Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
PONEDELNIK 07 NOEMVRI 2011
P
BUXETSKI FINTI
Prvo }e se odvojat pove}e pari za kapitalni investicii vo Buxetot, a potoa po potreba }e se preraspredelat za plati, penzii i nabavki na stoki i uslugi. Godinite nanazad ja doka`aa ovaa surova buxetska politika kapitalnite investicii, koi edinstveno mo`e da & pomognat na doma{nata ekonomijata pobrzo da se razviva, samo se planiraat, no ne se realiziraat dokraj. Istata finta ja vidovme i godinava. So poslednata preraspredelba na Buxetot, stavkata za kapitalni investicii se skrati za 40 milioni evra, a najgolem del od parite zavr{ija vo socijalnite fondovi i za plati na administrativcite. Glaven adut na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, i vo noviot Buxet za 2012 godina povtorno se kapitalnite investicii, koi se planirani na nivo od 440 milioni evra, no dosega{nata lo{a navika sozdade nedoverba deka idnata godina ne{to }e se promeni?! Vo uslovi koga se procenuva deka izvozot vo 2012 godina }e nema nikakov pridones vo rastot na ekonomijata, bidej}i isto tolku }e porasne i uvozot, a stranskite investicii poradi krizata povtorno } e seknat, dr`avata so kapitalnite investicii mo`e da ja igra presudnata uloga vo dvi`eweto na ekonomijata. No, glavnoto pra{awe sega e koi kapitalni proekti }e se finansiraat so ovie pari i kolku tie navistina mo`e da & pomognat na ekonomijata da se odbrani od udarot na novata ekonomska kriza? ]e se gradat lokalni i regionalni pati{ta, }e se nabavuvaat novi gradski avtobusi, }e se dograduvaat administrativnite zgradi i muzei za da se prodol`i erata na Barokot vo Skopje. Ova e poznatiot vladini recept so koj se bildaat dobri statisti~ki pokazateli za ekonomski rast, a efektite
se selektivni i kratkoro~ni. Edinstveno grade`nite kompanii }e bidat anga`irani da bidat glavnite nositeli na rastot, no ovie proekti ne sozdavaat podobri uslovi za vodewe biznis za ostanatite industriski sektori. Vo Buxetot od 2,75 milijardi evra za 2012 godina gi nema klu~nite infrastrukturni proekti koi treba da ja podobrat konkurentnosta na doma{nata ekonomija na dolg rok. Vladata go izostavila od svoite prioriteti avtopatot od Koridorot 8, koj treba da ja povrze zemjata so Albanija i Bugarija i da go olesni pristapot do pristani{teto vo Dra~, ne se predvideni pari nitu za golemite energetski kapaciteti, kako Чebren i Gali{te. Za novi `elezni~ki prugi, na primer, }e se potro{at samo 11 milioni evra, kolku {to se odvoeni i za vladinite kampawi za promocija. Kapitalnite investicii dokolku se realiziraat, sozdavaat podobri uslovi za privlekuvawe stranski investitori i podobro rabotewe na doma{nite kompanii. Zatoa e va`no {to pove}e pari od Buxetot da se investiraat vo izgradba na nova patna i `elezni~ka infrastruktura, gasovodi i hidrocentrali, a ne ovie proekti da bidat zalo`nici na neuspe{ni tenderi. Kako druga silna karta na Vladata vo ovoj Buxet se najavuvaat zgolemenite zemjodelski subvencii, za {to se planira da se potro{at 130 milioni evra. Me|utoa, vaka postavenata politika na subvencionirawe na zemjodelstvoto ne ovozmo`uva razvoj na ovoj sektor, bidej} i subvenciite zavr{uvaat kako dopolnitelen socijalen prihod za zemjodelcite. Sepak, kolku i da se opi{uva Buxetot kako razvoen, i vo 2012 godina najmnogu pari od dr`avnata kasa }e se potro{at za tekovni i neproduktivni potrebi. Javnata administracija }e izede vkupno 370 milioni evra za plati, }e se sklu~at dogovori za nabavka na stoki i uslugi vo vrednost od 600 milioni evra i okolu 830 milioni evra za socijalni nadomestoci. Jasno e deka
kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital
ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov
ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
zemja kako Makedonija, so stapki na siroma{tija i nevrabotenost koi nadminuvaat 30% od naselenieto, mora da odvojuva zna~itelni sumi od Buxetot za najranlivite gra|ani, me|utoa na socijalnite slu~ai najmnogu }e im pomognete ako im ovozmo`ite da se vrabotat. Vladata namesto da gi zgolemuva socijalnite dava~ki, mora da se fokusira na pottiknuvawe investiciski ciklus i otvorawe novi rabotni mesta. So dinami~en ekonomski razvoj, socijalnite kategorii na gra|ani postepeno }e se eliminiraat. Lo{ata postavenost na javnite rashodi e hroni~en problem, a Buxetot namesto razvoen, ima dominantno socijalen karakter. Generalen zaklu~ok e deka so noviot Buxet prodol`uvaat da se realiziraat starite proekti. Nema pogolema su{tinska reforma na listata na prioriteti za koi{to se tro{i najgolem del od sekoj denar {to go sobira dr`avata od danoci i pridonesi od gra|anite i kompaniite. So pari~nik debel 2,75 milijardi evra, {to e vsu{nost 35% od celiot BDP na zemjata, Vladata, ako saka, mo`e da vodi razvojna politika i da obezbedi ekonomski rast od 4,5%, iako site drugi prognozi na me|unarodnite finansiski institucii se deka ekonomijata vo 2012 godina }e stagnira. No, }e treba da napravi druga finta - pogolem del od parite za neproduktivnite tro{oci da gi prenameni za kapitalni investicii vo infrastrukturata.
ODGOVOREN UREDNIK
Spasijka Jovanova
POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK
Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI
IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)
Gordana Mihajlovska
1,25%
I
znesuva novata, namalena kamatna stapka na Evropskata centralna banka. Vo obid da ja pottikne slabata evropska ekonomija, Evropskata centralna banka ja namali kamatnata stapka od 1,5% na 1,25%. Mario Dragi, noviot pretsedatel na bankata, veli deka izgledite za slab ekonomski rast na zemjite od evrozonata dovele do vakov ~ekor. So namaluvaweto na kamatite se o~ekuva da se spre~i nova recesija. Dragi pred izvesno vreme go zameni @an-Klod Tri{e, koj be{e na ~elo na bankata osum godini.
KORIDOROT 8 I HIDROCENTRALITE GI NEM
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,
KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK
Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska
VO [TO ]E INV 440 MILIONI E Kapitalnite investicii se glavniot adut na Vladata vo Buxetot za 2012 godina, no klu~nite infrastrukturni proekti, koi imaat presudna uloga za podobruvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija i za pogolem ekonomski rast, ne se na listata so prioritetite. Gi nema Koridorot 8, hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Prodol`uva izgradbata na “Skopje 2014”, na dr`avnite administrativni zgradi, na Sobranieto ALEKSANDAR JANEV
K
janev@kapital.com.mk
Kapitalnite investicii se glavniot adut na Vladata vo Buxetot za idnata godina, no klu~nite infrastrukturni proekti koi imaat presudna uloga vo podobruvaweto na konkurentnosta na doma{nata ekonomija i na ekonomskiot rast ne se na listata so vladinite prioriteti. Gi nema Koridorot 8, koj treba da gi povrze makedonskite kompanii so pristani{tata vo Albanija i vo Bugarija, ni hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Vo noviot Buxet za 2012 godina Vladata odvoi 440 milioni evra za kapitalni investicii, {to e okolu 16% pove} e od sumata od 380 milioni evra godinava. No, ne ponudi novi proekti. Generalno, prodol`uva izgradbata na objektite od “Skopje 2014”, }e se dograduvaat dr`avnite administrativni zgradi, Sobranieto i se planira rekonstrukcija na bolnicite i na u~ili{tata. Za investicii vo patna infrastruktura Vladata odvoi 105 milioni evra, {to e 12 milioni evra
pove}e od godinava, a za `elezni~ki prugi 11 milioni evra. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veti deka idnata godina }e se vlo`uva vo `elezni~ka infrastruktura, }e se rekonstruira Koridorot 10 i }e po~ne izgradbata na prugata kon Bugarija od Koridorot 8. Za gasifikacijata se odvoeni 6,3 milioni evra, a se potrebni 300 milioni. ^etiri pati pove}e pari otkolku za gasifikacija se odvoeni za nabavka na gradskite avtobusi. Ministerot za transport, Mile Janakieski, vo 2012 godina }e treba da plati u{te 24 milioni evra za avtobusi. Okolu 8,5 milioni evra ima za izgradba na industriskite zoni.
Biznis-sektorot bara Vladata da investira pove}e pari vo izgradba na patna i na `elezni~ka infrastruktura, no i da gi realizira vetenite proekti.
Menaxerite & sugeriraat na Vladata da ne ja povtoruva istata prikazna kako sekoja godina, koga so sekoj rebalans ili preraspredelba na parite od Buxetot tokmu kapitalnite investicii bea prvi na udar. “Buxetot mora da dobie razvojna komponenta za da go pottiknuva ekonomskiot rast. Toa zna~i deka treba pove}e da se vlo`uva vo infrastrukturata. Nie ja povikuvame Vladata da gi potro{i site pari nameneti za kapitalni investicii, a ne samo da gi planira”,
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
OFFICE MANAGER I FINANSII
Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk
ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI
Verica Jordanova
ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK
Aleksandar Jan~eski
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL
Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk
Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
VLADATA ]E SE ZADOL@I 290 MILIONI EVRA VO 2012 GODINA uxetskiot deficit idnata godina se planira na nivo od 2,5% od BDP, {to e okolu 200 milioni evra, a }e se finansira so zadol`uvawe na nadvore{niot i na doma{niot pazar na kapital. Vladata planira da se zadol`i 290 milioni evra, bidej}i ima dolgovi za vra}awe i kamati za pla}awe. Tokmu zatoa ima u{te pogolema obvrska parite od Buxetot da gi tro{i produktivno, bidej}i pozajmenite pari treba da se vra}aat, a se pla}aat i kamati.
B
4
пати повеќе паrи sе одвоени за набавка на гrадsки автобusи отколкu за гаsификација
izjavi Mir~e ^ekrexi, potpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori. Spored podatocite za realizacija na Buxetot vo prvite devet meseci od godinava, Vladata investirala 215 milioni evra vo kapitalni objekti. So neodamne{nata preraspredelba na buxetskite pari 40 milioni evra od predvidenite 380 milioni se skratija od stavkata za kapitalni investicii i zavr{ija vo socijalnite fondovi.
Iako evropskata ekonomija se soo~uva so kriza i predizvikuva nestabilnost za ostanatite evropski zemji, makedonskata Vlada prili~no optimisti~ki go skroi Buxetot za 2012 godina.
Stavreski uveruva deka nasproti site predizvici koi doa|aat od prodlabo~uvaweto na evropskata kriza, vo Makedonija nema da se zgolemuvaat danocite, pridonesite i drugite dava~ki, tuku so pove}e kapitalni investicii }e se eliminiraat negativnite vlijanija odnadvor. Se o~ekuva bruto-investiciite vo 2012 godina da ostvarat rast od 8,5%, glavno poradi zgolemena investiciska aktivnost na dr`avata. Spored proekciite, potro{uva~kata na gra|anite }e se zgolemi za 4% vo sporedba so godinava, a javnata potro{uva~ka za 1,4%. Izvozot v godina }e zabavi so godi{na stapka na rast od 7,7%, a uvozot se o~ekuva da porasne za 7%. Na ovie pokazateli se temeli vladinata proekcija za ekonomski rast od 4,5% idnata godina, iako site me|unarodni finansiski institucii predviduvaat stagnacija.