FEQTON
“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii
SREDA
BERTELI I PRADA, italijanskiot
Prada gi propu{ti site prethodni obidi za inicijalna javna ponuda vo poslednive 10 godini. Poslednite planovi za listawe na berza vo 2008 godina ne uspeaja zaradi negativnite pazarni uslovi. No, denes, italijanskata kompanija veruva deka mo`e da napravi pove}e pari vo Hong Kong, bidej}i visokata pobaruva~ka od investitorite vo Azija navistina ima{e namera za mo`e da gi prezemawe, so bruto-dobivka ka~i cenite od 140 milioni dolari. (Gu~i parira{e so proda`ba na tamu 45% od akciite na francuski-
ot industrijalist Fransoa Pino, za 3 milijardi dolari). Vo 1999 godina kompanijata kupi 51% od wjuor{kata kompanija na avstriskiot dizajner Helmut Lang, koja ima{e godi{ni prihodi od okolu 100 milioni dolari. Potenci-
jalniot dogovor be{e vreden 40 milioni dolari. Nekolku meseci podocna, Prada plati 105 milioni dolari za da ja prezeme kontrolata vrz Xil Sander, germanska modna ku} a koja ima{e godi{ni prihodi od okolu 100 milioni dolari. Prezemaweto & donese nekoja prednost na Prada vo Germanija. Iako Xil Sander treba{e da ostane vo kreativnata kontrola na nejzinata
VO ISTORIJATA so pomo{ na modelot “fajerbrd trans am” (Fireberd Trans Am) vo kultniot film “Smouki i Banditot” (Smokey and the Bandit) e samo dokaz za popularnosta na ovoj brend izminatite decenii. Vo tekot na osumdesettite godini brendot mo`ebi ja napravi i najgolemata gre{ka vo negovoto postoewe preku obidot da go promeni svojot imix od brend na mo}ni vozila vo brend na luksuzni i otmeni modeli, obiduvaj}i se da izgleda i da se odnesuva kako i ostanatite vozila. Bil Hoglund, porane{en izvr{en direktor na GM, koj vo ovie osumdesetti godini go vode{e proek-
19
MOBILNIOT TELEFON LG PRADA
bra~en par koj stoi zad Prada
najmalku 10% od holding bile dovolni za pravoto na barawe mesto vo bordot. No, Berteli vo 1999 godina mu gi prodade akciite na pretsedatelot na Luis Viton i Moet Henesi (LVMH) koj
03.11.2010
tot na restrukturirawe na brendot pod mototo “Nie sozdavame vozbuda”, veli deka glavniot vinovnik za padot na ovoj brend treba da se bara vo odlukata na toga{niot izvr{en direktor na GM, Roxer Smit, koj vo procesot na restrukturirawe na kompanijata odlu~i da napravi kratewe na tro{ocite preku kombinirawe na proizvodstvoto, in`eneringot i dizajnot na brendot so ostanatite brendovi na GM. “Nema{e strast za ovoj proizvod. Zatoa, proizvodot mora{e da se vklopi vo ona {to se slu~uva{e vo kompletniot korporaciski
sistem”, veli Hoglund. Iako be{e neophodno da se napravat ovie potezi so cel da se presretne japonskata konkurencija kaj avtomobilite, sepak, gre{kata be{e vo toa {to Pontijak ve}e po~na da izgleda i da vozi kako i ostanatite vozila na kompanijata. Do krajot na 2008 godina, koga od GM go objavija zatvoraweto na ovoj brend, vkupnata brojka na prodadeni vozila iznesuva{e tretina od brojkata na prodadeni vozila vo tekot na 1968 godina, odnosno okolu 267.000 modeli. “Pontijak” e formiran vo 1926 godina kako vozilo ~ija namena za koristewe
Po zdru`uvaweto na silite so LG Elektroniks, vo 2007 godina Prada go lansira{e mobilniot telefon LG Prada KE850. Po~etnata cena na ovoj ured be{e 800 dolari. Minatata godina se pojavi vtorata generacija na telefonot, koja se prodava samo vo Evropa. Kako i brendot, i samiot telefon na Prada pretstavuva svoeviden simbol za elegancija i stil.
istoimena kompanija, taa be{e proglasena za pretsedatel na odborot po nekolku meseci. Taa godina Prada objavi deka sklopila dogovor so ^er~ & kompani (Church & Company) za kupuvawe na 83% od britanskiot proizvoditel na konzervativno-stilizirani ~evli za 170 milioni dolari. Vo tekot na godinata pridru`nicite, isto taka, se oformija so De Rigo Grup za proizvodstvo na o~ilata za sonce na Prada. Pri sorabotkata me|u Prada i LVMH, vo 1999 godina kompaniite kupija 51% od akciite vo Fendi (Fendi S.p.A.) za 520 milioni dolari, naddavaj}i nad ponudata na rivalot Gu~i. Fendi, {to be{e sopstvenost na pette sestri ~ii roditeli ja osnovale kompanijata vo 1925 godina, prodava{e trendi ~anti po cena od 1.500 dolari, i o~ekuva{e benefit od internacionalnata distribucija vo globalnata mre`a na prodavnici na LVMH, bidej}i proizvodnite kapaciteti na Prada bea koncentrirani vo Italija. Prada plati 525 milijardi dolari za svoite 25,5% vo akciite na Fendi, koj od druga strana be{e zabele`al 321 milioni dolari od proda`bata vo prethodnata godina. Akviziciite ja donesoa Prada na vrvnite pozicii vo evropskite grupi na kompanii za
najmnogu be{e naso~ena kon rabotni~kata klasa i toa s$ do 1950 godina koga negovata proda`ba go dopre dnoto zakanuvaj}i se so negovo uni{tuvawe. Obnovata na brendot po~na u{te istata godina otkako od strana na GM e odlu~eno vozilata od ovoj brend da gi vklu~i vo avtotrki. Ottoga{ pa navamu sekoja proda`ba na vozilata od ovoj model zavise{e od mo}nosta na motorite koi bea vgraduvani vo sekoj nareden model na Pontijak. Najpoznatiot model od ovoj brend, “GTO”, nastana koga mala grupa in`eneri od GM re{ija pod haubata na modelot
luksuz. Proda`bite dostignaa trojno pove}e od tie vo 1996 godina. Neto-prihodite se dupliraa istata godina. Edinstveno {to ostana bea dolgovite. DOLGOVI, ISPLATA, BERZA? Prada se povle~e od biznisot so spojuvawa i akvizicii vo 2000 godina, so cel da gi digestira svoite nabavki. Taa godina na amerikanskiot pazar se pojavi linijata na proizvodi za nega na ko`a, site spakuvani vo posebni pakuvawa i dozi. Proizvodite vklu~uvaa kremovi, maski za lice i balsam za usni. Eden losion ~ine{e 100 dolari. Proda`bata na Prada vo 2000 godina porasna za 57% od prethodnata godina. Inicijalna javna ponuda be{e planirana za 2001 godina na milanskata berza. Kompanijata planira{e da prodade 30% od kapitalot za da mo`e da gi isplati dolgovite od 380 milioni dolari i da ja pro{iri distribucijata, a spored magazinot “For~n”, u{te vo 2002 godina Berteli planiral da ja zgolemi proda`bata na 5 milijardi dolari do 2010 godina. Me|utoa, podatocite od prethodnata godina govorat deka prihodite na kompanijata dostignuvaat 1,7 milijardi evra, {to e pomalku od planiranoto na Berteli. Pod
na maloto vozilo “tempest” (Tempest) da stavat V8 motor. Otkako toa bilo napraveno, istite mu go dale italijanskiot naziv Gran Turismo Omologato, {to vo prevod zna~i “spremen za trka”. Legendata be{e rodena. Vo tekot na 1968 godina ovoj model u~estvuva{e so 17% vo brojkata od 5,4 milioni prodadeni vozila na GM. Krahot na brendot po~na poradi nedostigot od korporativna strategija i vizionerstvo kaj glavnite funkcioneri na GM. Golemite ekonomski promeni, isto taka, silno go o{tetija brendot, osobeno naftenata kriza vo tekot na 1970 godina
pritisok na negovite bankari toj mu prodade 25,5% od akciite vo Fendi na svojot partner vo taa zdelka, LVMH, so {to gi zgolemi sredstvata za isplata na dolgot so dodatni 295 milioni dolari. No, kako i da e, Prada gi propu{ti site prethodni obidi za inicijalna javna ponuda vo poslednive 10 godini. Poslednite planovi za listawe na berza vo 2008 godian ne uspeaja zaradi negativnite pazarni uslovi. No, denes, italijanskata kompanija veruva deka mo`e da napravi pove}e pari vo Hong Kong, bidej}i visokata pobaruva~ka od investitorite vo Azija mo`e da gi ka~i cenite tamu. Spored “Fajnen{al tajms”, Prada bi mo`ela da vredi od 5 do 6 milijardi dolari na nekoj silen pazar. Izvorite na Blumberg dodavaat deka Prada mo`e da donese vrednost na akcii so koi }e se trguva pove}e od kolku tie na nivnite rivali. A politikata na “pribirawe pari” prodol`uva i ponatamu. Do 2006 godina, brendovite Helmut Lang, Ejmi Ferklo i Xil Sanders bea prodadeni. Brendot Xil Sanders be{e prodaden na privatna firma na Luk Vandevelde, pretsedatelot na bordot na Kerfor, dodeka brendot Helmut Lang denes e sopstvenost na japonskata modna kompanija Link Teori. Prada s$ u{te go ispla}a dolgot od Fendi. Neodamna, 45% od akciite vo brendot ^er~ & kompani bea prodadeni na Ekinoks. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za brendot koj e pretstavuva simbol na Formula 1, italijanskiot sportski lider Ferrari
koja gi natera Amerikancite svoite vkusovi da gi naso~at kon japonskite vozila zaradi nivnata pomala potro{uva~ka na gorivo. Ovaa godina proda`bata na modeli od ovoj brend iznesuva pomalku od 1% od vkupno prodadenite 2,2 milioni vozila na GM. Sepak, i pokraj toa {to dogovorite na dilerite istekoa i istite nema da bidat prodol`eni, kaj niv i ponatamu ostanuva obvrskata da prodol`at so servisirawe na ovie vozila kako i po~ituvawe na dadenite garancii prilo`eni kon poslednite prodadeni modeli na Pontijak.