poškod¬be pri delu se uveljavljajo pri zavodu, èe je bil zavarovanec v èasu poškodbe zavarovan pri tem zavodu.

Invalidnina je denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravièen zaradi telesne okvare, ki je nastala v èasu zavarovanja ali v èasu prejemanja pokojnine.

Pravice za invalidnost ali smrt zaradi poklic¬ne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, èe je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v èasu obolenja, oziroma èe v tem èasu ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.

Telesna okvara (143. èlen ZPIZ-1)

Pokojninska doba in plaèa ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po doloèbah tega zakona.

Telesna okvara je podana, èe nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva veèje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroèa invalidnost ali ne.

Varstvo pravic (251. èlen ZPIZ-1) Zoper odloèbo, ki je bila izdana na prvi stopnji, se zavarovanec lahko pritoži.

108 V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invali¬dnosti se lahko pritoži tudi delodajalec.

oziroma vloga takoj odstopi krajevno pristojni enoti.

Trajanje postopka (259. a èlen ZPIZ-1) Zaèetek postopka za uveljavljanje pravic (259. èlen ZPIZ-1) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se zaène na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega èlana ali zakonitega zastopnika.

Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se zaène tudi na predlog zavarovanèevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Èe je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog zdravnika ali imenovanega zdravnika, ki kasneje umakneta predlog postopka, ni mogoèe ustaviti, èe se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja, oziroma zahteva, da se postopek nadaljuje. Èe je bil postopek u ve d e n n a p re ¬ d l o g zd rav n i ka a l i imenovanega zdravnika, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta umakniti predloga.

Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.

Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popol¬no delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o zavarovanèevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.

Z a h te va za u ve d b o p o sto p ka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri kateri koli enoti zavoda. Èe je za odloèitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek

Èe je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavaro¬vanja potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odloèbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka, kar velja tudi pri odloèanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih sporazumov.

Izvedenski organi (261. èlen ZPIZ-1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski èlani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po stalni pomoèi in postrežbi ter o nezmožnosti za delo oziroma nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovanèevih družinskih èlanov, izvedenski organi zavoda.

I zve d e n s k i o rga n i zavo d a d a j e j o izvedenska mne¬nja tudi na zahtevo tujih nosilcev zavarovanja in drugih organov, skupnosti in oseb, èe tako doloèajo mednarodni sporazumi.

Izvedenski organi zavoda so invalidske komisije, zdravniki posamezniki in druge strokovne institucije, ki jih imenuje pristojni organ zavoda.

Ko se ugotavlja invalidnost, poda izve¬densko mnenje invalidska komisija, ki jo sestavljajo trije èlani – dva zdravnika in en strokovnjak s podroèja po¬kojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva pri delu, organizacije dela, industrijske psihologije ali tehnologije oziroma drugega ustreznega podroèja. V postopku in pred izdajo

109 izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost sodelovati tudi predstavnik delodajalca. Èe se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugoto¬vi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki po¬klicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s podroèja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije.

V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda z zavarovanèevim osebnim zdravnikom, službo medicine dela, specialistièno službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci.

Zavod doloèi organizacijo in naèin delovanja in¬validskih komisij ter drugih izvedenskih organov s splo¬šnim aktom. S tem aktom se doloèi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za izvedensko mnenje, ter kriterije za ocenjevanje invalidnosti.

V Pravilniku o organizaciji in naèinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05) je urejeno delo invalidskih komisij.

ZAKLJUÈEK Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je izjemno pomembno podroèje, saj veè kot èetrtina prebivalstva uživa eno ali veè pravic iz tega zavarovanja, približno 900.000 zavarovancev pa vplaèuje prispevek za o bvez n o p o ko j n i n s ko i n i nva l i d s ko zavarovanje, ki v strukturi prihodkov predstavljajo preko 72%, ostali delež pa predstavlja predvsem delež iz državnega proraèuna. Za prejemnike dajatev in

zavarovance je zelo pomembno, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že od 1.7.2005 posluje stabilno brez najemanja kreditov in da je financiranje oziroma zagotavljanje sredstev za izvajanje tega zavarovanja zakonsko zelo dobro urejeno.

Literatura Papež Marijan. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zbornik Instituta za varstvo pri delu, Portorož 2007.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list Republike Slovenije, št. 109/06 – uradno preèišèeno besedilo, 112/06).

Doc. dr. Jasna Murgel

Dr. Jasna MURGEL je sodnica in vodja izvršilnega oddelka na Okrajnem sodišèu v Mariboru ter docentka za mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru (PF UM). Študijsko pot je zaèela leta 1989 na Višji pravni šoli v Mariboru. Diplomirala je leta 1993 na PF UM. Kot najboljša študentka v generaciji je za šolsko leto 1992/93 prejela zlati prstan Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Rektorjevo nagrado. Naziv magistrice mednarodnih odnosov je pridobila leta 1997 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Za magistrsko delo je prejela nagrado Društva za Združene narode Republike Slovenije za leto 1997 in nagrado Sklada profesorja Klinarja za leto 1998. Doktorat znanosti s podroèja mednarodnega javnega prava je pridobila leta 2002 na PF UM. Dr. Jasna Murgel je nosilka predmeta Osnove pravne teorije na Fakulteti za logistiko UM in predmeta Razvoj pravice do samoodloèbe s poudarkom na njeni aplikaciji v sodobnih evropskih okolišèinah v okviru magistrskega študija Mednarodno pravo na PF UM. V okviru Evropskega centra za etniène, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS) in inštituta ISCOMET iz Maribora je sodelovala pri pripravi in izvajanju številnih mednarodnih raziskovalnih projektov s podroèja varstva èlovekovih pravic in prepovedi diskriminacije, ki sta jih je med drugim financirala Evropska komisija in Svet Evrope.

Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih èlankov v domaèih in tujih publikacijah in predavateljica na številnih znanstvenih in strokovnih konferencah in seminarjih. Med njenimi najpomembnejšimi monografijami so Èlovek v mednarodnem pravu, Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami in Vodnik po pravicah žrtev diskriminacije na etnièni in rasni osnovi.

111

Pravice otrok s posebnimi potrebami v slovenski zakonodaji

POVZETEK Avtorica v prispevku opisuje pravice otrok s posebnimi potrebami v slovenskem pravu na podroèju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja in nekaterih drugih podroèjih. Posebej izpostavlja podroèje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju, saj prav vzgoja in izobraževanje najbolj vplivata na otroka, ki ima kakršnekoli razvojne težave.

ABSTRACT In her contribution the author describes rights of children in Slovene legislation in the field of social security, health care, upbringing and education and some other fields. Special emphasis is put on placement of children with special needs within the educational process, since it is the education that influences children with developmental disturbances of any kind.

KLJUÈNE BESEDE Otroci s posebnimi potrebami, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo

KEYWORS Children with special needs, social security,

education, health care

UVOD V prispevku je predstavljen povzetek pravne ureditve položaja otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev v Republiki Sloveniji, ki je sicer podrobneje opisana v monografiji avtorice1.

1.

POJEM OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENSKI ZAKONODAJI

Eden izmed prvih problemov, s katerim se sreèamo, kadar govorimo o otrocih, ki so kakor koli ovirani v razvoju, je, kako jih poimenovati oziroma opredeliti; torej, kako opisati, kdo sploh spada med takšne otroke.

Doloèitev omenjenega pojma je pomembna zaradi zagotavljanja enotnosti njegove uporabe, kadar se s takimi otroki ukvarjajo razliène stroke. Natanèna opredelitev je pomembna, ker se s tem vsebinsko doloèi, kateri otroci oziroma njihovi starši imajo doloèene posebne pravice oziroma dolžnosti.

V predpisih, ki zadevajo (tudi) otroke, ki so na kakršenkoli naèin ovirani v normalnem razvoju, se uporabljajo razlièni pojmi. Zato utegnejo starši teh otrok biti v negotovosti, kakšna je vsebina pravic, ki jih imajo njihovi

112 otroci in katere pravice oziroma dolžnosti imajo kot starši takih otrok. V prièujoèem delu zaradi navedenega dajem pregled pojmov, ki se omenjajo v slovenskem pravu.

V slovenski zakonodaji se je sprva na podlagi Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju2 uporabljal pojem otrok in mladostnik z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Omenjeni predpis veè ni v veljavi.

S sprejetjem Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ZUOPP)3 je v slovensko pravo uveden pojem otrok s posebnimi potrebami. Slednji je v skladu s sodobnimi evropskimi in svetovnimi usmeritvami,4 in zato nadomešèa prejšnji pojem, ki je imel nekoliko slabšalen pomen.

ZUOPP doloèa, da so otroci s posebnimi potrebami: 1. otroci z motnjami v duševnem razvoju, 2. slepi in slabovidni otroci, 3. gluhi in naglušni otroci, 4. otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, 5. gibalno ovirani otroci, 6. dolgotrajno bolni otroci, 7. otroci s primanjkljaji na posameznih podroèjih uèenja ter 8. otroci s èustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno i zva j a n j e p ro g ra m o v vzgo j e i n izobraževanja z dodatno strokovno pomoèjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Pravilnik o razvršèanju otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju5 podrobneje opredeljuje, katere motnje v razvoju so znaèilne za posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami. Gre za pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi omenjenega Zakona o

izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

ZUOPP ureja le podroèje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Zato se pojem otrok s posebnimi potrebami v zakonodaji zaenkrat uporablja samo, kadar gre za vzgojo in izobraževanje. Na podroèju socialne varnosti, natanèneje podroèju starševskega varstva in družinskih prejemkov, pa je v uporabi nekoliko drugaèen pojem.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSVDP) govori o otroku, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Opredeljuje ga kot otroka z motnjami v duševnem razvoju, slepega in slabovidnega otroka, gluhega in naglušnega otroka, otroka z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviranega otroka in dolgotrajno hudo b o l n e ga o t ro ka , k i za ra d i sv o j e ga zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo. Podrobneje je delitev razdelana v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.6 V predpisih, ki urejajo podroèje zdravstva, se za otroke, ki so ovirani v razvoju, uporablja spet drug pojem. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)7 in Zakon o zdravstveni dejavnosti omenjata otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

2.

PRAVICE NA PODROÈJU SOCIALNEGA VARSTVA

Podroèje ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSVDP).8 Na podlagi ZSVDP imajo starši naslednje pravice po rojstvu otroka (starševsko varstvo): starševski dopust, starševsko nadomestilo in pravice iz naslova krajšega delovnega èasa in pravico do plaèila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Otroci oziroma

113 njihovi starši so skladno z ZSVDP upravièeni tudi do naslednjih družinskih prejemkov: starševskega dodatka, pomoèi ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in delnega plaèila za izgubljeni dohodek.

2.1. Pravice staršev otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo Posebna ureditev velja glede podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka. Gre za dopust, ki ga upravièenec nastopi po poteku porodniškega dopusta, namenjen je nadaljnji negi in varstvu otroka in traja 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša med drugim tudi ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Starš otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka lahko v dveh primerih zahteva, da se mu prizna pravica do naknadnega podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka.

Ob rojstvu takega otroka se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni.

Odloèitev o podaljšanju se sprejme na podlagi mnenja, ki ga poda zdravniška komisija Pediatriène klinike v Ljubljani.

Drugi primer podaljšanja pride v poštev, èe je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena naknadno, po uveljavitvi pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, otrok pa še ni dopolnil starosti osemnajst mesecev.

Takrat ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 90 dni od dneva priznanja pravice.

2.2. Pravica do dela s skrajšanim delovnim èasom in do plaèila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva

2.2.1. Pravica do dela s skrajšanim delovnim èasom Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni èas. V tem primeru delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plaèe po dejanski delovni obveznosti, država pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plaèilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plaèe. Država plaèuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povraèila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Krajši delovni èas mora obsegati najmanj polovièno tedensko delovno obveznost, kar v veèini primerov pomeni najmanj 20 delovnih ur.

2.2.2. Pravica do skrajšanega delovnega èasa in plaèila socialnih prispevkov staršev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni èas tudi po tretjem letu starosti otroka do osemnajstega leta starosti otroka.

Prav tako ima eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plaèuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje težje gibalno oviranega

114 otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, pravico do plaèila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plaèe tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do osemnajstega leta starosti otroka.

Pravica do dela s skrajšanim delovnim èasom in do plaèevanja socialnih prispevkov se ne more uveljaviti, èe je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplaèno oskrbo, razen èe je to obdobje krajše od 30 dni v letu. Navedenih pravic ni mogoèe uveljavljati èe je otrok v rejništvu.

3.

Družinski prejemki

Gre za t. i. socialne transferje. Sredstva za financiranje navedenih prejemkov se zagotavljajo neposredno iz proraèuna RS, ne da bi oseba, ki je do njih upravièena, morala plaèevati kakršne koli prispevke zanje.

Družinski prejemki so pomoè ob rojstvu otroka, starševski dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plaèilo za izgubljeni dohodek.

3.1. Prejemki za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

3.1.1. Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju poveèanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Dodatek za nego otroka je meseèni prejemek. Od 1. julija 2008 znaša 97,15 eurov.9 Za otroke s težko motnjo v duševnem

razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoè in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoèi; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomoèjo neverbalne ko m u n i ka c i j e oz i ro m a n a d o m e st n e komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Dodatek za nego otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka od 1. julija 2008 znaša 194,35 eurov.

Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta starosti, po tej starosti pa, èe se šola, dokler ima status uèenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, èe traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali èe oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni konèala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko èasa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.

Pravice do dodatka za nego otroka nima starš za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplaèno oskrbo.

Ne glede na navedeno se pravica do dodatka za nego otroka prizna, èe starš dokaže, da tudi v tem èasu materialno skrbi za otroka. Center mu v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 do 6 mesecev na leto. Za koliko èasa se prizna pravica do dodatka za nego otroka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število

115 dni, ki jih otrok preživi v družini.

3.1.2. Delno plaèilo za izgubljeni dohodek Delno plaèilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali zaène delati krajši delovni èas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka (otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo). Navedeno pravico ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali veè otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo.

V skladu z ZSVDP se šteje, da je oseba zapustila trg dela, èe ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani, oziroma èe je na lastno zahtevo izbrisana iz registra brezposelnih oseb. Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim èasom tudi v primeru, èe je že pred uveljavljanjem pravice do delnega plaèila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni èas od polnega.

dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev, povraèila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Prispevek plaèuje upravièenec.

Pravice do delnega plaèila za izgubljeni dohodek starš nima, èe je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplaèno oskrbo, razen èe je to obdobje krajše od 30 dni v letu. Starš prav tako nima omenjene pravice, èe je otrok v rejništvu.

4.

PRAVICE IZ OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Gre za pravice, ki jih urejajo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.11 Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavljajo v obsegu, ki ga doloèa ZZVZZ, pravice do denarnih nadomestil in pravice do zdravstvenih storitev.

Pravico do delnega plaèila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, èe imata otrok in eden od staršev stalno prebivališèe v Sloveniji in sta državljana Slovenije oziroma katere izmed èlanic EU.10

Na podlagi zdravstvenega zavarovanja so zavarovane osebe upravièene do naslednjih denarnih nadomestil: nadomestila plaèe med zaèasno zadržanostjo od dela, povraèila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev ter pogrebnine in posmrtnine.

Meseèna višina delnega plaèila za izgubljeni dohodek je minimalna plaèa. Èe eden od staršev dela s krajšim delovnim èasom, mu pripada sorazmerni del delnega plaèila za izgubljeni dohodek. Upravièenci do delnega plaèila za izgubljeni dohodek so o bvez n o p o ko j n i n s ko i n i nva l i d s ko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Prispevek zavarovanca plaèuje upravièenec, prispevek delodajalca plaèuje država.

Upravièenci do delnega plaèila za izgubljeni

Pravice do zdravstvenih storitev so pravica do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, p rav i ca d o sto r i te v s p e c i a l i st i è n o ambulantne, bolnišniène in terciarne zdravstvene dejavnosti, pravica do medicinski-tehniènih pripomoèkov, pravica do obnovitvene rehabilitacije, pravica do storitev zobozdravstvene dejavnosti, pravica do storitev v posebnih socialnih zavodih, pravica do zdraviliškega zdravljenja, pravica do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, pravica do zdravil na recept, pravice med

116 potovanjem in bivanjem v tujini in pravica do zdravljenja v tujini. V nadaljevanju so podrobneje opisane tiste pravice in storitve, ki se še posebej pomembne za otroke s posebnimi potrebami oziroma za njihove starše.

4.1. Denarna nadomestila

4.1.1. Nadomestila med zaèasno zadržanostjo od dela Pravico do nadomestila plaèe med zaèasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, èe so za to pravico zavarovani, pod doloèenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega èlana, s katerim zavarovanec živi v s ku p n e m g o s p o d i n j st v u , t ra j a v posameznem primeru najveè do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.

Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega èlana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar najveè do trideset delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih èlanov.

Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v

primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.

Ne glede na navedeno lahko na predlog strokovnega kolegija Kliniènega centra Ljubljana Pediatriène klinike imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plaèe za nego otroka, in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.

Na predlog strokovnega kolegija Kliniènega centra Ljubljana Pediatriène klinike lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plaèe enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti.

4.1.2. Povraèilo potnih stroškov Potni stroški obsegajo prevozne stroške ter stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.

Pravico do povraèila potnih stroškov imajo zavarovanci, kadar morajo zaradi diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije zaradi bolezni oziroma poškodbe pri delu potovati k izvajalcu v drug kraj. To pravico imajo za potovanje do najbližjega izvajalca, ki je usposobljen za storitve, zaradi katerih je napoten, ali do izvajalca, ki opravlja izkljuèno d e j av n o st n a p o d ro è j u p s i h i at r i j e , rehabilitacije, onkologije in ortopedije.

Navedeno pravico ima tudi zavarovana oseba, èe jo ZZZS napoti ali poklièe v drug kraj zaradi postopkov uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pravico do povraèila stroškov prehrane ima zavarovanec, èe je zaradi uveljavljanja

117 zdravstvenih storitev odsoten od doma veè kot 12 ur. Èe mora zaradi napotitve bivati v drugem kraju, ima tudi pravico do povraèila stroškov za prenoèevanje v višini cene hotela s tremi zvezdicami.

Pravico do povraèila potnih stroškov ima tudi spremljevalec zavarovane osebe, èe tako odloèi osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija ZZZS. Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti in starejše težje ali težko duševno ter telesno prizadete otroke in mladostnike se šteje, da potrebujejo spremljevalca.

Povraèilo stroškov prehrane in bivanja v drugem kraju pripada tudi osebi, ki je doloèena zavarovani osebi za spremstvo.

4.2. Pravice do zdravstvenih storitev

4.2.1. Pravica do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti Pravice v osnovni zdravstveni dejavnosti doloèa ZZVZZ, podrobneje pa Pravila obveznega zavarovanja. Te pravice se uveljavljajo pri osebnem zdravniku. V nadaljevanju sledi prikaz posebnih pravic, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami oziroma njihovi starši na podroèju zdravstvenih storitev.

4.2.2. Bivanje staršev z otroki v bolnišnicah Za otroke s posebnimi potrebami in za njihove starše je v veliko primerih pomembno, ali lahko bivajo v bolnišnicah oziroma drugih zdravstvenih zavodih skupaj s svojim otrokom. ZZVZZ in Pravila vsebujejo nekaj doloèb tudi v zvezi s tem.

Mati, ki doji hospitaliziranega otroka, ima v

tem èasu pravico do bivanja v bolnišnici. Èe je hospitalizirana mati, ki otroka doji, ima pravico, da ob njej v bolnišnici biva tudi otrok.

ZZZS v tem primeru krije stroške nastanitve in prehrane v višini cene oskrbnega dne, ki je doloèena s pogodbo med njim in bolnišnico.

Pri otrocih s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjaèe, pri katerih je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, ima eden od staršev pravico do bivanja v bolnišnici.

Dolžina usposabljanja je odvisna od programa, vendar traja lahko v posameznem primeru najveè 30 dni.

Pri otrocih s kroniènimi boleznimi ali okvarami ima eden od staršev med usposabljanjem za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu pravico do bivanja v bolnišnici, vendar najveè 14 dni v posameznem primeru. V teh primerih krije Z Z Z S s t r o š ke v v i š i n i 7 0 % c e n e nemedicinskega oskrbnega dne, doloèenega s pogodbo med Zavodom in bolnišnico.

4.2.3. Pravica do medicinsko-tehniènih pripomoèkov Medicinsko-tehnièni pripomoèki so sredstva potrebna za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo. Pravico do medicinsko - tehniènih pripomoèkov urejata ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Natanèneje so v Sklepu o doloèitvi nazivov in šifer medicinskotehniènih pripomoèkov in o bolezni in zdravstvenih stanjih zavarovanih oseb, pri katerih jim je zagotovljen posamezni medicinsko tehnièni pripomoèek, ki ga je sprejel Upravni odbor ZZZS, opredeljeni medicinski kriteriji12 za upravièenost do navedenih pripomoèkov. Na osnovi omenjenih predpisov ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam uresnièevanje pravic do medicinsko-tehniènih pripomoèkov v breme

118 obveznega zdravstvenega zavarovanja.

ZZZS zagotavlja plaèilo medicinskotehniènih pripomoèkov v njihovi celotni vrednosti v okviru dogovorjenega standarda, med drugim otrokom, uèencem, študentom ter otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

4.2.4. Pravica do zdravil na recept V skladu z Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomoèkih13 je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali prepreèevanje bolezni pri ljudeh ali živalih.

V Sloveniji imamo na trgu okoli 3394 zdravil, od tega je okoli 1874 zdravil, vkljuèenih v seznam zdravil, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje, 1 4 nekatera od teh pod posebnimi pogoji (seznam zdravil z omejitvami predpisovanja v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja).15 Predpisovanje in izdajanje magistralno pripravljenih zdravil je urejeno s posebnim pravilnikom.16

4.2.5. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev ZZZS skladno s svojim letnim programom zagotavlja zavarovanim osebam z mišiènimi in živèno-mišiènimi boleznimi, s paraplegijo, cerebralno paralizo, z najtežjo obliko generalizirane psoriaze, multiplo sklerozo in paralitikom ob doloèeni funkcionalni okvari, udeležbo v skupinski ter njim prilagojeni rehabilitaciji, ki jo strokovno vodi ustrezna klinika ali inštitut ali drug zdravstveni zavod.

Udeleženci rehabilitacije imajo zagotovljeno sofinanciranje fizioterapije in

stroške bivanja, ki ga s pogodbo doloèita Zavod in organizator skupinske rehabilitacije.

V tem programu Zavod doloèi število dni skupinske rehabilitacije in sredstva za njeno izvajanje v posameznem letu.

Otrokom in mladostnikom s cerebralno paralizo, drugimi težjimi in trajnimi telesnimi okvarami ali kroniènimi boleznimi je zagotovljena udeležba na organiziranih skupinskih usposabljanjih za obvladovanje bolezni oziroma stanja, ki jih strokovno vodijo ustrezne klinike, inštituti ali drugi zdravstveni zavodi. V tem okviru ZZZS sofinancira potrebne zdravstvene storitve, stroške terapevtskih delovnih skupin ter stroške bivanja. Izjemoma se takega usposabljanja lahko udeleži eden izmed staršev otroka oziroma mladostnika, èe bo ta po konèanem usposabljanju skrbel za izvajanje rehabilitacije otroka na domu. V tem primeru Zavod sofinancira stroške bivanja enemu izmed staršev na enak naèin kot za otroka oziroma mladostnika. Usposabljanje traja najveè 14 dni na leto. Otroci in mladostniki, ki so med letom v oskrbi v ustreznih zdravstvenih, vzgojnih ali socialno-varstvenih zavodih oziroma v zavodih za usposabljanje, ne morejo uveljavljati pravice do udeležbe na organiziranih skupinskih usposabljanjih za obvladovanje bolezni oziroma stanja.

Otroku, ki je bil veèkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, ZZZS sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji. Pri tem Zavod doloèi letni program, v katerem opredeli število udeležencev in višino sredstev, ki jih nameni za sofinanciranje dela stroškov letovanja ter sklene pogodbe o sofinanciranju z organizatorji zdravstvenih letovanj, ki izberejo udeležence na podlagi predlogov osebnih zdravnikov otrok.

119 5. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

5.1. Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Osnovni predpis, ki ureja pravice otrok s posebnimi potrebami na podroèju vzgoje in izobraževanja, je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP). Posamezna vprašanja urejajo tudi predpisi, ki urejajo podroèje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

ZOUPP dopolnjuje zakone, ki v okviru svojih doloèil opredeljujejo vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi. Ureja predvsem usmerjanje v razliène programe, doloèa postopek usmerjanja in postopek dela strokovnih komisij ter vsebino odloèbe o usmeritvi.

Zakon naj bi uvedel razvojno procesno usmerjanje namesto prej obstojeèega enkratnega razvršèanja in nalaga obveznost preverjanja ustreznosti usmeritve najmanj vsaka tri leta. Zelo pomembno je, da ZOUPP omogoèa aktivnejšo vlogo staršev in vzgojnoizobraževalnih zavodov v postopku usmerjanja.

Prav tako ZUOPP kot eno izmed skupin otrok, ki potrebujejo usmerjanje v skladu z zakonom, vkljuèuje tudi otroke z izrazitimi uènimi motnjami, ki se kažejo le na doloèenih podroèjih uèenja (npr. pri branju in pisanju).

Na podlagi ZUOPP so bili sprejeti podzakonski akti, ki podrobneje urejajo posamezna podroèja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami: ?

Pravilnik centrom za socialno delo o naèinu izvajanja nalog šolskih uprav, ki jih doloèa ZUOPP.17 ?

Pravilnik o organizaciji in naèinu dela

komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.18 ?

Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju uèencev s posebnimi potrebami na domu. 19 ?

Pravilnik o dodatni strokovni in fizièni pomoèi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.20 Pravilnik o razvršèanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz leta 1997 se uporablja do sprejema predpisov, doloèenih z ZOUPP, èe ni v nasprotju z zakonom.

5.2. V r s t e p r o g r a m o v v z g o j e i n izobraževanja V skladu z ZOUPP se otroci s posebnimi potrebami usmerjajo v naslednje programe: ? programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo, ? prilagojene programe, ki zagotavljajo pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda, ? prilagojen program, ki ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda, ? posebne programe in ? vzgojne programe.

5.2.1. Prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja Bistvo razvrstitve v programe vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem je, da se lahko otrok vkljuèi v redni vzgojnoizobraževalni zavod (vrtec ali šolo), kjer se mu zagotovi dodatna pomoè, ki jo potrebuje. Gre za t. i. integracijo otroka, ki je tega zmožen, v

120 redno vzgojo in izobraževanje.

svet.

Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo za predšolske otroke, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija in naèin izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomoè.

Za nudenje fiziène pomoèi se lahko gibalno oviranim otrokom, ki so usmerjeni v prilagojeni program vzgoje in izobraževanje, dodeli spremljevalec.

Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija, naèin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in èasovna razporeditev pouka ter zagotovi dodatna strokovna pomoè.

Dodatna strokovna pomoè se izvaja v posebni skupini glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj v oddelku ali izven oddelka, lahko pa tudi individualno v oddelku ali izven oddelka. Èe dodatne strokovne pomoèi ni mogoèe zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom in je strokovno utemeljena, se dodatna strokovna pomoè lahko nudi otroku tudi na domu. Pri izvajanju dodatne strokovne pomoèi lahko sodelujejo tudi starši, skrbniki ali rejniki.

Obseg in naèin izvajanja dodatne strokovne pomoèi se doloèi z odloèbo o usmeritvi v skladu s standardi in normativi, ki jih doloèi minister, pristojen za šolstvo za posamezna podroèja vzgoje in izobraževanja.

ZUOPP doloèa, da je potrebno otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v p ro g ra m e za p re d š o l s ke o t ro ke i n izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo, prilagoditi prostor in pripomoèke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme oziroma doloèi pristojni strokovni

5.2.1.1. Izvajalci vzgoje in izobraževanja po programih s prilagojenim programom Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo izvajajo vrtci.

Vzgojo in izobraževanje po izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo izvajajo šole v rednih oddelkih.

Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno prebiva, razen èe ta šola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomoèno odloèbo o usmeritvi, ki jo izda pristojna obmoèna enota Zavoda za šolstvo, doloèena druga ustrezna osnovna šola.

Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo za devetletno osnovno šolo so objavljena na spletni strani Zavoda Re p u b l i ke S l o v e n i j e z a š o l s t v o ( v nadaljevanju: ZRSŠ oziroma Zavod).21

5.2.2. Prilagojeni programi in posebni program vzgoje in izobraževanja V prilagojeni program vzgoje in izobraževanja se vkljuèi otrok, kadar zaradi njegovih posebnih potreb ni možna integracija v redni vrtec oziroma šolo. Take programe izvajajo razvojni vrtci in šole s prilagojenim programom.

121 Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo, se usmerjajo v prilagojene programe za predšolske otroke.

Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo, se usmerijo v prilagojene izobraževalne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja.

S prilagojenimi programi osnovnošolskega izobraževanja, ki omogoèajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodijo predmetnik, organizacija, naèin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in èasovna razporeditev pouka.

S prilagojenimi izobraževalnimi programi za podroèja poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, ki omogoèajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, naèin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in èasovna razporeditev pouka.

S prilagojenim izobraževalnim programom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, ki ne omogoèata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega izobrazbenega standarda, se lahko prilagodi predmetnik in uèni naèrt, vzgojno-izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni šoli, naèin preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji za dokonèanje izobraževanja.

Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke, se lahko obèasno vkljuèujejo tudi v program za predšolske otroke. Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v

prilagojene izobraževalne programe, se lahko pri doloèenih predmetih ali predmetnih skupinah obèasno ali trajno vkljuèujejo v izobraževalne programe. Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se lahko obèasno vkljuèujejo v prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja.

Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene programe, je potrebno prilagoditi prostor in pripomoèke v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme oziroma doloèi pristojni strokovni svet. Navedeno mora zagotoviti javni vrtec oziroma šola. Èe otroka ni možno vkljuèiti v prilagojeni program, se ga usmeri v vzgojo in izobraževanje po posebnem programu, ki ga izvajajo za to posebej ustanovljeni zavodi.

5.2.2.1. Izvajanje prilagojenih programov Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke izvajajo vrtci v razvojnih oddelkih, vrtci oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Otrokom s posebnimi potrebami se v vrtcu, šoli ali zavodu nudi tudi individualna zdravstvena in druga strokovna obravnava v skladu s posebnimi predpisi. Individualna zdravstvena in druga strokovna obravnava se lahko izvaja tudi v svetovalnih centrih za otroke, mladostnike in starše, posvetovalnicah za starše, logopedskih, avdiopedagoških in drugih ambulantah.

Vzgojo in izobraževanje po prilagojenih izobraževalnih programih izvajajo šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi

122 programi, šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter socialnovarstveni zavodi.

Seznam osnovnih šol s prilagojenim programom in zavodov, namenjenih otrokom s posebnimi potrebami, se nahaja na spletni strani Ministrstva za šolstvo.

5.3. Vzgojni program Otroci s èustvenimi in vedenjskimi motnjami se usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoèjo. Strokovna pomoè se jim nudi tudi v obliki vzgojnih, socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni del vzgojnega programa.

Otroci z motnjami vedenja in osebnosti, pri katerih je zaradi motenj ogrožen njihov zdrav razvoj, oziroma ogrožajo okolico v taki meri, da potrebujejo vzgojo v zavodu, se oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. O oddaji otroka v zavod odloèi in spremlja izvajanje ukrepa pristojni center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja podroèje zakonske zveze in družinskih razmerij.

Center za socialno delo izda odloèbo o usmeritvi v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v soglasju s pristojno obmoèno enoto Zavoda za šolstvo.

Vzgojne programe izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

5.4. Vkljuèitev v zavod oziroma oddaja v rejništvo Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoèe zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališèa in jim zaradi oddaljenosti prebivališèa od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoèe zagotoviti prevoza, se lahko vkljuèijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ali se oddajo v rejništvo.

Postopek oddaje v rejništvo izvede pristojni center za socialno delo na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje v skladu z zakonom, ki ureja podroèje zakonske zveze in družinskih razmerij. Èe otrok s posebnimi potrebami, ki mu ni mogoèe zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališèa in mu zaradi oddaljenosti prebivališèa od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoèe zagotoviti prevoza in je otrok usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, lahko komisija na željo staršev z odloèbo o usmeritvi doloèi, da se namesto oskrbe v zavodu oziroma v rejniški družini otroku zagotavlja pravica do brezplaènega prevoza iz kraja prebivališèa do kraja, kjer deluje zavod in nazaj. Sredstva za zagotovitev pravice do brezplaènega prevoza se za posameznega otroka in njegovega obveznega spremljevalca zagotavljajo iz državnega proraèuna.

5.5. Individualizirani program izobraževanja ZOUPP ureja pravice otrok s posebnimi potrebami tudi po izdaji odloèbe o usmeritvi, torej ko je otrok že vkljuèen v eno izmed oblik vzgoje oziroma izobraževanja.

Vrtec, šola oziroma zavod je dolžan najkasneje v roku 30 dni po sprejemu otroka izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja.

123 Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrtca, šole oziroma zavoda strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi individualiziranega programa imajo pravico sodelovati otrokovi starši.

Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka.

Z individualiziranim programom se doloèijo oblike dela na posameznih vzgojnih podroèjih, pri posameznih predmetih oziroma pri predmetnih podroèjih, naèin izvajanja dodatne strokovne pomoèi, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in èasovni razporeditvi pouka.

Strokovna skupina mora ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

5.6. Osnovnošolsko izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na domu Na predlog staršev lahko komisija usmeri otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v zasebnem zavodu, èe za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu oziroma v zasebnem zavodu zagotovljeni ustrezni pogoji.

Za izvedbo izobraževanja na domu so starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za pouèevanje in uèenje. Komisija za usmerjanje preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu.

Šteje se, da na domu obstajajo ustrezni pogoji za pouèevanje in uèenje, èe je zagotovljen izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z doloèili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)22 in drugimi predpisi in je zagotovljena oprema oziroma didaktièni pripomoèki, potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, doloèenih z uènimi naèrti. Èe je otrok usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje na domu, se mu iz sredstev državnega proraèuna zagotovijo sredstva v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plaèe in materialne stroške na otroka v javni šoli. Višino teh sredstev doloèi za posamezno šolsko leto s sklepom minister za šolstvo in šport. Sredstva za izobraževanje na domu se zagotavljajo le za èas, ko izobraževanje na domu poteka. Šola oziroma zavod skupaj z izvajalcem v skladu z ZOUPP pripravi individualiziran program izobraževanja tudi za uèenca, ki se šola na domu.

Preverjanje in ocenjevanje znanja se lahko opravlja med šolskim letom, vendar najkasneje v rokih, ki so za razredne in predmetne izpite doloèeni s šolskim koledarjem za osnovno šolo. Opravlja se v šoli oziroma zavodu, v katerega je uèenec vpisan, in sicer pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva èlana, ki jih imenuje ravnatelj izmed uèiteljev šole oziroma zavoda. Èe uèenec preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja pred zaèetkom naslednjega šolskega leta, in sicer v rokih, ki so s šolskim koledarjem doloèeni za opravljanje razrednih in predmetnih izpitov v osnovni šoli. Èe uèenec ponovnega preverjanja in

124 ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odloèbi o usmeritvi.

komisiji pa lahko sodeluje tudi vzgojitelj oziro ma u èitelj , ki izvaj a vzgo j n o izobraževalno delo z otrokom, predstavnik pristojnega centra za socialno delo pa sodeluje vedno, kadar se usmerja otroke s èustvenimi in vedenjskimi motnjami.

5. 7. Osnovne znaèilnosti postopka usmerjanja

Ko komisija za usmerjanje doloèa obliko izvajanja dodatne strokovne pomoèi, je poudarek na skupinski izvedbi, ki pa se lahko izvaja na oddelku ali izven oddelka. Obstaja pa še vedno možnost individualizirane obravnave v primerih, ko to narekuje vrsta ali stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami je v pristojnosti ZRSŠ. Zahtevo za uvedbo postopka lahko podajo le starši oziroma mlajša polnoletna oseba zase, predlog za uvedbo postopka pa lahko podajo vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drugi zavod, èe starši ne vložijo zahteve za usmeritev, navedene institucije pa ugotovijo, da je usmeritev potrebna. Èe ZRSŠ na podlagi predloga za uvedbo postopka, poroèila o otroku, predhodnega mnenja, ki ga pridobi od komisije za usmerjanje, razgovora s starši in drugih dejstev in okolišèin ugotovi, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti predlagatelja in starše. Èe starši v postopku ne sodelujejo oziroma uvedbi postopka nasprotujejo, lahko Zavod odloèi, da se postopek usmerjanja uvede, in o tem tudi obvesti pristojni center za socialno delo. Èe pa Zavod ugotovi, da usmeritev ni potrebna, to sporoèi predlagatelju in staršem.

Komisije, ki izdelujejo mnenje v postopku usmeritve na prvi stopnji, imenuje ZRSŠ.

Sestavljajo jih trije èlani: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija za usmerjanje izda strokovno mnenje na podlagi obvezne dokumentacije, ki je priloga k zahtevi za uvedbo postopka, lahko pa tudi opravi razgovor oziroma pregleda otroka v primeru, ko ne more odloèati na podlagi priložene dokumentacije. Predsednik komisije lahko razširi sestavo komisije s specialistom doloèene stroke glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, v

ZRSŠ vroèi strokovno mnenje vlagatelju, èe odloèa na podlagi predloga za uvedbo postopka, pa tudi predlagatelju. Pri tem doloèi 8-dnevni rok za odgovor, ki je lahko podan pisno ali ustno na zapisnik, in zaène teèi od dneva vroèitve strokovnega mnenja.

Na podlagi odgovora lahko ZRSŠ od komisije zahteva dopolnitev strokovnega mnenja, dodatno obrazložitev ali pa ponovno obravnavo in na podlagi le-tega izda odloèbo o usmeritvi. Èe Zavod odgovora ne prejme ali oceni, da mnenja komisije ni potrebno dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, na podlagi prvotnega mnenja izda odloèbo o usmeritvi.

Zoper odloèbo o usmeritvi lahko starši, zase pa tudi mlajša polnoletna oseba, vložijo pritožbo. O pritožbi odloèa minister za šolstvo na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje. Navedeno komisijo imenuje minister za šolstvo.

7. DRUGE PRAVICE 7.1. Pravica do daljšega dopusta Zakon o delovnih razmerjih23 v delu, ki ureja letni dopust (159. èlen) doloèa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v

125 posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni èas ali krajši delovni èas od polnega. V skladu z 2. odstavkom omenjenega èlena ima delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

7.2. Posebne doloèbe o dohodnini Zakon o dohodnini (ZDoh-2)24 vsebuje posebne doloèbe glede obdavèitve dohodkov staršev otrok s posebnimi potrebami. V 22. èlenu doloèa, da se dohodnine ne plaèa od dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravièenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

ZDoh-2 doloèa tudi posebno davèno olajšavo zavezancem za plaèilo davka, ki vzdržujejo družinske èlane. Slednjim se prizna zmanjšanje letne davène osnove, ki znaša za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.912,70 eura letno, pri èemer se za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo šteje otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ima pravico do dodatka za pomoè in p o s t r e ž b o v s k l a d u z z a ko n o m o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.

Navedena olajšava se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa, èe neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar najveè do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej starosti, èe traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali èe otrok zaradi daljše bolezni ali

poškodbe ni konèal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave se v navedenih primerih podaljša za toliko èasa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.

7.3. Oprostitev plaèila letnega povraèila za uporabo cest Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (ZLDUVCP)25 v 7. èlenu ureja oprostitev plaèila navedene dajatve za vozila za prevoz invalidov. Oprostitev plaèila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vkljuèno 1800 ccm in dizelskega motorja do vkljuèno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vkljuèno 2000 ccm in dizelskega motorja do vkljuèno 2200 ccm ter za osebna vozila, prirejena za prevoz invalida na invalidskem vozièku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz med drugim tudi otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot riziène v razvoju.

Oprostitev plaèila letne dajatve za prevoz otroka s posebnimi potrebami se uveljavlja s potrdilom zdravstvenega doma oziroma pravne ali fiziène osebe s koncesijo za opravljanje specialistiène pediatriène dejavnosti ali na podlagi odloèbe pristojnega centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka. Potrdilo ne sme biti starejše od šestih mesecev.

7.4. Pravica do parkiranja na oznaèenem parkirnem prostoru za invalida Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP1)26 doloèa, kdo sme parkirati na oznaèenem parkirnem prostoru za invalida (53. èlen).

Med drugim je to spremljevalec, ki vozi in

126 spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta, oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okonèin ali medenice ovirana pri gibanju.

Pravilnik o parkirni karti,27 sprejet na podlagi 53. èlena ZVCP, doloèa obliko in vsebino parkirne karte, postopek za njeno izdajo, veljavnost parkirne karte, naèin oznaèevanja vozila in evidenco izdanih parkirnih kart.

LITERATURA IN VIRI • Jasna Murgel: Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami, GV Založba d..o.o., Ljubljana 2006 • Predlog zakona o usmerjanju otrok s p o s e b n i m i vz g o j n o - i zo b ra že va l n i m i potrebami, Poroèevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 25/2000, str. 33 • Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja • Zakon starševskem varstvu in družinskih prejemkih • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju •

Zakon o zdravstveni dejavnosti

• Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoèkih •

Zakon o delovnih razmerjih

•

Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

v cestnem prometu • Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) • Pravilnik o razvršèanju otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju • Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo • Pravilnik centrom za socialno delo o naèinu izvajanja nalog šolskih uprav, ki jih doloèa Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami • Pravilnik o organizaciji in naèinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami • P ra v i l n i k o o s n o v n o š o l s ke m izobraževanju uèencev s posebnimi potrebami na domu • Pravilnik o dodatni strokovni in fizièni pomoèi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

OPOMBE 1

Glej Jasna Murgel, Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami, GV Založba d.o.o., Ljubljana 2006.

2

3

Ur. l. RS, št. 54/2000, Ur.l. RS, št.

118/2006-ZUOPP-A, 3/2007-UPB1.

4

• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja •

Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil

Uradni list (Ur. l.) SRS, št. 19/76 in 3/80.

Glej Poroèevalec Državnega zbora Republike Slovenije, Predlog zakona o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojnoizobraževalnimi potrebami, št. 25/2000, str.

127 33.

5

Ur. l. SRS, št. 18/1997. Veljavnost tega pravilnika je podaljšana skladno z ZUOPP. 6

Ur. l. RS, št. 105/2003, 107/2004, 129/2006.

12

Glej: Obèasnik ZZZS, Akti in navodila, št.

2/2005, str. 10.

13

Ur.l. RS 101/1999, 70/2000, 7/2002, 13/2002-ZKrmi, 67/2002, 47/2004-ZdZPZ, 31/2006-ZZdr-1 1 4

7

Ur. l. RS, št. 9/1992, Ur.l. RS, št. 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998 Odl.US: Up 53/96, 6/1999, 56/1999-ZVZD, 99/2001, 42/2002ZDR, 60/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/0042, 126/2003, 20/2004-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-390/02-27, 76/2005, 100/2005UPB2, 100/2005 Odl.US: U-I-69/03-17, 21/2006 Odl.US: U-I-277/05-32, 38/2006, 72/2006-UPB3, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008, 76/2008.

8

Ur. l. RS, št. 76/2003, 110/2003-UPB1, 56/2005 Odl.US: U-I-137/03-23, 111/2005 Odl.US: U-I-31/04-14, 21/2006 Odl.US: U-I116/03-22, 47/2006, 110/2006-UPB2, 114/2006-ZUTPG, 122/2007 Odl.US: U-I11/07-45, 10/2008.

Z Z Z S : http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/ 3C5393FD2C7A912FC1256F69004807E5?Op enDocument (podatki z dne 11. 12. 2008).

15

1 6

Z Z Z S : http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o /24F7BD882D476142C1256CB4004605B8?

OpenDocument (podatki z dne 11. 12. 2008).

17

Ur. l. RS, št. 44/2001, Ur.l. RS, št.

106/2001, 48/2002, 117/2002, 54/2003, 25/2006.

18

Ur. l. RS, št. 54/2003, 93/2004, 97/2005, 25/2006, 23/2007.

19

Ur. l. RS, št. 61/2004.

20

Ur. l. RS, št. 25/2006, 60/2006, 8/2008.

9

Vir: Ministrstvo za delo, družino in s o c i a l n e z a d e v e R S : http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podro cja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski _prejemki/druzinski_prejemki/dodatek_za_ nego_otroka/.

10

Z dnem pristopa Slovenije k Evropski uniji za državljane držav èlanic državljanstvo Republike Slovenije ni veè pogoj za pridobitev pravic iz tega èlena (Uradni list RS, št. 763647/2003) 11

Ur. l. RS, št. 79/1994, 73/1995, 39/1996, 70/1996, 47/1997, 3/1998, 3/1998, 51/1998 Odl.US: U-I-125/97, 90/1998 (6/1999 popr.), 109/1999 Odl.US: U-I-50/97, 61/2000 (64/2000 popr., 91/2000 popr.), 59/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/00-42, 18/2003, 30/2003 (35/2003 popr.), 78/2003, 84/2004, 44/2005, 86/2006 (90/2006 popr.), 64/2007, 33/2008, 71/2008.

Glej vir citiran v prejšnji opombi.

2 1

G l e j : http://www.zrss.si/doc/PP_prilagojeno_izva janje_programa_OS_maj.doc.

22

Ur. l. RS, št. 12/1996 (23/1996 popr.), 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2, 79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008.

23

Ur.l. RS, št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit.

24

Ur. l. RS, št. 117/2006, Ur.l. RS, št. 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-

128 260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008.

25

Ur. l. RS, št. 57/2008.

26

Ur. l. RS, št. 83/2004, Ur.l. RS, št. 35/2005, 51/2005-UPB1, 67/2005 Odl.US: U-I-32/0513, 69/2005, 76/2005-ZDCOPMD, 97/2005UPB2, 108/2005, 25/2006-UPB3, 70/2006ZIKS-1B, 105/2006, 123/2006 Odl.US: P72/05-17, U-I-327/05, 133/2006-UPB4, 139/2006-ZORed, 37/2008, 56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP, 73/2008 Odl.US: U-I295/05-38.

27

Ur. l. RS, št. 41/2006.

129

Viš. predav. mag. Jadranka Strièeviæ

Izobrazba: Magistrica znanosti, Univerzitetni dipl. organizator Konèala je srednjo zdravstveno šolo in Višjo medicinsko šolo v Zagrebu 1975 leta.

Od 1975 se je usposabljala v Kirurškem Kliniènim centru Vasa Sjuckus, Goteborg, Švedska 1977 je bila na Univerzitetni kliniki Federation Francais klinik de Neonatologe, Paris, Francija 1986 UM Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Slovenija – zdravstvena smer 2001 Univerza v Sheffieldu, Fakulteta za medicinske sestre in babice 2005 UM, Fakulteta za organizacijske vede,- Kadrovski menagement, podiplomski magistrski študij.

Predmetno podroèje: UM Fakulteta za zdravstvene vede Višja predavateljica : Zdravstvena nega odraslega pacienta Zdravstvena nega otroka in mladostnika Zdravstvena nega gerontološkega pacienta Èlanstvo: DMSBZT Maribor DMSBZT Hrvaška Mednarodna zdravstvena organizacija IOM

131

Viš. predav. dr. Zlatan Turèin, dr. med.

Rodil se je 21. januarja 1946, kjer je tudi konèal gimnazijo in Medicinsko fakulteto. Od leta 1972 je poroèen in živi v Mariboru. Zaposlen je na otroškemu oddelku SBM. Specializacijo iz pediatrije je naredil v Ljubljani (1978), podiplomski študij iz Djeèje psihijatrije v Zagrebu (1982), družinske dinamike Ljubljani (1995) ter otroške in mladostniške psihiatrije na Katedri za psihiatrijo Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani (1997). Leta 1998 je postal primarij. Do upokojitve (2008) je vodil oddelek za mladostniško psihiatrijo na Kliniki za pediatrijo UKC MB. Od leta 1998 je višji predavatelj na FZV UM.

133

Pravice zanemarjenega in trpinèenega otroka

IZVLEÈEK Prikazan je problem nasilja v družini kot oblika socialno neprilagojenega obnašanja; žrtve so najpogosteje otroci. Nasilje nad otroki in nasilje otrok je vse bolj zaskrbljujoèe v mnogih, državah in tudi Slovenija ni izjema.

Poudarjena sta narašèanje števila nasilnih dejanj veèja ozavešèenost o prisotnosti, teži in velikosti problema. Konvencija o pravicah otroka (èl. 37) navaja, da je država obvezna pravno, upravno, socialno in edukacijsko zašèititi otroka pred vsem oblikami telesnega in duševnega nasilja, zanemarjanja in izkorišèanja, vkljuèujoè tudi spolno nasilje.

Avtorja ugotavljata, da je pri zanemarjenju težje prepoznati in doloèiti vzroke in posledice. Poudarjata skupinsko obravnavo strokovnjakov (pedopsihiatra, psihologa, pedagoga) in hospitalizacijo, da se oceni in p o t rd i o t ro ko vo sta n j e i n sto p n j a zdravstvenega stanja, ki je posledica zanemarjenja. V dobi informatike so otroci izpostavljeni tudi anonimnemu trpinèenju po internetu, ki ga pri drugih komunikacijah ni.

Kljuène besede: pravice, zanemarjen otrok, telesno trpinèen otrok.

countries. (UN, 1990) at which even Slovenia is not an exception. Stressed is importance of increased number of violent actions and also i n c re a s e d a wa re n e s s o f p re s e n c e , importance and size of the problem.

Convention of the Rights of a Child (art. 37) states that country is obliged to legally, administratively, socially and educationally protect a child from all forms of physical and mental violence, negligence, exploitation, including sexual abuse. Authors are ascertaining that in ignoring the facts it is more difficult to define causes and consequences. They are stressing team handling of experts: pedopsychiatry, psychology, pedagogic and hospitalization in which assessment and confirmation of child condition and stage of health, which is the result of negligence. In advanced age of informatization children are also exposed to the internet torment, which enables anonymity, present in no other means of communication to the same extends.

Keywords: justice, neglected child, physically abused child

UVOD ABSTRACT The domestic violence, at which most of the times children are the victims will be shown. Violence over children and child violence is growing concern in many if not all

Družina je okolica, v kateri otrok raste in bi mu morala nuditi vse potrebno za normalno rast in razvoj. Vèasih je to tudi družina okolje, ki otroka zanemarja in trpinèi. Izraz trpinèen otrok predstavlja postopke staršev ali skrbnikov, ki otroku nanašajo telesno in/ali

134 emocionalno boleèino, ali je otrok zanemarja do te mere, da je ogroženo njegovo emocionalno zdravje in razvoj (Kempe,1979 v Killen, 2007).

Osnovne oblike trpinèenja so: telesno, emocionalno in spolno trpinèenje in zanemarjanje otroka.

TELESNO TRPINÈENJE OTROKA Gre za namerno poškodovanje otroka ali za ne- prepreèevanje poškodb. Trpinèenje povzroèa telesne poškodbe in znake, ki so posledice poškodb. Hematomi zaradi udarcev, klofute, padci, všèipi, opekline (ugašanje cigaret grelna telesa) ter zlomi ekstremitet. Poškodbe glave pri malih otrocih niso takoj vidne. Posebne oblike trpinèenja so še stradanje otroka, dajanje strupenih sestavin, zapiranje v doloèene prostore itd.

Poškodbe so lahko namerno izzvane ali pa nastanejo, èe starši ne zašèitijo dovolj svojih otrok (Graham, Moore, 2005).

EMOCIONALNO TRPINÈENJE OTROKA Emocionalno trpinèenje otroka je kronièno stališèe ali postopek staršev oz. drugih skrbnikov, ki ogroža otrokov razvoj pozitivne podobe o sebi (Killen et al., 2006). Poškodbe niso vidne, posledice pa so lahko težje od katere koli vrste trpinèenja. Starši ne izkažejo ljubezni in pozornosti svojemu otroku, ki zaène razmišljati, da si ne zasluži starševske ljubezni, zato ne razvije samozavesti in samospoštovanja. Starši lahko doživljajo otroka negativno že od samega rojstva.

SPOLNO TRPINÈENJE Spolno trpinèenje obsega skupno gledanje pornografskih èasopisov in filmov, do

opazovanje odraslega pri masturbiranju in spolnih igrah, dotikanju, masturbaciji in oralni, analni ali genitalni seks. Odrasla oseba koristi otroka za zadovoljitev svojih seksualnih potreb (Killen, 2007).

Na eni strani gre za prièa uvajanje strožjih sankcij za mladoletniško deviantnost, ki zagotavljajo varnost družbe (interes otroka je potisnjen v ozadje), po drugi strani pa je vedno moènejše gibanje za prepoved strožjih vzgojnih metod v družini (varovanja interesov otroka). Upravièeno lahko trdimo, da gre za dva izkljuèujoèa pristopa pri obravnavanju neposlušnih otrok. Država predpisuje staršem vzgojo in prepoveduje vse oblike nehumanega ravnanja z otrokom (vse oblike fiziènega, psihiènega kaznovanja, pri katerem se otrok poèuti zapostavljenega, neljubljenega), kadar pa se samo sreèuje z prestopniškim vedenjem, odstopa od družini zapovedanih metod vzgoje. Starši so lahko kaznovani, èe ne spoštujejo interesov otrok, medtem ko jih država ne spoštuje (oziroma postavlja na prvo mesto druge interese).

Starše država razoroži, sebi pa zagotavlja vedno moènejše orožje. Država dosledno zagotavlja koristi otrok v družini, , manj pa je za to dovzetna, ko bi jih morala zagotavljati sama; (takrat gleda na to vprašanje s povsem drugimi oèmi).

Družba se mora zavedati, da lahko vstopa med starše in otroka samo takrat, ko je nujno potrebno zašèititi otroka pred neprimernim ravnanjem staršev. Ravnanje pa je neprimerno, kadar vzgojne metode staršev ogrožajo otrokov razvoj; ena klofuta je za otroka prav gotovo manj nevarna (kljub negativnim posledicam na katere opozarjajo nekateri psihologi) kot, da postane njegov zašèitnik neosebna država (formalni mehanizmi namesto èustvenih vezi s starši).

Izhodišèe za zakonsko prepoved vseh oblik fiziènega kaznovanja otrok, torej tudi klofute, izhaja iz naslednjih predpostavk:

135 ? klofuta otroku škodi, tudi psihièno in

poveèuje oz. spodbuja nasilje pri otroku; ? lažje oblike nasilja je treba prepreèiti, ker postopoma prerašèajo v težje, ki lahko celo ogrozijo otrokovo življenje; ? otroci so ljudje, zato morajo imeti enake pravice kot odrasli; ker je prepovedano udariti odraslo osebo, je prepovedano udariti tudi otroka (Mrgole, 1999).

Glede škodljivosti klofute za otrokov razvoj so bile narejene številne psihološke raziskave, nobena pa ni preprièljivo dokazala, da klofuta sama po sebi škoduje. Ne govorimo o fiziènem trpinèenju otrok, ampak o tem, da starši otroka obèasno kaznujejo s t. i. pedagoško klofuto. Ta argument torej ni preprièljiv. Prav tako je nepreprièljiv argument, da morajo v razmerju med otroki in starši veljati enaka pravila kot za odnose med odraslimi. Ta argument povsem zanemari dejstvo, da so starši odgovorni za vzgojo otrok, torej za njegova ravnanja (predvsem v moralnem smislu, v doloèenem primeru pa tudi v okvirih odškodninskega in kaznovalnega prava). Poleg ostalih razlik je tudi zaradi navedenega primerjava neustrezna. Strinjamo se, da lažje oblike nasilja v nekaterih primerih prerastejo v hujše in pride do trpinèenja otrok, vendar veèina staršev, ki je kdaj že uporabila klofuto, ni prestopila naslednje stopnje v nasilju do otroka. Klofuta staršev ne spodbuja k stopnjevanju nasilja, ampak pri njih že pri prvi klofuti delujejo številni dejavniki, ki se lahko zaradi razliènih razlogov še okrepijo.

Odsotnost zakonske prepovedi klofute je nedvomno samo eden izmed njih (manj pomemben).

Spolna zloraba vkljuèuje razliène oblike spolnih aktivnosti, ki se navadno razvijajo od manj intimnih, nekontaktnih, do kontaktnih spolnih dejanj. Storilec si pogosto postopno pridobiva zaupanje otroka, kar mu omogoèa lažje izvajanje kaznivega dejanja, pri tem pa uporablja prevare, podkupnine, grožnje pa

tudi fizièno silo. Spolne zlorabe otrok se dogajajo v razliènih družbenih okoljih in niso odvisne od ekonomskega ali socialnega statusa, etniène ali verske pripadnosti žrtev oz. storilcev (Bošnjak, 1998).

Informacije o sumu kaznivega dejanja spolne zlorabe pogosto posredujejo centri za socialno delo ali druge ustanove (npr. zdravstveni in šolski zavodi). Velikokrat pa take zlorabe prijavijo tudi starši oz. eden od staršev, bližnji sorodniki ali posamezniki, ki niso neposredno povezani z otroki. Otrok se na primer zaupa sošolcu, ta pove svojim staršem, ki nato posredujejo.

V veè kot 80 % primerov otroci poznajo storilce kaznivih dejanj. Približno polovica je z otroki v sorodu, v skoraj 50 % za enega od staršev, nekaj je sorodnikov in družinskih prijateljev ali sosedov. V preostalih 20 % storilci otroke spoznajo, morda si celo aktivno prizadevajo urediti dostop do otroka, da bi lažje izvedli kaznivo dejanje.

Spolna zloraba otrok je v 183. èlenu Kazenskega zakonika RS opredeljena kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Najveèkrat so žrtve spolnih zlorab otroci, stari od 8 do 12 let, policija pa je že obravnavala tudi primere, ko so bile žrtve šele nekaj mesecev stari dojenèki. Takih primerov ni veliko, verjetno tudi zato, ker je informacije izjemno težko pridobiti (Graham, Moore, 2005).

Materialni dokazi so pri obravnavi spolnih zlorab redki. Zelo težko je najti sledove takih dejanj, redke so tudi prièe, ki so zlorabo videle. Policija se mora zato najveèkrat opreti prav na izjavo otroka, ki pa jo lahko potrdi posredno ali neposredno, saj je mogoèe iz izjave otroka razbrati, ali govori o stvareh, ki so se mu res zgodile, ali pa govori nauèeno zgodbo. O spolnih zlorabah otroci le redko lažejo. Veèja verjetnost je, da bodo o njej molèali, ker se bojijo posledic, ali ker so

136 storilcu naklonjeni, saj jih je ta preprièal, da jim s svojimi dejanji izkazuje ljubezen.

Posledice spolne zlorabe so lahko, pri otrocih, zelo hude. Okrevanje je dolgotrajno, njihovo življenje pa je lahko za vedno zaznamovano. Zgodnje zaznavanje takih zlorab je zato zelo pomembno.

Svoboda gibanja v EU in podiranje mej olajšujeta delovanje kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. EU mora vzpostaviti uèinkovita sredstva za obravnavo tega problema. Pred kratkim je bila v EU sprejeta odloèitev o telefonski liniji za pogrešane otroke in otroke, ki so žrtve spolnih zlorab. Gre za napredek pri odkrivanju pogrešanih otrok in pomoèi žrtvam kaznivih dejanj. Za iskanje pogrešanih otrok bi bilo mogoèe uporabiti tudi naèrtovani internetni evropski portal za pravosodje. Nekdanji minister Šturm je opozoril, da je na policijskih portalih mnogih držav èlanic mogoèe najti sezname pogrešanih oseb, vkljuèno z otroki.

Pravosodni ministri so se strinjali, da bi bilo potrebno pri tem vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bodo prepreèili zmedo (neskladnost podatkov na razliènih portalih) ali celo nezanimanje javnosti (èe bodo seznami preobsežni) (Durrant, 2003).

Z razvojem novih tehnologij dobivajo že znana kazniva dejanja nove oblike. Tudi EU se sooèa z novimi oblikami èezmejnega kriminala, katerega žrtve so otroci. Slovenija podpira možnost, da bi za zašèito otrok vkljuèili v zakonodajo pregon raèunalniške kriminalitete, vendar pa to ni dovolj.

Normativne rešitve ne zadostujejo, saj se na podroèju raèunalniške kriminalitete novi podtipi kaznivih dejanj razvijajo hitreje, kot je mogoèe sprejemati nove predpise.

Po m e m b n o j e , d a vs e s p re m e m b e zakonodaje spremljajo izobraževalne, promocijske in druge dejavnosti, ki bodo otroke in mlade uèile in jih osvešèale o

nevarnostih, ki prežijo nanje. Morebitne nove normativne rešitve mora spremljati tudi èezmejno sodelovanje preiskovalnih organov.

Prav tako je pomembno izboljšati policijsko delo pri odkrivanju kaznivih dejanj, katerih žrtve so otroci (Biskupic, 2005).

PODALJŠEVANJE OBDOBJA OTROŠTVA Kazensko pravo varuje otroka pred spolnimi zlorabami predvsem tako, da kaznuje odraslo osebo za vsa spolna dejanja z otrokom pod doloèeno starostjo, tudi èe se otrok morda strinja s spolno aktivnostjo. Za inkriminiranje doloèenega ravnanja ni potrebna uporaba sile ali grožnje (gre za klasièno posilstvo), ampak je pomembno, da je storilec izrabil nizko starost otroka, ki zaradi stopnje razvoja še ni mogel razumeti, kaj se z njim dogaja, ali pa se ni mogel upreti. V takih primerih tudi izrecna privolitev otroka za spolno dejanje ne opravièuje storilca. Država otroku do doloèene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete (v terminologiji Konvencije o otrokovih pravicah: zaradi varovanja njegovih koristi) ne prizna privolitvene sposobnosti za spolne dejavnosti (Melchiorre, 2004).

Prvotno je bila starostna omejitev za privolitev v spolne odnose vezana na spol (za deklice je bila praviloma nižja) in so jo zakonodaje prepoznavale kot starost, pri kateri je bilo mogoèe legalno skleniti zakonsko zvezo. V 14. stoletju je v Evropi za dekleta prevladovala starost 12 let, za fante pa 14 let. Od spola je bila odvisna starost za privolitev v spolne odnose in v poroko vse do 20. stoletja, ko se je razvilo gibanje za odpravo diskriminacije na osnovi spola. Analiza gibanja za odpravo diskriminacije iz leta 2004 je pokazala, da je taka diskriminacija še vedno razširjena pri doloèanju najnižje starosti za sklenitev zakonske zveze; 44 držav še vedno doloèa nižjo starost za dekleta kot za fante

137 (med njimi so tudi naslednje evropske države: Avstrija, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Armenija, Moldavija, Poljska, Romunija, Turèija) (Mrgole , 1999).

V osemdesetih in predvsem devetdesetih letih 20. stoletja je bilo organiziranih veliko mednarodnih sreèanj strokovnajkov in predstavnikov nevladnih organizacij, da bi zmanjšali spolne zlorabe otrok. Sprejetih je bilo tudi nekaj mednarodnih dokumentov, ki: ? inkriminirajo vsa ravnanja, ki lahko predstavljajo spolne zlorabe (poleg t. i. klasiènih spolnih zlorab še npr. otroško prostitucijo, otroško prostitucijo na internetu, posest pornografskega gradiva); ? poveèujejo uèinkovitost pregona storilcev spolne zlorabe (podaljšanje zastaralnih rokov, razširitev prijavitvene dolžnosti ...); ? dosledno kaznujejo vse zlorabe z ustrezno visokimi kaznimi, ki bodo delovale zastraševalno; ? šèitijo pred spolnimi zlorabami vse otroke do 18 leta starosti; ? okrepijo sodelovanje med državami pri pregonu storilcev; ? oblikujejo preventivne programe (Šelih, 2000).

Glede doloèitve starosti, s katero se mladostniku prizna zrelost za privolitveno sposobnost za spolne odnose, so mednarodni dokumenti neodloèni in poveèini govorijo o varovanju otrok pred zlorabami do 18. leta starosti. Potrebno je doloèiti, katere spolne aktivnosti v starosti do polnoletnosti predstavljajo zlorabe, tudi èe niso povezane z uporabo fiziène sile ali drugih naèinov prisiljevanja (Killen et all 2006).

Kdaj je storilec torej izrabil nezrelost, nemoè, podrejenost mladostnika? Države morajo doloèiti starost, ko lahko otrok pred 18 letom samostojno in z vsemi posledicami privoli v spolno aktivnost. Ta starost je

nedvomno odvisna od pojmovanja spolnosti in dozorevanja otrok v doloèenem kulturnem okolju. Neodloènost oz. previdnost mednarodnih organizacij je zato s tega vidika prièakovana in razumljiva. Izjemo med mednarodnimi akti predstavlja resolucija Parlamentarne skupšèine Sveta Evrope iz leta 1996, ki priporoèa državam, da v kazenski zakonodaji kot starost, s katero pridobijo mladostniki privolitveno sposobnost za spolne odnose, doloèijo (najmanj) 15 let (Mrgole, 1999).

Starost za privolitveno sposobnost za spolne odnose je po Evropi razlièna; od 12 let za deklice na Nizozemskem do v povpreèju najpogosteje doloèene starosti 15 let.

Navedena starost se je v nekaterih zakonodajah dvignila (npr. v Sloveniji leta 1999 iz 14 na 15 let), še bolj pa je ta dvig oèiten v daljšem èasovnem obdobju zadnjih 50 let. Zanimiva je primerjava te starostne meje med Evropo in ZDA. V ZDA je v povpreèju ta starost višja; v 33 državah je doloèena starost 16, 17 ali celo 18 let. Zanimiv pa je tudi podatek, dobljen s primerjavo med starostjo za kazensko odgovornost in starostjo za veljavno privolitev v spolne odnose; razlièno pojmovanje odgovornosti oz. njenih vidikov se kaže v tistih državah, v katerih otroci prej dosežejo starost za kazensko odgovornost, kot pa jim pravo prizna zrelost za odloèanje o sodelovanju v spolnih dejavnostih. Take države so v Evropi: Anglija, Estonija, Finska, Grèija, Latvija, Litva, Nizozemska, Norveška, Slovenija, Španija, Švica, Turèija, Ukrajina (Schaffner, 2002).

Starost, s katero lahko otrok pravno veljavno razpolaga s svojim telesom (privolitev v spolne odnose), v zadnjih nekaj desetletjih narašèa, hkrati v zadnjem desetletju opažamo tudi zniževanje starosti za kazensko odgovornost. Danes je vse veè prizadevanj za èim poznejše Gre za doloèeno neskladnost, in sicer otroci danes dozorijo prej in zato naj odgovarjajo za svoja dejanja

138 (nižanje starosti za kazensko odgovornost), in nasprotno trditev, da je treba otroke zaradi njihove nezrelosti èim dlje zašèititi pred spolnim izkorišèanjem (višanje starosti za privolitev v spolne aktivnosti) (Van Dijk, 2005).

Države torej (na pobude in celo zahteve nekaterih mednarodnih organizacij) staršem omejujejo obseg dovoljenih vzgojnih metod in prièakujejo, da bodo starši zaradi škodljivosti prepovedanih vzgojnih prijemov sedaj še uspešnejši pri vzgoji. Naèin pravnega urejanja odnosov med starši in otroki na tem podroèju izhaja iz mnenja države, da veèina staršev (raziskave kažejo, da veèina staršev uporablja blago fizièno kaznovanje otrok) ogroža razvoj otroka , in ne delajo v njihovo korist. Pri tem pa zakonodajalci prezrejo, da je družina primarni zašèitnik otroka in da mora tako tudi ostati; država je v tej temeljni funkciji ne more in ne zmore nadomestiti.

Država z usmeritvijo pozornosti na družino kot na problematièen prostor za primeren razvoj otroka odvraèa pozornost s podroèij družbenega življenja, kjer so otrokove koristi lahko dejansko ogrožene (npr. podroèje zdravstva, šolstva, ekonomskih razmer) (Durrant, 2003).

Ob poudarjanju odgovornosti mladoletnikov in posledièno represivnejšem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj pa sta opazni še dve možnosti, ki izhajata iz ravno nasprotnega pojmovanja zrelosti mladoletnikov in vloge države pri varovanju njihovih koristi. Gre za odmik privolitvene sposobnosti za spolne odnose v višjo starost in uvajanje zakonske prepovedi vseh oblik fiziènega kaznovanja otrok v družini v imenu varovanja otrokovih koristi. Spremembe niso znaèilne za vse evropske države, vendar so tako opazne, da za mednarodno razsežnost, predstavljajo notranja protislovja v konceptu otroštva. Države, še posebej pa mednarodne organizacije, bi morale biti do njih bolj kritiène (Van Dijk, 2005).

ZAKJLUÈEK Trpinèenje in zanemarjanje otroka v razliènih oblikah ima mnogo vzrokov na podroèju družbe in posameznika; posledica je nesreèen otrok.

Uèinkovito reševanje tega problema, (registriranje in razumevanje), vkljuèuje veliko družbenih intervencij v pravnem, socialnem in edukacijskem sistemu, veliko organizacijskih služb in strokovnjakov v vladnih sektorjih, ki sodelujejo pri reševanju tega vprašanja.

V obdobju globalizacije in internacionalizacije prava se temeljna sprememba v kazenskem in mladoletniškem kazenskem pravu kaže predvsem v p o u d a r j a n j u p o m e n a o d g o vo r n o st i posameznika za njegova dejanja, medtem ko je vpliv okolja potisnjen v ozadje. Posameznik mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja in državo razbremeniti odgovornosti za ustvarjanje ali dopušèanje razvoja dejavnikov, ki so privedli do izvrševanja kaznivih dejanj.

LITERATURA: Biskupic, Joan: Supreme Court strikes down death penalty for juveniles, USA Today, URL: www.usatoday.com (2005).

Bošnjak, Marko: Posegi v spolno nedotakljivost otrok, v: Spolnost, nasilje in pravo (ur. Z. Kanduè, D. Korošec, M. Bošnjak), Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1998, str.

228–230.

Durrant, Elton J.: Legal reform and attitudes towards physical punishment in Sweden, v: The International Journal of Children's Rights 11 (2003) 2, str. 147–173.

Graham, John; Moore, Carol: Trend report on Juvenile Justice in England and Wales,

139 Paper presented at the Conference of the E u r o p e a n S o c i e t y o f C r i m i n o l o g y, Amsterdam, URL: www.esc-eurocrim.org (2005).

Killen, M., Margie, N.G., & Sinno, S. Morality in the context of intergroup relationships. In M. Killen & J. Smetana (Eds.).

Handbook of moral development. (pp. 155183). Mahwah , NJ: LEA. (2006) Killen, M. Children's social and moral reasoning about exclusion. Current Directions in Psychological Science, (2007).

16, 32-36.

Konvencija o otrokovih pravicah (OZN), Preambula, Generalna skupšèina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1990 Mrgole, Albert: Malopridna mladež med zašèitniki in preganjalci, k nastajanju mledinskega prava, Ljubljana 1999.

Melchiorre, Jane: At what age?... are school-children employed, married and taken to court?, Right education project, Swedish International Development Cooperation Agency, 2004.

Schaffner, Laurie: An age of reason: Paradoxes in the US legal construction of adulthood, The International Journal of Children's Rights, 10 (2002), 3, str. 201–232. Šelih, Alenka: Mladoletniško sodstvo v preteklih sto letih: od uvedbe do krize, v: Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 60 (2000) 2, str. 191–214.

Van Dijk, Katherine: Trend report on Juvenile Justice in Belgium, Paper presented at the Conference of the European Society of Criminology, Amsterdam, august 25.–28.

2004, URL: www.esc-eurocrim.org (2005).

Viš. predav. mag. Ana Habjaniè, univ. dipl. org.

Svojo strokovno pot je zaèela v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor v Patronažnem varstvu kot polivalentna patronažna medicinska sestra. Kasneje je vodila Raèunalniško informacijsko dejavnost za potrebe patronažnega varstva. Prve raziskovalne izkušnje je pridobila kot èlanica raziskovalne skupine WHO pri mednarodni študiji Potrebe ljudi po zdravstveni negi.

Zaposlena je kot višja predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Njeno delovno podroèje je Zdravstvena nega starostnika in Raziskovanje v zdravstveni negi. V èasu pedagoškega dela je aktivno sodelovala kot koordinatorka za èlanice medicinske sestre v evropskem projektu Tempus NICE (Nursing Informatics and Computer Aided Education). S pomoèjo projekta je bilo izdanih na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru šest uèbenikov. Sodelovala je tudi v evropskem projektu Tempus ODIN (On-Demand Intranet for Nurse Education) in v bilateralnem hrvaškoslovenskem projektu Projektni model gerontoloških centrov-zunajinstitucialnega varstva za starejše ljudi v Sloveniji in Hrvaškem (2005/2006).

Zakljuèuje doktorski študij na Univerzi v Oulu na Finskem na temo (Quality of institutional eldelry care in Slovenia). Imela je veè samostojnih nastopov na razliènih strokovnih in znanstvenih domaèih ter mednarodnih konferencah.

141

Vrste nasilja nad starostniki

Povzetek Nasilje nad starejšimi je podroèje, ki ima v družbi že dolgo tradicijo in je danes skrito, zato ga je težko odkriti. Dogaja se v širšem družbenem okolju, najhujše pa je nasilje v domaèem in institucionalnem okolju. O nasilju nad starostniki govorimo takrat, ko oseba, ki ji zaupa, nad njim stori kakršno koli škodljivo dejanje. Najbolj pogoste oblike nasilja, ki se izvajajo nad starostniki, so fizièno, psihièno ter finanèno nasilje. Nasilje nad starejšimi je potrebno obravnavati z humanim in empatiènim pristopom ter kot družbeni in ne le kot individualni ali družinski problem.

Kljuène besede: starostnik, nasilje, medicinska sestra

Abstract Violence committed against the elderly is a subject that has a long tradition in our society.

This kind of violence is now largely hidden and difficult to detect. It happens in the wider social environment, the most burning is the form of violence which happening behind closed doors: violence in the home environment and in the institutional environment. About the violence against the elderly we can talk, when the person who trusted him, do any of the harmful act. The

most frequent forms of violence carried against the elderly are physically, mentally and financially violence. Violence against the elderly should be threating with humane and emphatical approach and as a social and not just as an individual or a family problem.

Keywords: elderly, violence, nurse

1 Uvod Na obmoèju Republike Slovenije je v poosamosvojitvenem obdobju naraslo nasilno vedenje na zasebnem (družinskem) in javnem podroèju. Strokovne službe vpletene v obravnavo nasilnih vzorcev vedenja beležijo porast splošnega nasilja v družinah, nasilja nad ženskami, otroki in starostniki, medvrstniškega nasilja med mladimi, nasilnih dejanj s smrtnim izidom ipd. Razlogi za to so razlièni in jih je pogosto težko doloèiti. Na razmere vplivajo širše družbene spremembe, znaèilne za »družbe prehoda«: (narašèajoèa brezposelnost, izpostavljanje posameznikove odgovornosti za zagotavljanje lastne in družinske sreèe, blagostanja in zdravja, upad odgovornosti države in institucionalnih služb za skrb državljanov, spremembe družinskih in družbenih vrednot, veèanje osebne negotovosti in izguba eksistencialne in ontološke varnosti) (Sedmak et al, 2006).

Nasilje nad starejšimi je verjetno ena

142 najbolj kontroverznih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Veliko ljudi zanika njegov obstoj, predvsem pa ne vedo, kako naj ravnajo, ko se z njim sreèajo (Plaz, 2008).

Zaradi narašèanja števila starega prebivalstva je razliènih nasilnih dejanj, v katerih so ljudje žrtve ali tudi storilci, vse veè.

Starostniki so veèinoma žrtve, storilci pa so njihovi sinovi, hèere, vnuki in drugi svojci, pa tudi tujci, ki išèejo žrtve. Najpogosteje gre za fizièno in psihièno nasilje ter za materialne zlorabe, sledijo pa zanemarjanje in zapušèenost starih ljudi ter spolne zlorabe.

Pentek (v Lešnik Mugnaioni 2004) navaja podatek, da nasilje preživlja približno 4 % starejših (severnoameriške raziskave govorijo o 1–10 % zlorabljenih starejših oseb), verjetno pa je nasilja še veliko veè.

Zlorabo starejše osebe najpogosteje prijavijo družinski èlani (20 %), bolnišnice (17 %), policija (11 %), izvajalci pomoèi na domu (9,6 %), prijatelji in sosedje (8,8 %). Med starejšimi osebami je najbolj šibka in ogrožena ženska, stara veè kot 75 let, ki je socialno izolirana, osamljena in ima nizko pokojnino (Pentek v Lešnik Mugnaioni 2004).

Nasilje nad starostniki je oblika medosebnega nasilja, ki je bilo pozno prepoznano kot problem, èeprav ima v družbi že dolgo tradicijo. Nasilje je v veliki meri skrito in ga je težko odkriti. Nasilje se dogaja med štirimi stenami in je skrito pred oèmi javnosti ter tako odmaknjeno od javnega nadzora.

2 NASILJE NAD STAROSTNIKI Nasilje je grob napad na druge osebno ali osebe, rezultat pa je izrazito poškodovanje ali prizadejanje fiziène škode tem osebam (Žužul, 1989: 46).

Slovar slovenskega knjižnega jezika doloèa

nasilje kot dejaven odnos do nekoga, znaèilen po uporabi sile ali pritiska.

Mednarodna stroka še ni doloèila nasilja nad starostniki, zato je mogoèe uporabljati doloèitev Združenih narodov: »Pri nasilju nad starimi ljudmi gre za enkratno ali ponavljajoèe se dejanje oziroma neustrezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in škodi starejši osebi ter jo spravi v nevarnost.« Bolj preprosto doloèilo pa nasilje med starimi ljudmi opredeljuje kot izraz, ki vkljuèuje vse vrste nasilja nad starejšimi ljudmi. Mednje prištevamo fizièno nasilje, èustveno ali duševno nasilje, finanèno ali materialno nasilje, zanemarjanje in spolno zlorabo (Hvaliè, 2002).

Najbolj so izpostavljeni stari ljudje, ki so oslabeli, bolni in se težko fizièno branijo, depresivni in dementni bolniki ter starostniki z drugimi kroniènimi duševnimi motnjami (Kogoj, 2000). Dejavniki tveganja za nasilna dejanja in zlorabe so fizièna in/ali psihièna prizadetost žrtve, izoliranost žrtve, negovalec, ki je stalno v stresu (pogosto so zlorabe nenamerne), storilec je na nek naèin (denarno, bivanjsko) odvisen od žrtve, mentalna prizadetost ali psihopatologija storilca, negovalca, drugih oseb v okolici stare osebe, zloraba alkohola in/ali drugih drog, revšèina, nezaposlenost, izginjanje tradicije skrbnega odnosa v družini in soseski, preživetje svoje opore v življenju (žena, kak drug pomemben èlovek) (Pentek 2000, Sykes, 2000).

Po mnenju Plazove (2008) je znaèilnost nasilja nad starejšimi tisto, po èemer se nasilje nad starejšimi razlikuje od drugih oblik nasilja v družini. Zagotovo dejstvo, da starost, psihofizièna kondicija in perspektiva žrtve vplivajo na to, da gre tudi za življenjsko ogrožajoèe razmere. Med vzroke za nasilje nad starejšimi lahko uvrstimo razmeroma

143 majhno družbeno in osebno moè, èustveno, fizièno, ekonomsko, institucionalno odvisnost, izoliranost žrtve, nekritiènost do pojavov nasilja in njegovo neprepoznavanje ter omalovaževanje, nespoštovanje dostojanstva in identitete starejših.

Na pojav nasilnih dejanj nad starostniki vplivajo številni dejavniki. Marsikdaj gre za vzorec vedenja, ki je prisoten v družinah, kjer se dogaja (se je dogajalo) nasilje nad ženskami in/ali otroki. Žrtve imajo v družinski anamnezi pogosto alkoholizem, duševne bolezni, revšèino, družinsko neskladje. Zlasti otroci pogosto osvojijo nasilni naèin obnašanja in kasneje v življenju zlorabljajo partnerja, svoje otroke ali (stare, nemoène) starše (Zaletel, 2000). Osebnostne lastnosti možne žrtve so: fizièno, duševno in ekonomsko prikrajšanje z zmanjšano stopnjo samooskrbe ali popolna odvisnost od svojcev, poèutijo se nemoène, nepotrebne, z negativno samopodobo, stari nad 80 let in veè, z obèutkom krivde, da so v breme svojcem ali tujemu negovalcu, živijo v skupnem gospodinjstvu z nasilnežem, so depresivni, dementni, zmedeni ali izjemno rahloèutni starostniki (The National Elder Abuse Incidence Study). Podobne znaèilnosti veljajo tudi za možne storilce zlorab, za katere je znaèilno, da fizièno ali psihièno niso kos skrbi za fizièno nemoènega ali psihièno moèno spremenjenega starostnika, njihova odgovornost in fizièna izèrpanost je lahko vzrok za stres, iz katerega ne najdejo poti, ostali so brez podpore in pomoèi drugih družinskih èlanov, nasilje v družini se jim zdi nekaj samoumevnega. Èe se odloèijo dati starostnika v dom upokojencev, ga zanemarijo, zapustijo, velikokrat so odvisni tudi od alkohola (Zaletel, 2000).

Plazova (2008) ugotavlja, da se najveè nasilja nad starejšimi dogaja doma, v partnerskih in sorodstvenih odnosih, in tam, kjer so starejši v odvisnem odnosu do svojih skrbnikov ali negovalcev, tj. v domovih za

starejše obèane in obèanke, bolnišnicah, v patronažni službi in drugje. Najveè konfliktov, nasilja, napetosti, slabih odnosov in odsotnosti komunikacije najdemo prav tam, kjer bi prièakovali skrb, nego razumevanje, potrpežljivost in pomoè starejšim.

3 VRSTE NASILJA NAD STAROSTNIKI Èe se želi posameznik vkljuèiti v akcije za prepreèevanje in odpravo nasilja, mora poznati oblike in znake nasilja.

V raziskavi, ki jo je izvedla Kuzmaniè Korva (2008), so najpogostejša nasilja: ? izkorišèanje (finanèno ali omejevanje pravic, npr. omejevanje razpolaganja z lastnim denarjem), ? za n e m a r j a n j e ( o p u st i te v n e g e , hranjenja, omejevanje stikov), ? psihièno nasilje (verbalno nasilje, osamitev, izoliranost od ostalega sveta), ? fizièno nasilje (npr. lasanja, pretepanja, poškodbe).

3.1 TELESNO NASILJE Telesno nasilje je uporaba fiziène sile, ki lahko povzroèi telesne poškodbe, fiziène boleèine ali okvare. Ni nujno, da je omejena samo na oèitno nasilna dejanja (Pentek, 2000). Telesno in fizièno nasilje je prepoznavno po raznih udarcih, poškodbah, grožnjah z uporabo sile, omejevanju pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih fizioloških potreb (voda, hrana), opustitvi nujne nege, omejevanju dostopa do zdravstvenih storitev, prepovedi ogrevanja stanovanja, kar povzroèa telesne boleèine in razne bolezni. Naèrtnih nasilnih dejanj najbrž ni veliko, veè je takih, ki so posledica razliènih predsodkov, napaènih preprièanj ali pomanjkljivega znanja ter strokovnosti svojcev in zdravstvenega osebja.

144 Pri takem nasilju morajo medicinske sestre biti pozorne na: ? praske in podplutbe okrog oèi, udarnine, raztrganine, odrgnine od vrvi; ? nalomljene ali zlomljene kosti, poèeno lobanjo; ? o d p r te ra n e , v rez n i n e , v b o d e , neoskrbljene poškodbe; ? podplutbe, izvine in notranje poškodbe, krvavitve; ? fiziène znake kaznovanja ali zapiranja; ? laboratorijske izvide, ki potrjujejo predoziranje zdravil ali nezadostno uporabo ? predpisanega zdravila; ? izjavo starostnika, da so ga udarjali, oklofutali, obrcali ali z njim grdo ravnali, nenadno spremembo vedenja prizadetega; ? svojci ozirom osebje ne dovoli obiskovalcem, da bi se s starejšim sreèali na samem (Bokal, 2008).

duševne posledice, ki se kažejo v manjšem s a m o s p o što va n j u , m o t n j a h s p a n j a , pasivnosti in umikanju. Starostnik se boji osebe, ki ga zlorabljajo, ali pa je opazno zgolj popušèanje taki osebi (Kogoj, 2000).

Na psihièno nasilje morajo medicinske sestre pomisliti, kadar opazijo èustveno prizadetost ali vznemirjenost, izredno zaprtost vase, nekomunikativnost ali neodzivnost, izjavo osebe, da je bila izpostavljena besednemu napadu ali èustvenemu nasilju, jezavost, žalost ali jokavostno, samoobtoževanje, neješènost ali odklanjanje hrane od doloèenih oseb, telesno slabo poèutje (nespeènost, glavoboli, bruhanje, motnje spolnosti), stres in zaskrbljenost, izgubo samospoštovanja in slabo samopodobo, izogibajoèe vedenje, nakazovanje telesnih boleèin (Bokal, 2008).

3.3 FINANÈNO NASILJE 3.2 ÈUSTVENO NASILJE Èustveno nasilje pomeni povzroèanje trpljenja, èustvene boleèine ali žalosti. Izraža se s sovražnim vedenjem do starejših, grožnjami, poniževanjem, omejevanjem bolnikovih potreb, socialno izolacijo, zaklepanjem bolnika, omejitvijo obiskov, kar ima za posledico trpljenje, osamljenost, èustvene motnje, negativen vpliv na bolnikovo vedenje in razna bolezenska stanja. Žrtve verbalnega nasilja so poroèeni stari ljudje, enako pogosto moški in ženske.

Povzroèitelj je ponavadi partner ali kakšna druga oseba, ki ga neguje. Èustvena ali psihièna zloraba vkljuèuje verbalne napade, žalitve, grožnje, sramotenje, poniževanje in nadlegovanje, krièanje; tudi to, da s starostnikom ravnajo kot z otrokom, da mu prepreèujejo stike z družino in prijatelji, da ga ignorirajo ali prisilno izolirajo od družbe.

(Pentek, 2000). Ponavljajoèa se zloraba pušèa

Finanèno ali materialno izkorišèanje je nelegalna ali nepravilna uporaba prihrankov, posesti ali lastnine starostnika: vnovèevanje èekov brez dovoljenja, ponarejanje podpisa starostnika, kraja denarja ali lastnine, s prisilo ali prevaro doseèi, da starostnik podpiše nek dokument (na primer pogodbo ali oporoko), zloraba položaja pokrovitelja, skrbnika ali odvetnika (Pentek, 2000). Finanènim zlorabam so še zlasti izpostavljeni tisti stari ljudje, pri katerih so interes ter možnost presoje in odloèanja oslabeli zaradi duševnih motenj, kot sta demenca in depresija (Kogoj, 2000).

Finanènemu nasilju so izpostavljeni starostniki v domaèem okolju in v ustanovah.

Starostnik nima nadzora in dostopa do svojih finanènih sredstev, èeprav je še zmožen upravljati z njimi.

Medicinske sestre pri materialnem nasilju težko opazijo vidne spremembe. Na nasilje pa

145 lahko posumijo, èe gre za nenadno spremembo oporoke in drugih finanènih dokumentov, vpis dodatnih pooblašèencev na banèno kartico prizadete osebe, plaèevanje nepotrebnih dragih storitev, nenadna sprememba stanja na banènem raèunu ali naèinu poslovanja, vkljuèno z nepojasnjenimi dvigi velikih vsot denarja s strani oseb, ki spremljajo prizadete osebe, nepojasnjeno izginotje prihrankov ali dragocene lastnine, ureditev pod standardne oskrbe ali neplaèevanje raèunov, èeprav so na razpolago ustrezni finanèni viri, odkritje ponarejenega podpisa starejše osebe za izpeljavo finanènih transakcij ali prevzem lastnine, izjava prizadete osebe, da jo finanèno izkorišèajo (Bokal 2008).

3.4 ZANEMARJANJE Zanemarjanje je zavraèanje ali neizpolnjevanje kakršnih koli obveznosti, ki jih ima nekdo do starostnika. Vkljuèuje tudi zavraèanje ali neizpolnjevanje obveznosti osebe, ki ji je bilo zaupano skrbništvo.

Znaèilno zanemarjanje je nepripravljenost ali nesposobnost zagotoviti starostniku življenjsko nujne reèi, kot so hrana, voda, oblaèila, bivalni prostor, osebna higiena, zdravila in varnost ter ostali osnovni pogoji, ki izhajajo iz osebne odgovornosti ali pogodbenega dogovora (Pentek, 2000).

Zanemarjen starostnik toži, da je osamljen in si želi stikov s svojci.

Znaki zanemarjanja, s katerimi se medicinske sestre pogosto sreèujejo ob stikih s s t a ro s t n i k , s o : d e h i d r i ra n o s t i n podhranjenost, splošna oslabelost, hipotermija, umazano in zanemarjeno življenjsko okolje (vonj po urinu, fekalijah, neprimerna oblaèila), napaèna ali nenatanèna uporaba zdravil, tvegane in nezdrave življenjske razmere (pomanjkanje kurjave, nepravilna elektrièna napeljava),

razjede zaradi pritiska, nezadovoljena potreba po zobno protetiènih pripomoèkih, slušnih aparatih ali drugih pripomoèkih (Bokal 2008).

3.5 ZAPUŠÈENOST Zapušèenost pomeni, da posameznik, ki je naravno odgovoren za oskrbo starostnika, ali oseba, ki ji je bilo zaupano skrbništvo, le-tega zapusti (Pentek, 2000). Zapušèen starostnik doma nima osnovnih materialnih pogojev za normalno življenje in nikogar, ki bi mu pri tem pomagal. Svojci so ga zapustili in mu odklanjajo pomoè. Zapušèen starostnik v domskem varstvu ponavadi nima obiskov in nikakršnih stikov s svojci, zato je žalosten in molèeè, ni motiviran in ne sodeluje v zdravstveni negi in rehabilitaciji.

Znake zapušèenosti lahko medicinska sestra prepozna kot: zapustitev prizadete osebe v bolnišnici ali zavodu, zapustitev v nakupovalnem središèu ali katerem drugem kraju, izjava prizadete osebe, da je bila zapušèena (Bokal, 2008).

3.6 POSEBNE OBLIKE NASILJA NAD STAROSTNIKI Pod posebne oblike nasilja se uvršèajo spolno nasilje, samozanemarjanje in medicinsko nasilje.

3.6.1 Spolno nasilje Spolna zloraba sicer spada med telesno zlorabo, vendar se zaradi svoje specifiènosti obravnava posebej. Spolna zloraba je vsake vrste neprostovoljen spolni kontakt z osebo, ki ne more ali ne želi dati svojega pristanka za tako ravnanje. Vkljuèuje tudi nezaželeno otipavanje, prisilno goloto in fotografiranje

146 (Pentek, 2000). Spolnost v starosti je tabu tema in marsikdo ima o tem moène predsodke ter negativno mnenje. Starostni stereotip prikazuje starega èloveka kot osebo brez spolnega nagona, pogosto kot nezmožno za spolne odnose, kar je daleè od resnice. Tudi stari ljudje lahko imajo spolno življenje in so lahko tudi žrtve spolne zlorabe.

Da je bil starostnik žrtev spolnega nasilja, medicinska sestra posumi takrat, ko opazi: odrgnine na podroèju prsi in spolnih organov, neprièakovano analno ali vaginalno krvavitev, strgano, onesnaženo ali krvavo spodnje perilo, izjavo zlorabljene osebe, da je bila spolno napadena ali posiljena (Bokal, 2008).

omenja in se predvsem nanaša na odnos zdravnikov do te populacije. To je vrsta zlorabe, ki se kaže z dajanjem doloèenih zdravil, ki za bolnika niso nujno potrebna (npr. uspavala, pomirjevala) ali pa se neutemeljeno odstopi od nadaljnje terapije (npr. je »prestar« za doloèeno obliko zdravljenja) (Pentek, 2000). Medicinsko nasilje nad starimi ljudmi je tudi opravljanje agresivnih in ogrožujoèih preiskav pri umirajoèih starostnikih.

Za vse oblike nasilja je znaèilno, da se stopnjujejo - redko je takoj prisotno fizièno nasilje, obièajno se vrste nasilje prepletajo m e d s e b o j i n sto p n j u j e j o ( n a j p re j izkorišèanje, omejevanje.., in na koncu tudi fizièno nasilje).

3.6.2 Samozanemarjanje Gre za obliko zlorabe in nasilja, kadar starostnik zanemarja samega sebe. S tem ogroža svoje zdravje in življenje. Gre za znaèilno vedenje starih ljudi, s katerim ogrožajo lastno zdravje in varnost. Kaže se kot nepripravljenost ali nesposobnost, da bi se sami oskrbeli s hrano, vodo, obleko, bivališèem, poskrbeli za svojo varnost, osebno higieno in zdravila (Pentek, 2000).

Kot znake samozanemarjanja medicinska sestra lahko prepozna: popolnoma neprimerno bivališèe ali brezdomnost, podhranjenost, dehidriranost, nepravilno oskrbljene rane ali slaba osebna higiena, nezdrave življenjske okolišèine (nepravilna e l e k t r i è n a n a p e l j ava , p o m a n j ka n j e ogrevanja, tekoèe vode), neustrezna oblaèila, pomanjkanje potrebnih zdravstvenih pripomoèkov (Bokal, 2008).

3.6.3 Medicinsko nasilje Gre za obliko zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi, ki se v zadnjem èasu vedno bolj

4 ZAKONODAJA NA PODROÈJU NASILJA NAD STAROSTNIKI V Sloveniji je s 1. 3. 2008 zaèel veljati Zakon o prepreèevanju nasilja v družini. To je tudi prvi zakon v zgodovini Slovencev, ki jasno opredeljuje razliène vrste nasilja v družini. Na posebno mesto postavlja problematiko nasilja nad starejšimi, ki so poleg otrok, invalidov ter oseb s posebnimi potrebami najbolj ranljivi. Novi zakon o prepreèevanju nasilja v družini opredeljuje odgovornost celotne družbe za nudenje pomoèi vsem, ki želijo izstopiti iz kroga nasilja, saj nalaga vsem, ki pri svojem delu zaznajo nasilje, dolžnost, da ga prijavijo ter dolžnost, da sodelujejo v multidisciplinarnih skupinah, ki jih za vsak konkreten primer ustanovi Center za socialno delo.

Do uvedbe zakona o prepreèevanju nasilja v družini je bila dolžnost drugih instituciji obvešèati center za socialno delo o nasilju v družini le, èe so bili pri nasilju prisotni mladoletni otroci. Prijava ostalih oblik nasilja je bila odvisna od osvešèenosti posameznikov, ki so imeli potrebna znanja, da

147 so nasilje zaznali in ga ustrezno obravnavali.

Danes zakon zavezuje vse, ki pri svojem delu zaznajo nasilje, da o tem obvestijo center za socialno delo, razen v primerih, ko polnoletna žrtev temu nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (Hrovatiè, 2008).

Oseba, ki doživlja nasilje v družini, se tako nikoli ne bo obrnila na ustrezne službe pomoèi ali zakonsko zašèito (ki ji jo ponuja nov zakon), èe bo ocenila, da so doloèene oblike nasilnih ravnanj »normalne« in »sprejemljive«, ali èe bo verjela, da je vendarle ona tista, ki s svojim »neprimernim« vedenjem izziva nasilnega partnerja.

Uèinkovitost sprejetih politik preventive, ozavešèanja, intervencij in sankcioniranja je odvisna od tega, v kolikšni meri omenjeni ukrepi dejansko upoštevajo stališèa ljudi in v kolikšni meri jih veèinsko mnenje dojema kot sprejemljiva in »sebi lastna« (Pollitz Worden in Carlson, 2005). Èe je žrtev sposobna sodelovati in odloèati o naèinu pomoèi, je delo centra za socialno d e l o u s m e r j e n o v ko o rd i n a c i j o i n povezovanje vseh institucij glede na potrebe žrtve. Veliko bolj zapleteno je delo, èe starejša oseba zaradi bolezenskih sprememb ali iz drugih razlogov ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi ter je zlorabljena od oseb, ki morajo zanjo skrbeti. V teh primerih ima center za socialno delo posebna pooblastila, ki jih ne more izpeljati brez sodelovanja zdravstva in sodstva – gre za doloèitev skrbnika in odvzem poslovne sposobnosti.

Zakon o prepreèevanju nasilja v družini izpostavlja skrb države za starejše ljudi in otroke ter invalide kot posebej ranljive skupine (Hrovatiè, 2008).

4.1 Državne ustanove, ki imajo vlogo pri obravnavi kaznivih dejanj in nasilja (Mörec, 2006) SODIŠÈA Sodišèa izvajajo sodno oblast v državi, so neodvisna in nepristranska. Osnovna naloga sodišè je, da v vsakem postopku razsodijo, kdo ima prav. Pristojna so tudi za izvrševanje sodnih odloèb. Loèimo okrajna, okrožna, višja sodišèa in Vrhovno sodišèe.

DRŽAVNO TOŽILSTVO Je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj. Državni tožilec v kazenskem postopku zastopa žrtev.

POLICIJA Varovanje državljanov pred nasilnimi razmerami je glavna naloga policije.

CENTRI ZA SOCIALNO DELO So javni zavodi, ki opravljajo razliène dejavnosti s podroèja socialne varnosti in nudijo storitve s svojega strokovnega podroèja. Njihova glavna naloga je svetovanje in pomoè posameznikom v stiski.

ZDRAVSTVENE USTANOVE So ustanove, ki nudijo preventivo in zdravljenje pri poškodbah in boleznih. Èe pride do primerih fiziène ali spolne zlorabe ali napada, je potrebno poiskati pomoè v eni od zdravstvenih ustanov (zdravstveni dom, splošne bolnišnice itd.).

4.2 Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, nasilja (Mörec, 2006) V Sloveniji je kar nekaj nevladnih organizacij in društev, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja. So neprofitne organizacije, dejavnosti

148 v njih so brezplaène in delujejo zato, da pomagajo ljudem. Nimajo javnih pooblastil in niso vezana na nobeno vladno ustanovo, kar pomeni, da so politièno neodvisne in da niso pod nobenim pritiskom ali vplivom. Nekaj nevladnih organizacij s podroèja boja proti nasilju: Centri za pomoè žrtvam kaznivih dejanj, Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma, Društvo za pomoè v duševni stiski idr.

Posebno mesto pri zašèiti starejših ljudi imajo civilna družba in nevladne organizacije, ki v sodelovanju s centrom za socialno delo osvešèajo javnost, odkrivajo zlorabe in uèinkovito naèrtujejo pomoè. Še posebej dragoceno je sodelovanje z društvom upokojencev, ki ima pomembno vlogo pri odkrivanju nasilja, kar se je še posebej izkazalo v programu starejši starejšim ter Rdeèim križem.

5 PREPREÈEVANJE NASILJA Za prepreèevanje in uèinkovitejše ukrepanje proti nasilju je potrebno o pojavih nasilja, zlorab, diskriminacije spregovorili v najširši javnosti in medijih, v svetih obèin, nevladnih organizacijah in v državnih organih.

Opozarjati je potrebno na posledice negativnih dejanj, ki ogrožajo kakovost življenja vseh generacij.

Družina je prostor, kjer se izvaja najveè nasilja nad mladimi in starejšimi, zato je potrebno nameniti družini veèjo družbeno in strokovno pozornost (izobraževanje, svetovanje, terapevtska pomoè in nudenje raznovrstnih storitev, še zlasti tedaj, èe družina oskrbuje bolne, starejše in invalidne ljudi).

Za uèinkovitejše izvajanje Zakona o prepreèevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) je treba pripraviti podzakonske akte in nacionalni program, ki bodo temeljili

na celovitosti in strokovnosti, upoštevajoè tudi vlogo nevladnih organizacij.

Starejši ljudje potrebujejo spremljevalca in zagovornika, tudi na lokalnem nivoju, ker le tako bodo moènejši in varnejši pri prepreèevanju in odkrivanju nasilja.

Uvesti je treba brezplaène telefonske svetovalnice in omogoèiti dostop do krajevnih centrov brezplaène pravne pomoèi.

Vzpodbujati je treba raziskovalno dejavnost, pripraviti letne analize stanja teh negativnih pojavov, izboljšati pretok informacij in strokovno sodelovanje med vsemi odgovornimi službami na lokalnem in nacionalnem nivoju.

Po mnenju Plazove (2008) morajo biti prihodnje usmeritve vseh, ki si prizadevajo za odkrivanje in prepreèevanje nasilja nad starejšimi, naslednje: ? èim veè preventivnih akcij ozavešèanja širše javnosti, ki bodo spodbudile odprto in odkrito komunikacijo o nasilju nad starejšimi; ? nenehno pozivanje k veèji senzibilnosti do problematike nasilja nad starejšimi (tako med starejšimi, pri vladnih in nevladnih organizacijah in institucijah ter medijih); ? spodbujanje dialoga med nevladnimi organizacijami in vladnimi institucijami, ki obravnavajo nasilje oz. spodbujanje nenasilne komunikacije, strpnost in spoštovanje èlovekovih pravic; ? usposabljanje in izobraževanje poklicnih skupin, ki se sreèujejo s starejšimi (zdravniki, zaposleni v zdravstveni negi, socialni delavci, zaposleni v domovih za starejše obèane in drugih ustanovah, kjer bivajo starejše osebe; ? razvijanje socialne preventivne dejavnosti v društvih upokojencev in drugih nevladnih organizacijah, ki združujejo starejše osebe;

149 ? priprava podzakonskih aktov in

nacionalnega programa za uèinkovito izvajanje Zakona o prepreèevanju nasilja v družini z upoštevanjem vloge nevladnih organizacij; ? nadaljnje razvijanje dobrih praks kot so n p r. s k u p i n e z a s a m o p o m o è , posvetovalnice za starejše, brezplaène telefonske linije.

6 VLOGA MEDICINSKE SESTRE Medicinska sestra je zagotovo oseba, ki se z nasiljem in zlorabo nad starimi ljudmi najpogosteje sreèujejo. Zdravega starostnika, ki je tudi lahko žrtev nasilja, sreèuje patronažna medicinska sestra med rednimi preventivnimi obiski. Pri bolnem in dementnem starostniku, psihiatriènem bolniku na domu bo lahko še prej opazila težave in nepravilnosti v odnosih z domaèimi èlani družine. Medicinska sestra v zdravstvenem domu prav tako lahko opazi zlorabo in nasilje nad starim èlovekom pri njegovih obiskih v ambulanti, kadar prihaja do ponavljajoèih se sumljivih telesnih poškodb, psihiène stiske in kadar v pogovoru ne upa govoriti o svojcih, ali pa le nakaže strah pred njimi. Medicinske sestre na bolnišniènih oddelkih, kjer prevladujejo stari ljudje, morajo vedeti, da zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi obstajajo in da morajo biti pozorne na možne znake. Tudi medicinska sestra v domu upokojencev se sreèuje z zlorabljenimi starostniki, še veèkrat pa z zanemarjenimi, èeprav ne kažejo znakov bolezni. V tuji literaturi omenjajo in opozarjajo na zlorabo in nasilje nad starimi ljudmi v ustanovah, npr. domovih, ki ga izvaja osebje. V veèini primerov prihaja do stisk med osebjem in starimi ljudmi zaradi poskusov »vkalupljanja« starih ljudi v dnevni ritem v domu, ko se ne prisluhne dovolj osebnim potrebam starostnika (Veber, 2004).

7 SKLEP Potrebno je zaèeti govoriti o zlorabi in nasilju nad starimi ljudmi, da ga bodo ljudje in zdravstveno osebje sploh prepoznavali, saj se zdi, da gre za družinski problem, v katerega nihèe ne dreza.

Do problematiènih odnosov med starostniki in njihovimi svojci prihaja zaradi nepoznavanja starosti ter znaèilnosti starostnika. Od svojih staršev prièakujejo, da bodo vedno enako mentalno bistri, fizièno aktivni in psihièno stabilni. Ko vse te funkcije pri starostniku poèasi upadajo, so pretreseni, postanejo nestrpni do njih, jih zaradi tega zanièujejo, omalovažujejo, se nanje jezijo in terjajo od njih nemogoèe – biti enak kot prej.

Njihov odnos je lahko iztiri v fizièno ka z n ova n j e i n m u è e n j e z n a s i l n i m razgibavanjem, posedanjem na vozièek, hojo z moènimi boleèinami, nasilnim hranjenjem, ko starostniku pogosto zaide hrana v sapniku…

Rešitev in dobro preventivo zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi vidimo v izobraževanju svojcev in varovancev v domu ter njihovega negovalnega in zdravstvenega osebja Z informiranjem o starostnih spremembah in težavah starostnika lahko prièakujemo boljše odnose med starostniki in svojci. Predavanja in individualni pogovori o porajajoèih vprašanjih bi moral postati nujni del sprejemanja in vkljuèevanja starostnika in svojcev v dom. Prav tako je nujno potrebno dodatno izobraziti negovalno osebje v domu in jih pouèiti o zdravi in bolni starosti.

Osnovno izobraževanje daje premalo znanja za dobro delo v domu, saj je potrebno poznati veè gerontoloških in geriatriènih tem. Osebje bi se moralo pogovarjati in razreševati osebne stiske zaradi obremenitev na delovnem mestu (intervizija in strokovna podpora na superviziji). S tem bi prepreèevali sindrom izgorevanja in posledièno možnost zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi.

150 Potrebno je govoriti o zlorabi in nasilju nad starimi ljudmi, saj mnogi mislijo, da je to le družinski problem, sramota, ki naj ostane za zaprtimi vrati družine. Potrebno se je pripravljati na starost (svojo, materino ali oèetovo), da bomo razumeli drug drugega, se podpirali in si pomagali, ko bo to potrebno. S tem tudi dobro in preventivno delujemo proti zlorabi in nasilju nad starimi ljudmi. Pouèevati in podpreti je treba preobremenjene svojce, ki skrbijo za starostnike, da ne bi zapadli v nasilje nad njimi.

Za vse, ki živijo in delajo s starimi ljudmi je pomembno poznati in prepoznavati fiziène in psihiène spremembe pri starostnikih, ki nastanejo zaradi staranja ali kot posledica bolezni. Težave nastajajo, ker preslabo poznamo in ne razumemo starostnika in njegovega fiziološkega in patološkega staranja, ki je lahko podlaga za pojav zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi. Po mnenju Pentekove (2003) so potrebne službe, ki bi nudile razliène oblike pomoèi starejšim: razviti je potrebno poseben telefon za pomoè starim ljudem v stiski, ustanoviti varne hiše, ustrezno usposobiti negovalno in zdravstveno osebje v prepoznavanju zlorab in medijsko bolj pokriti problematiko nasilja nad starimi osebami. Pomembno je tudi pridobivanje epidemioloških podatkov, svetovanje in pomoè družinskim èlanom, ki skrbijo za starejšo osebo.

Gerontološko društvo Slovenije. ?

Kuzmiè Korva, D. (2008) Nasilje se

najpogosteje dogaja doma. Dostopno na: http://www.zvezaparaplegikov.si/util/mma_bin.php?id=2 006010716193208 (14.1.2009) ?

Lešnik Mugnaioni, D. (2004) Nasilje nad

starejšimi. V: Psihosocialna pomoè ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje, priroènik. Ljubljana: Društvo SOS telefon. ?

Mörec, P. (2006) Pravica do varnosti pred

nasiljem, materialno, psihièno in fizièno zlorabo. V: Pavliha, M. (ur.). Pravice in soodgovornost življenja v starosti.

Velenje: Pozoj: Tecum. ?

Pentek M. (2000) Nasilje, zloraba in

starejši ljudje. V: Nasilje, zloraba in starejši ljudje. Otoèec: Gerontološko društvo Slovenije. ?

Pentek, M. (2003) Predstavitev

mednarodne mreže za preventivo zlorabe starejših (INPEA). Gerontološko društvo Slovenije. ?

Plaz, M. (2008) Posvet: Kaj bomo skupaj

naredili za prepreèevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami, 17. 6.

2008, Državni svet. Dostopno na: http://www.drustvo-sos.si (13.1.2008). ?

Pollitz Worden, Alissa, in Carlson, Bonnie

sestra. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.

E. (2005): Attitudes and Beliefs About Domestic Violence: Results of a Public Opinion Survey, II. Beliefs about Causes.

Journal of Interpersonal Violence, 20 (10): 1219–1243.

?

Hvaliè, S. (2002) Nasilje nad starimi

?

Sykes JT. Forgotten elders: an aging

8 LITERATURA ?

Bokal, J. (2008) Nasilje in medicinska

ljudmi. Kakovostna starost, str:36-45. ?

Kogoj, A. (2000) Zdravstveni delavci pri

odkrivanju nasilja in zlorab. V: Nasilje, zloraba in starejši ljudje. Otoèec:

society's orphans. V: Nasilje, zloraba in starejši ljudje. Otoèec: Gerontološko društvo Slovenije, 2000. ?

Sedmak, M., et al (2006) Nasilje v

151 družinah v Sloveniji. Dostopno na: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.go v.si/pageuploads/dokumenti__pdf/r_n asilje_v_druzinah_rezultati.pdf (14.1.2008). ?

Veber, S. (2004) Zloraba starih ljudi in

nasilje nad njimi. Obzor Zdr N 38: 14957. ?

The National Elder Abuse incidence

s t u d y. D o s t o p n o n a : http://www.aoa.gov/eldfam/Elder_Rig hts/Elder_Abuse/AbuseReport_Full.pdf (14.1.2009) ? Žužul, Miomir. 1989. Agresivno

ponašanje: Psihologijska analiza.

Zagreb: RZ RKSSOH. ?

Zaletel M. (2000) Medicinske sestre pri

sreèevanju z nasiljem v okolju starejših oseb. V: Nasilje zloraba in starejši ljudje.

Otoèec: Gerontološko društvo Slovenije.

Jelka Èernivec, dipl. m. s.

Jelka Èernivec je diplomirana medicinska sestra , zaposlena v Domu upokojencev Danice Vogrinec Maribor kot glavna medicinska sestra od leta 2004. Pred tem je bila zaposlena osemindvajset let v UKC Maribor, kjer je zaèela kot srednja medicinska sestra na Oddelku za anestezijo in reanimacijo, ob delu pridobila naziv višje medicinske sestre in leta 1988 prevzela vodenje zdravstvene nege kot glavna medicinska sestra na Oddelku za internistièno intenzivno medicino. V tem èasu je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvo in pridobila naziv diplomirane medicinske sestre. V UKC Maribor je aktivno sodelovala pri pripravi Standardov zdravstvene nege, bila je mentorica študentom in pripravnikom in si prizadevala za razvoj stroke.

Bila je ustanoviteljica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, katerega je uspešno vodila dvanajst let. Zbornica zdravstvene nege ji je podelila najvišje priznanje zlati znak, za prispevek k prepoznavnosti stroke zdravstvene nege v slovenskem prostoru.

Aktivno sodeluje s Centrom za poklicno izobraževanje pri pripravi vsebin za nacionalne poklicne kvalifikacije, kjer je bila predsednica Podroènega odbora za zdravstvo in socialo,imenovanega s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

153

Pravice starostnikov do zašèite pred nasiljem svojcev

Izvleèek Zaposleni v socialnovarstvenih ustanovah se pri svojem delu sreèujejo z razliènimi vrstami nasilja nad stanovalci oziroma starostnik; izvajajo ga svojci in tudi zaposleni.

Ni veliko primerov, ko bi strokovni delavci sprožili postopek in prijavili nasilje v domskem varstvu, kar kaže, da ga ne znamo oziroma ne želimo prepoznati. Ko smo preprièani, da gre za doloèeno vrsto nasilja, naletimo na nestrinjanje stanovalca s predlaganimi ukrepi,zagovarja svojca in zanika njihovo neustrezno ravnanje.

Zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi bi morali pridobiti veè znanj o tem, kdaj in kje je tista meja, ko iz najveèkrat dobronamernega poèetja, le-to preide v nasilje nad starostnikom.

Kljuène besede: dom upokojencev, svojci starostnik, nasilje, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi

RIGHTS OF ELDERLY AGAINST FAMILY VIOLENCE

Abstract Employees in social welfare institutions face many forms of violence towards the elderly or towards the residents of nursing

homes. Research show most victims suffer from family violence or nursing home abuse.

There are very few cases where an employee reported a case of family violence, which shows that we don't know how to recognize domestic violence or simply don't want to.

When we are convinced about the occurrence of family violence, the victim usually disagrees with the suggested measures and defends the family member or denies the abuse. It is essential that doctors, carers, statutory social workers are educated and made aware of the issue of violence so that they are able to recognize the thin line between a good intention and violence.

Keywords: elderly, violence, social welfare, family violence, nursing home abuse

1 Uvod V Domu upokojencev Danice Vogrinec Maribor (v nadaljevanju Dom) se zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi sreèujemo s posameznimi oblikami nasilja svojcev nad starostnikom, stanovalcem Doma. V raziskavi, ki jo je za diplomsko nalogo opravila medicinska sestra Snježana Veber, so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi – srednje, višje in diplomirane medicinske sestre.

Na vprašanje Ali ste že slišali za zlorabo in

154 nasilje nad starimi ljudmi? je 95 % anketiranih odgovorilo pozitivno, s èimer sem zelo zadovoljna. V enoti Tabor so na to vprašanje pritrdilno odgovorili v 100 %. Poznavanje problematike med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki nam daje upanje za veèjo pozornost pri delu na svojem delovnem mestu, ( Veber, 2004).

Odgovor na zastavljeno vprašanje je vzpodbuden in hkrati skrb vzbujajoè, saj je velik odstotek zaposlenih odgovoril, da se je sreèal z nasiljem nad starostnikom pri svojem delu, kar kaže na to, da prepoznavajo znake nasilja. Skrb vzbuja dejstvo, da je nasilje prisotno v tako velikem obsegu.

2 Kadrovska struktura in število zaposlenih Izraz nemoèi in žalosti zaposlenih ob pojavu nasilnega vedenja svojcev nad stanovalcem prispeva ob neustreznih kadrovskih normativih k še hitrejšemu izgorevanju na delovnem mestu. Ko govorimo o nasilju, ne smemo in ne moremo spregledati dejstva, da se je struktura stanovalcev v institucionalnem varstvu v zadnjih letih moèno spremenila, temu pa niso sledili kadrovski normativi in ostali prostorski pogoji.

Razlog za sprejem v institucionalno varstvo je v najveèjem odstotku poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem delna ali popolna odvisnost od pomoèi drugih pri zagotavljanju življenjskih aktivnosti. V Domu bivajo stanovalci, ki bi morali biti namešèeni na negovalnih oddelkih, ki pa jih bolnišnice žal niso ustanovile v takem obsegu, kot bi jih potrebovali.

Neodgovorno in nestrokovno je sprejeti zelo bolnega èloveka v domsko oskrbo, neglede na to, da je stiska svojcev prav pri tej skupini ljudi najveèja. Že vnaprej vemo, da s številom in strukturo kadrov ne bomo zmogli

zadovoljiti potrebe stanovalca po strokovni obravnavi. Svojce v trenutku, ko pride do namestitve v domsko varstvo, ne zanima veè, ali nas je dovolj in da v noèni izmeni za sto devetdeset stanovalcev skrbijo ena srednja medicinska sestra in dva bolnièarja negovalca. Za svojca zahtevajo popolno oskrbo, velikokrat z navedbo, da nas zato tudi plaèajo.

Zaposleni v zdravstveni negi prevzemamo tudi kazensko odgovornost za svoje delo, ki ni primerljiva s tistim v domaèem okolju. Kljub temu popušèamo pritiskom in neustrezno ukrepamo. S tem nalagamo zaposlenim obremenitve, ki vodijo v nezadovoljstvo, izgorelost in v veliko primerih v invalidnost.

Premalo smo javno opozarjali na ta problem, zato tudi rešitev še nimamo. Zakon o dolgotrajni oskrbi bi naj ublažil trenutne razmere in zagotovil tudi v domaèem okolju enake pravice do pomoèi. Bojimo se, da se bo zaradi zmanjševanja stroškov izobrazbena struktura še zniževala, kljub ugotovitvam, da potrebujemo izobražen kader za obravnavo starejših in bolnih ljudi. Šolsko znanje ne zadošèa, potrebno je pridobivati dodatna znanja iz podroèja gerontologije, da bi lahko strokovno in suvereno opravljali svoje delo.

3 Primeri nasilnega vedenja svojcev iz prakse V raziskavi so zaposleni izpostavili telesno, è u s t v e n o i n f i n a n è n o n a s i l j e ko t najpogostejše oblike nasilja, ki jih zaznavajo v Domu.

3.1 Gospa je bila sprejeta po možganski ka p i , ke r m ož za ra d i n j e n e d e l n e nepomiènosti ni mogel veè sam skrbeti zanjo.

Imata tri sinove, eden je posvojenec, ki je obèasno prihajal na obisk. Z zaposlenimi ni imel veliko stika, ponavadi je z mamo, ki je na

155 invalidskem vozièku, zapustil oddelek in jo odpeljal na kavo.

Nekega veèera je ob eni uri zjutraj pozvonil na vhodnih vratih in noèna medicinska sestra mu je dovolila, da je vstopil. Ko je po razgovoru z noèno ekipo ugotovila, da z njegovo mamo ni niè narobe in da mirno spi, ga je zaprosila, èe se oglasi v èasu obiskov. Sin je postal agresiven in zaèel groziti z mediji in navajanji, da njegova mama ni v zaporu in jo zato lahko obišèe kadar koli. V silnem razburjenju je povedal, da ga želijo ogoljufati glede dedišèine in zato mora do mame, da preklièe in podpiše neke dokumente.

Prigovarjanje o tem, kaj bi to pomenilo sredi noèi za njegovo mamo in kako jo bo vznemiril in prizadel, ni pomagalo, ampak je samo stopnjevalo njegovo agresijo. S pomoèjo varnostnikov in policije smo sinu prepreèili obisk sredi noèi.

V tem primeru govorimo o nasilju nad zaposlenimi, saj so s svojo odloènostjo zašèitili stanovalko Doma. Zjutraj je bilo potrebno gospo o dogodku obvestiti, kar smo storili na najmilejši možen naèin. Prosila je, da sinu ne glede na dogodek dovolimo obiske in naj ne ukrepamo naprej, kar smo ji ugodili.

3.2 Gospa že nakaj let biva v domu v dvoposteljni sobi. Je nepomièna, ima 90 let, je orientirana in daje vtis, da je zadovoljna.

Obiskuje jo hèi, ki trdi, da njena mama ne bi veè živela, èe ne bi prihajala in ona skrbela zanjo. Vsako predpisano zdravilo preverja in obèasno navaja, da njeni mami škodujemo.

Njeno razpoloženje in odnos do zaposlenih zelo niha in na vsake toliko èasa je vse narobe.

Zaposleni navajajo, da pogosto ob njenem obisku krièi na mamo in ji zapoveduje, kaj sme in èesa ne. Po razgovorih z gospo smo pripravili izjavo, da ne želi veè hèerkinih obiskov, vendar je v strahu, kako bo odreagirala hèerka, od podpisa odstopila.

Gospa je zbolela in ob uroinfektu smo ugotovili, da je v urinu izolirana ESBL, kar pomeni, da so potrebni posebni ukrepi oziroma izolacija. Poklicali smo hèerko, ji povedali vse o potrebnih ukrepih in jo zaprosili za sodelovanje. Nismo želeli premešèati stanovalke v sobo za izolacijo, ker bi lahko ob sodelovanju sostanovalke, ki smo ji razložili celoten postopek, ostala v svoji sobi. Èez dva dni je v popoldanskem èasu prišla hèi, ki je zaposlenim prepovedala stik s stanovalko, si nadela rokavice in mamo v celoti pregledala, menjavala inkontinenène pripomoèke in s svojim poèetjem ogrožala sostanovalko, sebe in zaposlene. Povabili smo jo na razgovor, kar je odklonila in med drugim napovedala vrsto ukrepov proti nam, ker smo krivi za nastalo situacijo in bomo zato odgovarjali. S predlagano premestitvijo v enoposteljno sobo oziroma izolacijo se ni strinjala. Vedeli smo, da moramo ukrepati, vendar smo za svoje odloèitve potrebovali pomoè.

O b r n i l i s m o s e n a zd rav n i co za obvladovanje in prepreèevanje bolnišniènih okužb, ki nam je povedala, kar smo vedeli že sami- èe ne moremo zagotoviti ustrezne obravnave v dvoposteljni sobi, je potrebna namestitev v sobi za izolacijo. Preden smo sprejeli to odloèitev, smo po telefonu poklicali še varuhinjo èlovekovih pravic. Po telefonu se nam je prijazno odzvala svetovalka in nam potrdila, da je naša dolžnost, da zašèitimo gospo, sostanovalko in zaposlene. Ko smo gospe, naši stanovalki razložili, da jo bomo zaèasno premestili in jo bo njena postelja poèakala tako dolgo, da bo zdrava, se je strinjala. Njen komentar je bil, da jo bo samo v sobi hèerka še lažje pretepala. Bili smo v stiski, vendar smo ji zagotocvili, da ne bo sama in bomo ob obisku hèerke v bližini.

Primer ni zakljuèen. Hèerka je, po njeni oceni, o našem nestrokovnem delu in še èem pisala na pristojna ministrstva in obiskala nas je varuhinja bolnikovih pravic, ki je zbrala

156 informacije, obiskala in se pogovorila s stanovalko in ugotovila, da ni nepravilnosti v obravnavi.

Od primera do primera ugotavljamo, da smo dejansko nemoèni in imamo premalo znanja in povezav s službami, zadolženimi za reševanje zlorabe, pri èemer najpogosteje dodatno obremenimo in izpostavimo stanovalca, ki ga želimo zašèititi.

4 Možni razlogi nasilnega vedenja svojcev Ob pomanjkanju znanja zdravstvenih delavcev o starosti in spremembah, ki jo najpogosteje spremljajo, ni èudno, da jih primanjkuje tudi svojcem, ki so èustveno vpleteni in v želji ohraniti svojega sorodnika takšnega, kot je bil, niso kritièni. Preprièani so, da vedo, kaj je dobro za njihovega svojca. Prav to razmišljanje je najpogosteje vzrok, da se dobronamerne želje spreobrnejo v nasilna dejanja, kot so pretirano hranjenje, posedanje in zahteve po razgibavanju, ne oziraje se na želje ali sposobnosti stanovalca, i n te n z i v n o p o s e ga n j e n a p o d ro è j e zdravljenja, kjer ne sprejemajo ocene, da je njihov svojec v terminalni fazi obolenja in vsa prizadevanja medicine ne morejo biti uspešna.

Pod tem pritiskom se tudi medicinska sestra v noènem èasu, ko se mora sama odloèiti, kako bo ukrepala ob poslabšanju zdravstvenega stanja, odloèi in poklièe urgentno ekipo, ne glede na mnenje in komentarje le-teh, ko se odzovejo. Premalo znanja in kompetenc oziroma neustrezna kadrovska zasedba nas silita, da se skrivamo za tem, kako smo naredili vse in imamo mirno vest in zašèito pred morebitnimi oèitki svojcev. S tem smo zašèitili le sebe, nikakor pa ne našega stanovalca.

Svojci se sooèajo z velikim problemom, ko veè ne morejo sami nuditi svojemu

najbližjemu pomoèi, ki jo ta zaradi bolezenskega stanja potrebuje. Odloèitev, namestiti mamo ali oèeta v Dom, ima še vedno predzvok neustreznega in neprimernega ravnanja, saj so komentarji bližnje okolice ali tudi ožjih svojcev neprimerni oziroma neumestni. Gre za odloèitev, ki je praviloma nepriljubljena in težko uresnièljiva, saj posteljnih zmogljivosti kljub gradnji novih domov še vedno ni dovolj.

Da bi sebi dokazali in upravièili svojo odloèitev pred drugimi, prièakujejo od zaposlenih in staršev veè, kot ti zmorejo.

Nekateri obravnavajo zaposlene na zelo ponižujoè naèin, drugi vso energijo preusmerijo na svojca, ki takoj ob namestitvi potrebuje zobno protezo, mora zaužiti vse obroke hrane v celoti, mora biti deležen fizioterapije in postati mobilen, skratka, prièakujejo veè, kot njihov svojec zmore in želi.

Pokojnina, ki jo prejema starostnik, je lahko vir, ki pomaga družini,da se preživlja-ob namestitvi v domsko varstvo pa je potrebno še kaj doplaèati.

Nemalokrat so z namestitvijo v Dom rešili svoj problem, zato svojca le redko obišèejo, morda ob izplaèilu žepnine, ki jim jo naši stanovalci z veseljem in v zahvalo, da so si vzeli èas, radi odstopijo.

Na naše zadovoljstvo prevladujejo svojci, ki se stanovalcu v celoti posveèajo in mu skupaj z nami nudijo kolikor se da lepe trenutke življenja, ga obiskujejo, mu prinašajo priboljške in ga, èe zdravstveno stanje to dopušèa, peljejo na sprehod in podobno.

Z zaposlenimi se veliko pogovarjamo, zakaj so svojci nezadovoljni in poskušamo najti vzroke. Na razgovor povabimo tudi svojce in si vzamemo èas, da nam zaupajo svojo stisko.

Na koncu skupaj ugotovimo, da naša skrb za njihovega svojca le ni tako slaba, da ni problem v našem delu, ampak imajo

157 nerazrešene probleme, ki jih na poseben naèin prenašajo na nas.

Za svojce imamo organizirane redne sestanke, vendar ugotavljamo, da je individualni pristop uèinkovitejši, saj v veèji skupini ne želijo izpostaviti svojih problemov.

Najveèkrat uspemo z vsem strokovnim znanjem in ustrezno komunikacijo doseèi, da zaènejo sprejemati svoje starše take, kot so.

Med spremembami najteže razumejo demenco, saj se jim porajajo obèutki sramu in nam dopovedujejo, da kaj takega mama ali oèe nikoli nista poèela. Mi jim prisluhnemo in poskusimo dopovedati, da na poèetje njihovih svojcev gledamo strokovno, zato se trudimo doseèi, da sodelujejo pri tistih aktivnostih in toliko, kolikor še zmorejo.

5 Zakljuèek Zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi skrbijo za stanovalce 24 ur na dan in vse dni v letu, zato so tudi najbolj izpostavljeni.

Upravièeno prièakujejo, da bomo njihovi nadrejeni storili vse, da bo neželenih dogodkov èim manj in seveda, da bomo vsak primer preuèili in ugotovili, ali so res neustrezno opravili svoje delo (kot navajajo svojci), ali pa jih bomo znali zašèititi, v primeru, da kršitev ni bilo. Zavedamo se, da lahko ukrepamo v omejenem obsegu in z zamikom, saj nismo prisotni v popoldanskem èasu, ko je obiskov najveè. V takih trenutkih se pokaže, da smo res skupina, ki sodeluje, si prisluhne in si predvsem zaupa.

6 Literatura 1. Veber S. Zloraba starih ljudi in nasilje nad njimi. Obzor Zdr N. 2004;38 (štev.): 2 149-57.

158

159