360-05.09.2011

Page 5

3 FAKTI ZA...

750 17% 2

Тoni zlato ~uvaat dr`avnite trezori na Grcija, [panija i Portugalija Оd vkupnata proizvedena koli~ina na zlato minatata godina e ednakva na rezervite na zlato koi gi ~uvaat ovie tri evropski dr`avi

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

PROCENKI...

ROBERT ZELIK

Илјади dolari za fina unca, dostigna cenata na zlatoto minatata nedela

VESTI...

BERZA MBI 10 3.000

PRETSEDATEL NA SVETSKA BANKA

2.800

MOTORITE NA KINESKIOT RAST PO^NUVAAT DA OTKA@UVAAT

M

otorite na neverojatniot rast na kineskata industrija vo izminatite 30 godini po~nuvaat da poka`uvaat znaci na otka`uvawe, {to uka`uva na potreba od reforma na ekonomijata”, predupredi pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik. “Za Kina da prodol`i so silniot rast ne mo`e ve}e da se potpira samo na silniot rast na izvozot i investiciite, tuku mora da ja kontrolira i ramnote`ata so jaknewe na doma{nata potro{uva~ka”, izjavi Zelik.

ABRIKA VO MAKEDONIJA

]E GO ЗА@ИVЕЕ [TIP

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,334.43

ON O^EKUVA POBAVEN RAST NA SVETSKOTO INDUSTRISKO PROIZVODSTVO vetskoto industrisko proizvodstvo }e zabavi ovaa godina i pokraj visokata stapka na rast vo zemjite vo razvoj, se prognozira vo posledniot izve{taj od Obedinetite nacii (ON). Vo vtoriot kvartal od godinava industriskoto proizvodstvo porasnalo za 5,2%, po {to prethodnite tri meseci e zabele`an rast vo visina od 7,4%, izvesti Organizacijata na Obedinetite nacii za industriski razvoj, UNIDO, vo svojot kvartalen izve{taj. Ako prodol`i vakviot trend, vkupniot rast na dodadena vrednost vo industrijata ovaa godina }e iznesuva 5,2% i }e bide ne{to poniska od 2010 godina. Zemjite vo razvoj vo vtoriot kvartal zadr`aa povisoki stapki na rast na industriskoto proizvodstvo, vo prosek od 11,1%, dodeka nivnata dodadena vrednost ovaa godina treba da bide zgolemena za 8,4%. Glavniot motor na ovoj rast e Kina, so rast na industriskoto proizvodstvo od 14,3% vo vtoriot kvartal vo odnos na istiot period minatata godina. Povisoki stapki na rast se zabele`ani vo Turcija i vo zemjite od Latinska Amerika, kako {to se Argentina, ^ile, Peru i drugi.

S

2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Minatata nedela trguvaweto na Makedonskata berza go odbele`a proda`bata na akcii od javnite aukcii i edna bloktransakcija. Na javnite aukcii se prodadoa prioritetni akcii na Povardarie od Negotino, na Oaza ugostitelstvo i trgovija i na Fakultetot za zemjodelsko stopanstvo. Vo blok-transakcijata se prodadoa 3,02% od Vardar osiguruvawe, za vkupna suma od 776 iljadi evra. Indeksot MBI-10 padna za 1,04% i nedelata ja zavr{i na 2.334 indeksni poeni. MBID padna za 0,44%, dodeka indeksot na obvrznici OMB ne zabele`a promena. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Фершпед

46,500.00 +1.250

+2,76% 2 76%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Македонијатурист

2,522.00 3 00% -3,00%

-78

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 07/07 17/07 27/07 06/08 16/08 26/08

11,493.60 -1,03% 1 03%

Cenite na akciite na svetskite berzi minatata nedela ja po~naa so golem rast, no poslednite dva dena ostro padnaa poradi lo{ite podatoci za ekonomskiot rast i stravuvawata od nova recesija vo SAD. Na Volstrit, Dow Jones Industrial minatata nedela padna za 0,4%, a Standard&Poor's 500 za 0,2%, {to e petta nedela po red.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,335.79 8,950.74 1,204.42 2,219.05 5,574.33 796.78

VALUTI

U{te dodeka ne be{e oficijaliziran, vlezot na Xonson kontrols vo [tip ja razdrma biznis-klimata vo gradot. Novata fabrika }e ja namali nevrabotenosta vo [tipsko, no i }e ja podobri biznisklimata vo regionot. Sopstvenicite na najgolemite {tipski konfekcii se vo panika. Tvrdat deka ne mo`at da im ja zgolemat platata na vrabotenite za da gi zadr`at na rabota namali nevrabotenosta vo gradot. Smetam deka, generalno, vo gradot ima dovolno rabotna sila, no znam i deka mnogu konfekciski rabotnici koi rabotat za ekstremno niski plati }e gi napu{tat pogonite i }e se vrabotat vo Xonson kontrols. ]e se pojavi edna situacija vo koja postojnite konfekcii }e mora da gi poka~at platite za da ne ostanat bez vraboteni”, veli Aleksov za “Kapital”. Sopstvenicite na najgolemite [tipski konfekcii se vo panika. Velat deka ne mo`at da izdvojat ista plata kako stranskite kompanii zatoa {to imaat pogolemi dava~ki od niv. “Mnogu od kolegite stravuvaat deka }e ostanat bez vraboteni poradi vlezot

na taa kompanija. Kako i da e, ako se realizira taa investicija [tip nema da mo`e da ponudi dovolno rabotna sila. Ednostavno, n$ stavaat vo neramnopravna pozicija so stranskite kompanii zatoa {to gi osloboduvaat od mnogu dava~ki i normalno deka na toj na~in se otvora prostor

za povisoka plata. Nie ne mo`eme da zgolemuvame plati”, veli Stojan Kocev, sopstvenik na tekstilnata kompanija Gracija. Xonson kontrols ~etiri godini raboti vo Makedonija. So fabrika locirana vo industriskata zona Bunarxik, toa e prvata pogolema stranska investicija vo zemjava. Za da

gi privle~e vo Makedonija toga{ Vladata se obvrza da go finansira Xonson kontrols so 4,5 milioni evra za izgradba na fabrikata i za trening na vrabotenite.

STIVEN MELEMANS PROEKT-MENAXER NA XONSON KONTROLS

“Novata fabrika vo [tip, koja treba da po~ne so rabota slednata godina ova vreme, }e im slu`i i na na{ite evropski klienti. Paralelno so grade`nite aktivnosti koi }e startuvaat kon sredinata na oktomvri }e po~neme so edukacija na novite vraboteni. Ja izbravme Makedonija zatoa {to va{ata zemja e mnogu konkurentna, kako i poradi na{eto pozitivno iskustvo i poddr{kata {to ja dobivme od vladinite institucii vo analizata za novata investicija.”

-1,53% -1,21% -1,19% -0,98% -2,73% -1,09%

£ €

€ $

1.1378

1.4255

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

+0,3%

ПРОМЕНА

-0,2%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI

UKRAINA INVESTIRA VO EKSPLOATACIJA NA GAS orporacijata [el i filijalata na ukrainskata kompanija Naftogas Ukraina, firmata Ukrgazdobica go obnovija dogovorot za zaedni~ko istra`uvawe i eksploatacija na fosilni goriva vo Dneprovskiot-Dowe~ki basen, so predvideni investicii od 800 milioni dolari. “Predvidenite investicii od 800 milioni dolari e prv zna~aen zaedni~ki dogovor, koj ovozmo`uva brzo zgolemuvawe na eksploatacijata na gas vo na{ata zemja”, izjavi ukrainskiot minister za energetika i industrija za jaglen, Jurij Bojko, po potpi{uvaweto na dogovorot.

K

ZLATO

1.881,10 $ +2,84% 2 84% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

111,93 $ -2,06% 2 06% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Jo{ihiko Noda Nemame vreme za gubewe vo reformiraweto na dr`avnite finansii.


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.