Fokus
12
KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK
VLADATA VO GRCIJA “UDRI” I PO GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA
GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA "]E IZUMRAT" VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
r~kite firmi vo Makedonija }e propadnat dokolku se realizira najavata od Ministerstvoto za finansii na Grcija za ukinuvawe na beneficiite za gr~kite investitori vo zemjava i vo u{te 46 zemji niz svetot. Sopstvenicite na firmite so gr~ki kapital koi rabotat vo zemjava velat deka dokolku gr~kata Vlada gi potvrdi prvi~nite najavi, tie }e bidat spre~eni da izvezuvaat, a so toa }e bide dovedena vo pra{awe nivnata rabota. Tie najmnogu dobivaat dano~ni olesnuvawa od Grcija za proizvodite {to
G
firmi r so gr~ki r kapital vo zemjava j velat deka dokolkuu Sopstvenicite na f GGrcija j gi potvrdi najavite j k f kkoi pred s$$ se za ukinuvawe na b beneficiite, dano~ni olesnuvawa, }e bide spre~en nivniot izvoz, a so toa }e bide dovedena vo pra{awe i nivnata rabota. Edna gr~ka tekstilna fabrika vo Kavadarci ve}e stavi klu~ na vrata
gi izvezuvaat od Makedonija na gr~kiot pazar. Gr~kite biznismeni stravuvaat od seriozni problemi, no ne sakaat da iznesuvaat, kako {to velat, tragi~ni scenarija, s$ dodeka ovaa najava ne pomine vo vladina procedura. "O~ekuvame novi informacii za najavite deka }e ni gi ukinat site beneficii. Ako se realizira prvi~nata najava, }e se soo~ime so seriozni problemi. Celosno }e ni
se blokira izvozot. Ovaa odluka nema pominato vladina procedura, pa se nadevame deka ne{to }e se smeni. Do 3 januari }e znaeme {to realno n$ ~eka", veli za "Kapital" Eftimos Vasilopulos, sopstvenik na konfekcijata Vasidora vo Makedonija. Nekoi gr~ki firmi vo Makedonija od poodamna bile zapoznati so vakvite planovi na vladiniot vrv vo Grcija. Del od niv ve}e gi zat-
vorile svoite pogoni, a, neoficijalno, v~era bil staven klu~ot na edna od najgolemite gr~ki konfekcii vo zemjava, Jorgo tekstil, locirana vo Kavadarci. "Ovoj mesec vrabotenite vo ovaa konfekcija se `alea deka sopstvenikot Jorgos si zaminal vo Grcija i ne gi isplatil. Sega, gledam, gi raspu{tile rabotnicite, a fabrikata e zaklu~ena. Okolu {estotini gra|ani ostanaa na ulica",
veli na{iot izvor. MAKEDONSKATA VLADA ZASEGA “MIRNA” Makedonskata Vlada nema konkretni antimerki na potezite od gr~ka strana, so koi treba da se zamrznat beneficiite na gr~kite kompanii vo zemjava. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, potegot na Grcija go oceni kako ~isto politi~ki i nepazaren,
PRODOL@UVA BITKATA ZA POLNEWE NA DR@AVNATA KASA
GRCIJA ]E [TEDI U[TE POVE]E VO 2011 GODINA VESNA KOSTOVSKA
v.kostovska@kapital.com.mk
arlamentot na Grcija go odobri noviot buxet na dr`avata za 2011 godina, so koj se voveduvaat novi ograni~uvawa vo tro{ocite i zgolemuvawe na danocite, vo soglasnost so propisite na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), vo zamena za paketot za spas od 110 milijardi evra. MMF prethodno & pora~a na Grcija deka }e mora da prodol`i so prezemaweto dopolnitelni i porestriktivni merki, bidej}i se pretpostavuva deka gr~kata ekonomija }e bide vo recesija do 2012 godina. “Nema da bankrotirame. Vo 2012
P
godina na{ata zemja }e ostvari ekonomski rast”, izjavi premierot Jorgos Papandreu pred glasaweto na buxetot za 2011 godina. Toj dodade deka negovata vlada }e prodol`i so prezemawe “bolni merki” za da gi re{ava golemite problemi vo zemjata, bez razlika na politi~kata scena. “]e go napravime neophodnoto za da uspeeme”, istakna Papandreu. Buxetot be{e odobren so stroga partiska disciplina od 156 pratenici na vladeja~kata Socijalisti~ka partija vo 300-~leniot Parlament. Najgolemata opoziciska partija, konzervativnata Nova demokratija, vo Parlamentot izjavi deka buxetot za 2011 godina i spasuva~kiot paket na EU i MMF nema da ja spasat Grcija. “Socijalisti~kata partija PASOK
la`e koga veli deka memorandumot so EU i MMF }e ja izvadi gr~kata ekonomija od kriza. Toj samo }e ja prodlabo~i”, izjavi Andonis Samaras, liderot na Nova demokratija. Toj naglasi deka vladinata politika pove}e go namaluva bruto-doma{niot proizvod otkolku {to go namaluva deficitot. Od 2011 godina hotelskite uslugi i lekovite }e podle`at na danok na dodadena vrednost (DDV) od 6,5% namesto dosega{nite 11%. Dobrite vesti od buxetot za 2011 godina zavr{uvaat ovde, bidej} i prose~niot iznos na stapkata na DDV, koj dosega be{e 11%, od januari }e porasne na 13%. Noviot gr~ki buxet ima za cel da go namali deficitot na dr`avata do 7,4 % od BDP, a ovaa godina iznesuva 9,4%. Gr~kiot minister za
finansii, Jorgos Papakonstantinu, soop{ti deka ekonomskite merki za 2011 godina se odvivaat na tri nivoa. Prvoto go so~inuvaat merkite koi se vovedoa vo 2010 godina – namaluvawe na platite, penziite i buxetite na javnite institucii, kako i poka~uvawe na danocite i akcizite. Vtoroto nivo gi sodr`i merkite predvideni za narednata godina, kako namaluvaweto na op{tinskite buxeti. ]e ima i dopolnitelni skratuvawa na tro{ocite za rabotewe na instituciite i promena vo formiraweto na platite na dr`avnite slu`benici, kako i ukinuvawe na poka~uvawata vo mese~nite prihodi, koi bea zadol`itelni vo izminatata godina. Ovie merki na Vladata }e & za{tedat 5,5 milijardi evra vo odnos na tro{ocite. Vkupno
4,05 milijardi dolari se planirani vo vrska so dr`avnite prihodi, vklu~uvaj}i go poka~uvaweto na prose~nata stapka na DDV od 11% na 13% i izramnuvawe na taksite za gorivo za transport i greewe. Neoficijalno, od narednata godina }e se vovede posebno odano~uvawe za profitabilnite kompanii, ~ij godi{en obrt nadminuva 100.000 evra. Tretoto nivo go so~inuvaat novite merki, koi, vsu{nost, ne bea planirani za 2011 godina, no } e stapat na sila so cel vladata na PASOK da uspee da go namali deficitot, kako {to e dogovoreno spored Memorandumot za finansiska poddr{ka. Novite itni merki se naso~eni kon rehabilitacija na javnite pretprijatija i organizacii, namaluvawe