10 04.05.2010
OP[TESTVO
FIRMITE OPTIMISTI ZA VTORATA POLOVINA OD 2010 GODINA ogolema pobaruva~ka, zgolemuvawe na proizvodstvoto i pove }e vrabotuvawa o~ekuvaat biznismenite vo vtorata polovina od godinava, informira Stopanskata komora na Makedonija. Najgolemata zakana doa|a od poskapuvaweto na gasot i mazutot, a posebno za metalurgijata. “Novo poskapuvawe }e se slu~i na krajot od ovoj kvartal. Berzite bele`at
P
zgolemeni ceni na naftata i na mazutot, {to negativno }e se odrazi vrz industriskite procesi. Za golemite potro{uva~i od osobeno zna~ewe e donesuvaweto na pravilata za pazarot na elektri~na energija, materija koja po svojata va`nost e ednakva na Zakonot za energetika”, izjavi Jadranka Arizankovska, direktor vo Stopanskata komora.
REK OSLOMEJ PROSLAVI 30 GODINI RABOTA Spored analizite, vo prvite tri meseci godinava nadvore{no-trgovskata razmena bele`i porast za 1,8%, izvozot e zgolemen za 23%, a uvozot e namalen za 7,7%. Najgolemo ograni~uvawe na obemot na proizvodstvoto imaat nedovolnata stranska i doma{na pobaruva~ka, finansiskite problemi i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe.
ermocentralata Oslomej v~era obele`a 30 godini od vklu~uvaweto vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija. Vo maj 1980 godina taa gi proizvede prvite kilovat-~asovi elektri~na energija i be{e prvata termoelektrana vo Makedonija so instalirana mo}nost od 125 megavati, koja raboti na
T
jaglen od rudnikot Oslomej. Kombinatot e vtor po golemina kapacitet na Elektrani na Makedonija. Ima proizvedeno pove}e od 15.135 gigavati struja, a iskopani se pove} e od 27 milioni toni jaglen. Vo 2009 godina bea proizvedeni 591,4 gigavati, {to pretstavuva nadminuvawe na prose~noto godi{no
Makedonskoto zemjodelstvo se u{te e trudointenzivno
17.000 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te planira da raspredeli vladata godinava
18% od naselenieto vo Makedonija se zanimava so zemjodelstvo
2.470 zemjodelci zele zemjodelsko zemji{te pod zakup
200.000 hektari zemji{te za obrabotka se vo dr`avna sopstvenost
MALITE PARCELI RA\AAT MALI PRINOSI Malite parceli - ograni~uva~ki faktor za razvoj na intenzivno zemjodelstvo GORAN LEFKOV
lefkov@kapital.com.mk
eset hektari zemjodelsko zemji{te, kolku {to dava dr`avata pod zakup na eden subjekt, se premala povr{ina za na nea da se primenat sovremeni agrotehni~ki i agrohemiski merki i za da se postignat povisoki prinosi. Makedonskoto zemjodelstvo i taka e rascepkano, bidej}i privatnite parceli se mali, a po raspa|aweto na agrokombinatite, sopstvenosta na obrabotlivoto zemji{te u{te pove}e se rasitni. So toa e dovedena vo pra{awe rent-
D
So 10 hektari, kolku {to e maksimalnata povr{ina pod zakup {to ja dava dr`avata, samo se zgolemuva brojot na zemjodelci, a efektite se razo~aruva~ki – s$ pove}e zemjodelci, a mali prinosi abilnosta vo zemjodelstvoto, a posledicite se pove}e od o~igledni. Makedonskite zemjodelci se ubivaat od rabota, a zarabotuvaat mnogu malku. Mala pomo{ im se i subvenciite {to gi dobivaat od dr`avata. So povr{inite od 10 hektari samo se zgolemuva brojot na zemjodelci, a
efektite se porazitelni. Ministerstvoto za zemjodelstvo godinava objavi ~etiri tenderi za raspredelba na zemjodelsko zemji{te pod zakup. Na posledniot tender, objaven pred desetina dena, se davaat 4.231 hektar, a do krajot na godinata se planira da se raspredelat
u{te 17.000 hektari. Deka D k malite povr{ini go pravat zemjodelskoto proizvodstvo neisplatlivo uka`uvaat i samite zemjodelci. “Jas morav da gi registriram site ~lenovi od moeto semejstvo kako profesionalni zemjodelci za da zemam 25 hektari pod zakup. So 10 hektari p~enica ne mo`am da se prehranam, a ne da primenuvam agrotehni~ki i agrohemiski merki. Ako proizvedam po 25 toni p~enica, koga }e gi oddelam parite za |ubrewe, `etva i orawe, }e bidam vo zaguba”, izjavi farmer od Ko~ansko, koj saka{e da ostane anonimen. Spored nego, neophodno e
dr`avata da ddava pogolemi zemjodelski povr{ini p pod zakup, a ako e potrebno i farmerite nek neka se grupiraat za da zemat ppove}e zemja. PRINOSIT PRINOSITE ZAVISAT OD POVR[INI POVR[INITE Ekspertite pot potvrduvaat deka sovremenoto pr proizvodstvo na hrana bara iimplementacija na poslednite dostignuvawa k na naukata za da se dobijat povisoki prinosi. “Za da mo`e da se primenat minimalni agrotehni~ki i agrohemiski merki vo zemjodelstvoto, morate da raspolagate so povr{ini od 50-60 hektari. S$ {to e pomalo od 50 hektari e nerentabilno, neisplatlivo i na nego ne mo`e da se primeni sovremena mehanizacija. Ne mo`e da se raboti ekonomi~no so povr{ina od 10 hektari. Koga e pogolema povr{inata, se nabavuva pogolema mehanizacija koja dava mnogu poniski tro{oci po edinica proizvod”, veli Risto Bo{evski, generalen
proizvodstvo, koe iznesuva 504,5 gigavati. Generalniot direktor na ELEM, Vlatko ^ingoski, najavi mo`nost za gasifikacija na REK Oslomej po izgradbata na magistralnite gasovodi. Za za{tita na `ivotnata sredina vo tek e realizacija na proektot za vodeno odlagawe na pepelta niz cevkovodi vo rudnikot. direktor na ZK Pelagonija od Bitola, koja obrabotuva 17.000 hektari. Pred 20 godini kombinatot obrabotuva{e 25.000 hektari. Okolu 8.000 hektari se raspredeleni na mali proizvoditeli. “Neka napravat edna analiza vo kakva sostojba i proizvodna kondicija se tie 7.000 hektari koi gi rabotat individualnite proizvoditeli, a vo kakva sostojba se povr{inite na ZK Pelagonija. Nie sme eden od najdobrite zemjodelski kombinati na Balkanot”, dodade Bo{evski. POVE]E NAUKA – POGOLEMI PRINOSI I pretstavinicite na naukata se soglasuvaat deka idninata na sovremenoto proizvodstvo e vo grupirawe na parcelite i vo formirawe na pogolemi proizvodni edinici, kako {to e vo zapadnite razvieni zemji. Profesorot po agroekonomija i dekan na Zemjodelskiot fakultet, Dragan Dimitrievski, smeta deka mo`at da se napravat odredeni otstapki za povr{inite koi se nao|aat vo blizina na selata, no generalno ne treba da se sitnat postavenite blokovi. “[teta e da se sitnat krupnite parceli, bidej}i malite se ograni~uva~ki faktor za intenziven razvoj na zemjodelsvoto”, dodade Dimitrievski. Toj potencira deka mora da se vnimava na goleminata na parcelite za postignuvawe na pogolema ekonomi~nost. Od 2007 do 2010 godina Ministerstvo za zemjodelstvo objavi 30 javni oglasi za dodeluvawe zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost. Dodelena e povr{ina od 22.883 hektari, a zemji{te pod zakup zele 2.470 zemjodelci. Ministerstvoto za zemjodelstvo vkupno pod zakup ima dadeno 125.000 hektari.