Feqton
20
KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK
NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 18
KARL LINDNER JUNIOR
MLEKAROT [TO IZGRADI FINANSISKA IMPERIJA
Karl Lindner Junior na SAD & e poznat kako golem poddr`uva~ na politi~kite lideri r i partii. r Spored “Forbs” toj e eden od najbogatite lu|e vo svetot. Sepak, dokolku lkuu nekojj pomisli deka negovata }e imperija e kula izgradena na kartite od politikata, }e se iznenadi koga k } se sretne so golata vistina deka, vsu{nost, se raboti za uspe{en pretpriema~ koj po~nal re~isi od nula PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
den od najbogatite lu|e vo SAD, Karl Lindner, e biznismen od Sinsinati ~ii interesi se protegaat i na internacionalno nivo. Spored poslednata procenka na “Forbs”, negovoto li~no bogatstvo iznesuva 1,7 milijardi dolari, {to o~igledno pretrpelo zagubi za vreme na neodamne{nata ekonomska kriza, sudej}i po iznosot od 2,7 milijardi dolari koi magazinot mu gi prepi{a vo 2006 godina. Sepak, negovata ~esta i obilna poddr{ka na politi~kite kandidati i partii be{e toa {to go osvoi interesot na javnosta, koja malku znae za negoviot skromen po~etok. Negovite poddr`uva~i gi opravduvaat negovite politi~ki pridonesi edinstveno kako dare`livost na vistinski primeren gra|anin. Negovite kriti~ari, pak, se somnevaat deka negovite pari mu kupuvaat pristap i vlijanie vo politikata. I vo dvata slu~ai toj e eden od
E
nekolkute golemi u~esnici vo centarot na kontroverziite za toa kako amerikanskiot sistem za finansirawe na kampawite mu slu`i na javniot interes. No, bidej}i na politi~kite kontroverzii dosega ne im se videl krajot, edinstvenata rabota na koja mo`e da & se veruva se faktite. A faktite povrzani so pretpriema~kata kariera na ovoj ~ovek otkrivaat poinakva li~nost od taa “politikantskata” koja & e servirana na javnosta. MLEKO, SLADOLED I PO NEKOJA BANKA Karl Lindner Junior e roden vo dale~nata 1919 godina vo gradot Dejton, Ohajo. Za ~udo, negovata kariera po~nala vo vremeto na Golemata depresija, ekonomskata kriza koja istorijata ja bele`i kako “najstra{nata” dosega. Na svoite 14 godini go napu{til srednoto u~ili{te i po~nal da pomaga vo familijarniot biznis, mlekarnicata na negoviot tatko, kade {to rabotel kako dostavuva~ na mleko. S$ do 1938 godina, koga Karl imal 19 godini, na-
jgolem del od mlekoto vo SAD bilo dostavuvano do vrata. Verojatno se se}avate na {i{iwata so mleko pred ku}ata na crtanata klasika Tom i Xeri? Tokmu taka bilo i toga{. So cel da gi skrati tro{ocite za dostavata, Lindner stariot, tatkoto na Karl, toga{ do{ol do ideja da go prodava mlekoto direktno vo prodavnicite. Ovoj potfat podocna po~nale da go sledat site proizvoditeli na mleko vo SAD. Sepak, koga stariot se razbolel, Lindner pomladiot sfatil deka e vreme da se zastane na svoi noze. So investicija od 1.200 dolari i zaedno so dvajcata bra}a, otvoril prodavnica za sladoled. “Klikerot” za brojki i sposobnosta za finansiski dogovori mu pomognale na Lindner Junior malata firma za sladoled da ja transformira vo uspe{en sinxir prodavnici rasporedeni niz Sinsinati, poznat kako Junajted deri farmers (United Dairy Farmers). Denes postojat pove}e od 200 takvi prodavnici {to gi vodi negoviot brat Robert. Postoi
podatok koj veli deka zaedno so bra}ata Lindner denono} no rabotel na rastot na prodavnicite. Do 1952 godina, koga po~inal stariot Lindner, familijata poseduvala 11 prodavnici. Vo narednite 10 godini Karl Lindner Junior bil toj {to uspeal da otvori u{te 15 novi prodavnici. Po ova prvo svedo{tvo za biznisgenijot na porane{niot “mlekar” sleduvale potfatite koi go izgradija vo uspe{en pretpriema~ i biznismen. Profitot od proda`niot sinxir go ohrabril, pa toj po~nal da razmisluva za sopstveni{tvo na kompanija od oblasta na finansiite. Toa bilo vo 1959 godina koga Lindner ja napravil svojata prva akvizicija i stanal sopstvenik na finansiskata kompanija Sejvings end loans (Savings&Loans). Ovaa {tedilnica vo 1971 godina ja promenil vo osiguritelna kompanija. No, ne zastanal tuka. Sekoja nova akvizicija doka`uvala deka toj mo`e da ja svrti kompanijata kon pravec na konzistenten i silen profit. Stekna ime
na Volstrit kako dosetliv investitor. Ima reputacija na kupuva~ na kompanii {to zapadnale vo finansiski problemi, koi gi kupuva za evtini pari, a potoa gi transformira vo profitabilni pretprijatija. Postojat podatoci koi potvrduvaat deka do 1983 godina Lindner steknal sopstvenost na 15% vo pove}e od 7 kompanii. Na ovoj na~in, otkako vo 1980 godina na berzata ja stavi Privident bank, {to ja akvizira{e vo 1967 godina za 18 milioni dolari, Lindner stigna do zazemawe na korporativnata imperija poznata kako Amerikan fajnen{al grup (American Financial Group). So negovoto sednuvawe na pretsedatelskiot stol vo bordot, kako i na mestoto generalen izvr{en direktor vo AFG, Karl Lindner iskontroliral pribli`no 20 milijardi dolari vo aktiva. Grupacijata, koja slu`i kako holding-kompanija za finansiskite interesi na negovoto semejstvo, a edna{ ja vklu~uva{e i ^ikita brend interne{nal, najgolemiot svetski distributer na ba-
nani kontrolira mno{tvo osiguritelni operacii i biznis so nedvi`nosti niz SAD. Holdingot gi vklu~uva Grejt amerikan in{urans i Grejt amerikan fajnen{al risores (Great American Financial Resources), a do 2004 godina be{e sopstvenik i na bankata Provident fajnen{al grup (Provident Financial Group), koja & ja prodade na korporacijata Ne{nal siti (National City Corp.) za 2,1 milijarda dolari vo akcii. Biznisot so nedvi`nosti, pak, na Lindner mu donese sopstveni{tvo na pove}e luksuzni hoteli, kako i na wujor{kata Centralna stanica. “Toj ima {esto setilo za biznisot so nedvi`nosti”, veli Xo Rip, porane{eniot direktor na bankata na Lindner, za eden biznisvesnik vo Sinsinati, koj porano rabotel kako broker so nedvi`nosti. ZAKRILA VO POLITIKATA No, za volja na vistinata, Lindner e “te`ok” finansier na politi~ki kampawi. Dodeka negovite pari vo Sinsinati i Ohajo silno
PRIKAZNI OD WALL STREET
TO^NO DVE GODINI BIKO To~no dve godini trae raste~kiot trend na akciite na Wujor{kata berza. No, {to }e se slu~i ponatamu? Dali toj }e trae u{te dve godini i potoa }e nastapi me~kiniot pazar? CNNMoney pra{a {to mislat za toa ekpertite od Volstrit ikoviot pazar”, kako {to se narekuva trendot koga akciite na berzata rastat, go slavi svojot vtor rodenden na Volstrit. Akciite na bankite i maloproda`nite sinxiri go predvodea ovoj rast, no investitorite mo`ebi treba da razmislat za promena na nivnite favoriti dokolku mislat deka “igrankata” }e prodol`i. Indeksot na akciite na na-
B
Kako {to go do~ekavme vtoriot rodenden na bikoviot pazar, se dvi`ime vo docnata polovina od negovata pateka, velat analiti~arite od Volstrit
jgolemite kotirani kompanii vo SAD, S&P 500, ja duplira{e vrednosta koja be{e zabele`ana na me~kiniot pazar (koga akciite pa|aat) vo 2009 godina, koja na 6 mart taa godina go dostigna i dnoto od 666,79 poeni. Spored informaciite od Standard & Poor’s Equity Research, site deset sektori vo toj indeks zakrepnaa. No, dokolku ekonomskoto zazdravuvawe prodol`i so polna parea, razli~nite sektori na pazarot }e po~nat da go prezemaat vodstvoto, tvrdi CNNMoney. “Za investitorite e va`no da
razberat kako sektorite razli~no rabotat za vreme na razli~ni periodi od berzanskiot ciklus”, veli Xejms Stak, berzanski istori~ar i pretsedatel na analiti~kata InvesTech Research. Spored Stak, prose~niot period me|u startot na “bikoviot pazar i startot na posledovatelniot me~kin pazar e pomalku od ~etiri godini”. “Kako {to go do~ekavme vtoriot rodenden na bikoviot pazar, se dvi`ime vo docnata polovina od negovata pateka”, veli toj.