20 04.05.2010
BANKI I FINANSII
PROKREDIT BANKA SO DOBIVKA VO PRVIOT KVARTAL
DVE GODINI ZATVOR USLOVNO ZA KAVRAKOVA
roKredit banka prviot kvartal od godinata go zavr{i so neto-dobivka od 12,6 milioni denari ili okolu 205 iljadi evra. Spored soop{tenieto od bankata vo prviot kvartal od 2010 godina be{e mo{ne uspe{en za ProKredit banka, koja ostvarila porast vo kreditnoto i depozitnoto portfolio. Vkupnoto kreditno portfolio vo prviot kvartal na 2010 godina iznesuva 139 milioni evra, a vkupnoto depozitno portfolio okolu 138 milioni evra {to pretstavuva zgolemuvawe za 8,50% odnosno 6,30%, sporedeno so prviot kvartal vo 2009 godina. Zaklu~no so mart 2010 godina ProKredit banka isplati pove}e od 112.000 krediti vo vkupen iznos od 509 milioni evra.
retsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost Marina Na}eva - Kavrakova so presuda na Osnovniot sud Skopje 1, na po~etokot na mesecov uslovno e osudena na dve godini zatvor. Kavrakova gi zloupotre-bila slu`benata polo`ba i ovlastuvawe so toa {to vo 2002 godina potpi{ala nalog da se prefrlat dva miliona denari kako sponzorstvo na fudbalskiot klub “Kumanovo” od Kumanovo, od smetkata na Carinskata uprava kade {to
P
P
toga{ bila pomo{nik na generalniot direktor Dragan Daravelski. So presudata, na koja ima pravo na `alba do Apelacija, na Kavrakova & e nalo`eno da & gi vrati na Carinata dvata miliona denari (okolu 32.500 evra), otkako presudata }e stane pravosilna.
POMALITE BANKI SLABO REAGIRAAT NA SIGNALITE OD NBM
BANKARITE BAVNO GI NAMALUVAAT KAMATITE Iako Naro-
ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
ako Narodnata banka (NBM) neodamna ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi do 6,5% i so toa im isprati signal na komercijalnite banki i tie da gi namalat kamatite na kreditite, bankarite bavno reagiraat na nadolnite korekcii na osnovnata kamata. Zasega, kamatite na kreditite padnaa za eden procenten poen samo kaj golemata trojka vo bankarskiot sektor, vo Stopanska, Komercijalna i Tutunska banka. Od srednite i malite banki s$ u{te nema najavi za mo`no namaluvawe na kamatite za nivnite proizvodi. Branot na poevtinuvawe na kreditite, prva go najavi Komercijalna banka koja gi namali kamatite na site vidovi krediti i depoziti do eden procenten poen. Potoa kamatite gi namalija i Tutunska i Stopanska banka. Pogolemo namaluvawe na aktivnite kamati ima za novoodobrenite krediti od po~etokot na mesecot, dodeka, pak, za ve}e odobrenite krediti, kamatite se namalija za 0,5 procentni poeni. Kamatite za {tedewe isto taka se namaluvaat od 0,2 do 1 procenten poen. Ekspertite i bankarite komentiraat deka namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi ne e dovolen motiv za bankarskiot sektor za podrasti~ni promeni na kamatnite stapki i zgolemuvawe na kreditiraweto. Tie sugeriraat dopolnitelno da se olabavi monetarnata politika so namaluvawe na nivoto na zadol`itelna rezerva,
I
za da se oslobodat pove} e pari za krediti so poniska cena na zadol`uvawe. Sega{nite visoki limiti na zadol`itelna rezerva, 20% za obvrskite vo denari i 13% za obvrskite vo stranska valuta imobiliziraat golem del od parite {to treba da gi plasiraat kako krediti. Spored poslednite podatoci od NBM, 426 milioni evra od zadol`itelna rezerva se ~uvaat na smetki vo centralnata banka. Osven toa, nad 400 milioni evra dopolnitelno se izvle~eni od bankite so proda`ba na blagajni~ki zapisi. Kamatata od 6,5% ne go namaluva interesot na bankarite sekoja sreda da kupuvaat dr`avni hartii od vrednost namesto parite da gi plasiraat vo krediti. Samo na poslednata aukcija minatata sreda, NBM
sobra 94 milioni evra, so {to saldoto od blagajni~ki zapisi iznesuva 380 milioni evra. SE ^EKA NOVO OLABAVUVAWE NA MONETARNATA POLITIKA Guvernerot na NBM, Petar Go{ev neodamna najavi mo`no novo olabavuvawe na monetarnata politika {to }e se znae po sednicata na Sovetot na centralnata banka zaka`ana za idniot ~etvrtok. NBM s$ u{te gi analizirav dvi`ewata vo ekonomijata i potoa }e odlu~i dali povtorno }e ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata ili so namaluvawe na stapkata na zadol`itelna rezerva. Na odbele`uvaweto na 18-godi{ninata od monetarnoto osamostojuvawe na
6,5% 380 iznesuva osnovnata kamatna stapka na NBM, koja postepeno se namali od 9% od krajot na minatata godina
Makedonija minatata nedela, toj naglasi deka visinata na parite {to sekoja sreda se zapi{uvaat vo blagajni~ki zapisi zavisi od fundamentite vo ekonomijata koi vo momentov toa go nalagaat. “Sme imale i mnogu povisoko nivo na blagajni~ki zapisi od ona {to deneska go imame. Od krajot na minatata godina NBM po~na da ja relaksira monetarnata politika i od nivo od 9% ja namali osnovnata kamata na 6,5%. Gi zavr{uvame analizite na
milioni evra iznesuva saldoto od prodadeni blagajni~ki zapisi na bankarite
426 milioni evra se ~uvaat vo NBM kako zadol`itelna rezerva od bankite
proekciite i }e odlu~ime dali }e odime so novo olabavuvawe na monetarnata politika ili }e se zadr`ime na ova nivo izvesno vreme, no nema vra}awe nazad”, neodamna izjavi Go{ev.
dnata banka neodamna ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi do 6,5% i so toa im isprati signal na komercijalnite banki i tie da gi namalat kamatite na kreditite, bankarite bavno reagiraat na nadolnite korekcii na osnovnata kamata. Zasega, kamatite na kreditite padnaa za eden procenten poen samo kaj golemata trojka vo bankarskiot sektor, vo Stopanska, Komercijalna i Tutunska banka. Od srednite i malite banki s$ u{te nema najavi za mo`no namaluvawe na kamatite za nivnite proizvodi.