БИЛТЕН
на Здружението на новинарите на Македонија
Po~ituvani kolegi, Pred vas e prviot bilten na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija, koj otsega }e go izdavame sekoj mesec. Biltenot po elektronska po{ta }e bide distribuiran do sekoj na{ ~len i do site novinari, a }e bide dostapen i na na{iot veb sajt. Smetame deka ova e u{te edna mo`nost da vospostavime podobra komunikacija so ~lenstvoto i voop{to so javnosta. Vo nego }e ima informacii za rabotata na rakovodstvoto na Zdru`enieto i za idnite planovi, so {to }e pridonese za pogolema transparentnost. Isto taka, vo nego }e tretirame i aktuelni pra{awa od interes za novinarite, a vo idnina }e bide otvoren i za objavuvawe kolumni na novinari povrzani so sostojbata na slobodata na izrazuvaweto. Za nas klu~en preduslov za poefikasna rabota na ZNM e da se zgolemi transparentnosta. Vo toj pravec e i izrabotkata na nov veb sajt. Sajtot ima nov dizajn i e postaven na posofisticirana platforma, kade {to site informacii }e mo`at da se dobijat na makedonski, albanski i angliski jazik. Preku kontakt adresata na sajtot contact@znm.org.mk sakame da bideme vo postojan kontakt so vas za eventualni predlozi i sugestii, a zo{to ne i kritiki so cel da ja podobrime rabotata i da postigneme podobri rezultati.
Izdava: Zdru`enie na novinarite na Makedonija, Gradski yid blok 13, 1000 Skopje; Tel: (+3892) 3298-139; Faks: (3892) 3116-447, E-mail: contact@znm.org.mk
2
Uredni~ki tim: Naser Selmani Sa{o Ordanovski Mi{ko Ivanov
Novinari: Kristina Ma~ki} Nata{a Stojanovska Goce Mihajlovski
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
Verba vo dijalogot
G
odinava makedonskite novinari, kako nikoga{ do sega, se soo~ija so seriozni predizvici. Mediumskiot sistem, vospostaven vo izminatite dve decenii, go poka`a svoeto vistinsko grdo lice. Stana jasno deka najgolemiot del od mediumite se formirani da slu`at na interesite na politikata i na sopstvenicite na mediumite, a ne na javnosta. Mediumite se koristat za politi~ka manipulacija so javnosta i kako sredstvo za potkusuruvawe zaradi ostvaruvawe na drugi ekonomski interesi. Pritisokot od politikata, na del od sopstvenicite na mediumite i na urednici vrz novinari eskalira{e. Kako rezultat od toa desetina na{i kolegi dobija otkazi pod mnogu nejasni okolnosti i so ~udni obrazlo`enija. Se zatvorija mnogu mediumi pod obvinenie deka nivnite sopstvenici zataile danok. Sekoj novinar vo Makedonija poddr`uva dano~na disciplina, no kaj golem del od nas ni ostana ~uvstvoto deka instituciite ne napravija se {to mo`ea, i pokraj sudskata postapka, da obezbedat olesnitelni okolnosti tie mediumi da prodol`at da rabotat. Posledica od toa e {to golem broj novinari ostanaa bez rabota. Instituciite namesto da insistiraat na dosledna primena na Zakonot za radiodifuzna dejnost, vovedoa dopolnuvawa vo Zakonot, so koi go zgolemija brojot na ~lenovite na Sovetot za radiodifuzija. So toa se naru{i modelot vrz koj e izgraden SRD kako regulator. Vo nego mesto kompetentni stru~ni lica od razni oblasti, }e preovladuvaat pretstavnici na izvr{nata vlast ili kontrolirani od nea. I pokraj toa {to Komisijata za medijacija na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija uspe{no posreduva{e za povlekuvawe na okolu 40-ina tu`bi za kleveta i navreda protiv novinari, vo makedonskite sudovi postojano se podnesuvaat novi tu`bi protiv novinari. Za `al, prodol`i i praksata novinari da se tu`at me|u sebe, mesto site
sporovi da se re{at preku otvoren i konstruktiven dijalog vnatre vo felata. Vo izminatiot period, iako vo krajno nepovolno opkru`uvawe, rakovodstvoto na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija so soo~uva{e so ogromni predizvici. Napravivme se {to be{e vo na{a mo} da gi zastapuvame i branime interesite na novinarite i na profesijata. Novinarite prestanaa da bidat de`urni vinovnici za site problemi vo mediumite. Jasno ja poso~ivme odgovornosta na vlasta, sopstvenicite na mediumite i na urednicite za krajno nepovolnite sostojbi so mediumite. Kako esnafska organizacija ne dozvolivme da bideme vovle~eni vo politi~kata presmetka me|u vlasta i opozicijata, tuku postojano bevme vodeni od interesite na novinarite. Rabotevme na zajaknuvawe na kapacitetite na ZNM i na etablirawe na negovata pozicija vo op{testvoto. Vospostavivme sorabotka so doma{ni i me|unarodni nevladini organizacii, koi se zanimavaat so slobodata na mediumite. Isto taka, postojano bevme vo kontakt so pretstavnici na Evropskata komisija i na SAD, koi gi informiravme za na{ite stavovi za sostojbata na mediumite vo Makedonija i postojano nudevme konkretni re{enija za nadminuvawe na problemite. Naшite stavovi koi gi promoviravme izminatata godina sega se del od Izve{tajot na Evropskata Komisija i se del od agendata na dijalogot me|u Vladata i ZNM. Nie veruvame vo silata na dijalogot i se nadevame deka so dobra volja i iskrena namera mo`eme zaedni~ki da ja podobrime i unapredime slobodata na mediumite vo Makedonija. Toj proces e otvoren i nie kako ZNM }e storime se {to e vo na{a mo} toj da uspee. Ve povikuvame i Vas da se vklu~ite preku sugestii i konkretni predlozi. Naser Selmani, Pretsedatel na ZNM
3
TRKALEZNA MASA NA ZNM I VLADATA
Dijalog za sostojbata
4
Posebna rabotna grupa sostavena od vladini pretstavnici i novinari vo period od edna godina }e baraat re{enija za problemite vo mediumite
Z
a prvpat po dolgo vreme na isto mesto i na ista tema razgovaraa novinari i pretstavnici na Vladata. Vo organizacija na ZNM i Sekretarijatot za evropski pra{awa, na 14 septemvri vo Skopje, se odr`a trkalezna masa pod naslov „Predizvicite i perspektivite na makedonskiot mediumski sektor�. Ova be{e prv obid za podobruvawe na sostojbite vo novinarstvoto, za koi zemjata se po~esto dobiva kritiki od site relevatni doma{ni i me|unarodni faktori. Novinarite baraa podobruvawa, pomalku pritisoci vrz niv, podobro regulirawe na mediumskiot pazar, podo-
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
na mediumite
bra socijalna sigurnost za felata koja gi informira gra|anite i slu`i na op{testvoto. Pretsedatelot na Zdru`enie na novinarite na Makedonija Naser Selmani re~e deka dijalogot so Vladata e dobar po~etok i izrazi nade` deka vo idnina preku konstruktivna debata }e se iznajdat prifatlivi re{enija za otvorenite probvlemi vo mediumite. Spored nego, najgolem predizvik na ZNM e Makedonija da stane zemja vo koja se po~ituva slobodata na mediumite. -Za `al dosega od relevantni me|unardoni institucii od sferata na mediumite, sme tretirani kako zemja vo koja delumno se po~ituva slobodata na pe~atot. Ova tre-
ba da ne zagri`i site nas, kako novinari, sopstvenici na mediumit i kako pretstavnici na Vlada. Obvrski ni e da rabotime zaedno za da go popravime ovoj vpe~atok”, re~e Selmani. Toj re~e deka za lo{ite sostojbi so mediumite ne saka da obvinuva nikogo ili da amnestira nekogo, no poso~i deka problemi ne treba da se premol~at. “Ne e vreme koga treba da se baraat vinovnici, tuku re{enija. Ne treba da robuvame na minatoto, tuku na idninata. Minatoto ne mo`eme da go smenime, tuku od gre{kite da izvle~eme pouki i da ne gi povtoruvame vo idnina” re~e Selmani.
5
6
Spored nego, odgovornosta na novinarite e pove}e da rabtata na podignuvawe na profesionalnite standardi i etika, sopstvenicite na mediumite da rabotata soglasno zakon, a Vladata da obezbedi ednakov tretman na site mediumite. Vicepremierkata Teuta Arifi tvrde{e deka slobodata na mediumite e eden od vrvnite vladini prioriteti i pobara intenzivirawe na sredbite so ZNM. “Site ja snosime odgovornosta za evrointegrativnite procesi. Mediumite treba seriozno da se odnesuvaat kon preporakite na Evropskata komisija. So po~nuvawe na dene{niot dijalog Vladata i mediumite poka`uvaat zaedni~ka odgovornost kon ovie procesi”- izjavi Arifi. Vladata go deli stavot deka instituciite mora bidat ot~etni, no odgovornosta ja podeli so mediumite. “Potreben e anga`man na dvete strani za da se nadminat nedorazbirawata. Nie gi gledame mediumite kako na{ partner i sojuznik, a ne kako na{ neprijatel. Ako ne gi nadmineme nesoglasuvawata, {tatata }e ja trpat gra|anite poradi nedostig na informacii”, re~e ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. Na trkaleznata masa govore{e i ambasadorot na OBSE, Ralf Bret, a {totuku pristignatiot amerikanski ambasador Pol Volers so svoeto prisustvo go poddr`a dijalogot za pove}e novinarska sloboda. “Konceptot na slobodni mediumi nudi mo`nost da se ka`at ili slu{nat mislewa i toga{ koga tie se porazli~ni od onie na vlastite. Slobodata na izrazuvaweto e eden od osnovnite ~ovekovi prava i se smeta za osnova na site slobodni demokratii” re~e Bret. Na sredbata prisustvuvaa i pretstavnici na Sovetot za radiodifuzija, MIM, nevladini organizacii koi se zanimavaat so istra`uvawe na mediumite, urednici i novinari od site nacionalni mediumi vo zemjava. Edinstveno ne se pojavija sopstvenicite, {to naide na `estoka kritika od pretsedatelot na Sindikatot na novinari i meidumski rabotnici, Tamara ^ausidis. “Na ovaa masa treba da sednat sopstvenicite na mediumite, za da gi pra{am za site onie vrabotuvawa na crno, pla}awa vo ke{, koi ne se selektivni tuku postojat vo pove}e mediumi, za uceni so blanko otkazni re{enija” re~e ^ausidis. Za ostanatite problemi {to gi istaknuvaat novinarite, kako pro{iruvaweto na Sovetot za radiodifuzija, za koj vo momentot nema soglasnost me|u ZNM i Vladata, dijalogot se o~ekuva da prodol`i otkako }e se iscrpi listata na pra{awa za koi dvete strani imaat spremnost da pregovarat i da iznajdat zaedni~ki re{enija.
Goce Mihajlovski
Zaedni~ki zaklu~oci na Vladata na Republika Makedonija i na Zdru`enieto na novinari na Makedonija usvoeni na trkaleznata masa: l Se pozdravuva po~etokot na dijalogot me|u Vladata i Zdr`enieto na novinarite i se zalagame istiot da prodol`i vo idnina l Da se formira rabotna grupa sostavena od Vladata i pretstavnici na ZNM koja }e go vodi dijalogot i }e se gri`i za sproveduvawe na zaklu~ocite od dijalogot l Ja poddr`uvame slobodata na izrazuvaweto vo atmosfera oslobodena od li~ni navredi i diskvkalifikacii
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
l Novinarite i urednicite maksimalno da gi po~ituvaat profesionalnite standardi i etika. Soglasni sme deka samoregulacijata mo`e da dade golem pridones za podigawe na nivoto na po~ituvawe na eti~kiot kodeks na novinarite l Sopstvenicite na mediumite da zapo~nat socijalen dijalog so novinarskiot sindikat. l Vo idinina ZNM i drugite nevladini organizacii koi se zanimavat so mediumskata politika da se vklu~at vo procesot na donesuvawe na zakonite koi so odnesuvaat na mediumite l Vladinite institucii zasileno da ja sledat
primenata na zakonite so cel da se obezbedi ednakov tretman na site mediumi na pazarot l Da se otvori debata za na~inot na raspredelbata na buxetskite sredstva za reklamirawe na Vladata i drugite vladini institucii vo mediumite l Da se zajakne javniot servis MRTV koj treba da gi izrazi razli~nite interesi na makedonskoto op{testvo l Da se razgleda mo`nosta da se izgotvi strategija za razvojot na mediumite vo Makedonija.
7
INICIJATIVA ZA OSNOVAWE SOVET ZA PE^AT
ZNM izgotvi model
N 8
a 29 juni, vo Stopanskata komora vo Skopje, Zdru`enieto na novinarite na Makedonija organizira{e finalna konferencija na tema “Samoregulacija na mediumite vo Republika Makedonija: Kon nezavisni i odgovorni mediumi”. So ovoj nastan zavr{i proektot “Debata za postavuvawe profesionalni standardi na novinarite - samoregulacija i inicirawe na Sovet za pe~at” poddr`an od partnerot Norve{kata fondacija NPA, koj trae{e 10 meseci. Dvi`e~ko telo na proektot be{e rabotnata grupa, sostavena od soptvenik na mediumi, novinari i eksperti, kako i pretstavnici od izvr{nata kancelarija na ZNM. Bea organizirani vkupno 11 debati vo Skopje i vo regionalnite centri na ZNM vo koi bea vklu~eni 180 u~esnici.
Rabotna grupa za tri meseci organizira{e vkupno 11 debati so novinari vo Skopje i vo regionalnite centri, a nacrt-statutot na idniot Sovet za pe~at go prezentira{e i pred sopstvenicite na mediumite, nevladinite organizacii i pred diplomatskiot kor
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
za samoregulacija Rabotnata grupa na ZNM za samoregulacija, na konferencijata go pretstavi modelot za samoregulacija, preto~en vo nacrt-statut na idnoto telo za samoregulacija, na koj rabote{e vo izminatite tri meseci. Idejata e da se osnova telo sostaveno od novinari, urednici, sopstvenici na mediumite i gra|anskiot sektor, koe }e gi razgleduva i }e odlu~uva po `albite na javnosta za novinarski tekstovi. Ova e plod na trimese~ni aktivnosti na rabotnata grupa za samoregulacija, vo koja u~estvuvaat pretstavnici na ZNM, eden ekspert, eden pretstavnik na nevladin sektor i eden sopstvenik na medium. Vo tekot na ovie meseci, grupata odr`a 12 debati so novinari po regionalnite centri i vo Skopje. Vo prviot bran debati, koi se odr`aa kon krajot na fevruari, be{e pro-
movinara idejata, dodeka vo vtorata runda debati, {to bea organizirani vo tekot na april, be{e prezentiran konceptot na samoregulacija, vo ~ii ramki bea razraboteni ~etiri modeli na samoregulacija vo razli~ni evropski zemji. Zaedni~ki imenitel na site debati be{e deka konceptot treba da se poddr`i, bidej}i podobro e novinarite i sopstvenicite da izgradat avtonomen mehanizam koj }e gi razgleda `albite i zabele{kite na javnosta za rabotata na novinarite, otkolku toa da go pravi dr`avata so zakon. Rabotnata grupa za toj kratok vremenski period odr`a i dve debati so sopstvenicite na mediumite. Na prvata debata, koja se odr`a kon krajot na mart vo Skopje, be{e diskutirano op{to za potrebata za samoregulacija, dodeka na vtorata prisutnite bea zapoznaeni
9
so konkretni modeli {to funkcioniraat vo drugi evropski zemji. Na dvete debati, pretstavnicite na sopstvenicite na mediumite ja poddr`aa idejata za samoregulacija kako korisen za za{tita na slobodata na mediumite, zgolemuvawe na nivoto na po~ituvawe na profesionalnite standardi i za podignuvawe na doverbata i kredibilitetot na mediumite vo o~ite na javnosta. Na odvoeni debati, konceptot za samoregulacija be{e prezentiran i pred pretstavnicite na nekolku nevladini organziacii i pretstavnicite na diplomatskiot kor i razni stranski fondacii. Na tie debati nevladinite organizacii ja poddr`aa potrebata za samoregulacija na mediumite i izrazija spremnost da u~estvuvaat vo procesot. Namerata za osnovawe telo za samoregulacija na mediumite vo Makedonija be{e pretstavena i pred pretstavnicite na stranskite ambasadi vo Skopje. Na prezentacijata, koja se odr`a vo po~etokot na maj, prisustvuva{e francuskiot ambasador @an Klod [lumber`e, kako i drugi pretstavnici na ambasadite na zemjite-~lenki na EU i pretstavnik na Evropskata komisija. Pretstavnicite na rabotnata grupa, osven {to ja prezentiraa idejata za samoregulacija, od stranskite diplomati pobaraa poddr{ka za inicijativata i nivna vklu~enost vo lobirawe za idejata, kako proekt koj }e pomogne za poprofesionalni i pokredibilni mediumi.
10
Osven debatite, rabotnata grupa za samoregulacija be{e vo dve studiski poseti vo Norve{ka i Kosovo, koi bea sponzorirani od norve{kata ambasada i norve{kata fondacija NPA. Vo Oslo i Pri{tina grupata ima{e mnogu korisni sredbi so pretstavnicite na norve{kiot i kosovskiot pres sovet, na koi tie imaa mo`nost neposredno da se zapoznaat so modelot na samoregulacija {to se primenuva vo tie zemji. Niz neposredni razgovori kolegite na Norve{kiot sovet za pe~at ni go prenesoa nivnoto iskustvo od dosega{nata rabota i ni davaa konkretni sugestii okolu osnovaweto na Sovetot za pe~at vo Makedonija i prvata faza na rabotewe. Ovie iskreni kolegijalni soveti od norve{kite kolegi bea mnogu korisni za rabotnata grupa vo smisla na pojasnuvawe na dilemi okolu koncipiraweto na modelot za samoregulacija vo Makedonija. Bitno e da se napomene deka pretstavnici na Norve{kiot sovet izrazija spremnost na sekoj na~in da ja poddr`at idejata za samoregulacija vo Makedonija. Vo tekot na prestojot vo Oslo rabotnata grupa ima{e mo`nost da se zapoznae po{iroko i so mediumskiot sistem na Norve{ka, pri {to ima{e rabotni sredbi so Norve{kiot institut za mediumi i go poseti najgolemiot
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
dneven vesnik “Aftenposten”. Na sli~en prijatelski priem naidovme i kaj kolegite od Kosovskiot sovet za pe~at, {to se realizira{e kon sredinata na juni. Nivnoto iskustvo, kako telo koe postoi okolu {est godini, be{e mnogu korisno, bidej}i vo nivniot slu~aj imavme mo`nost da vidime kako konceptite za samoregulacija od razvienite zapadnoevropski demokratii se primenuvaat vo balkanski uslovi. Poseben nastan za definirawe na idejata za samoregulacija vo Makedonija be{e i dvodnevniot prestoj na izvr{niot direktor na bosanskiot pres sovet Liljana Zurovac vo Skopje. Za tie dva dena rabotnata grupa na sostanocite so Zurovac ima{e mo`nost vo detali da se zapoznae so site fazi od formiraweto na Bosanskiot sovet, funkcioniraweto, problemite, predizivicite i za rezultatite od dosega{nata rabota. Kole{kata Zurovac pora~a deka samoregulacijata bara mnogu naporna rabota, trpenie i posvetenost, no e edinstveniot na~in da se vospostavi red vo mediumite i da se krene nivoto na po~ituvawe na profesionalnite standardi i etika.
11
IZMENET ZAKONOT ZA RADIODIFUZNA DEJNOST
Pro[iren Sovetot za radiodifuzija Nata{a Stojanovska
Z
12
dru`enieto na novinarite na Makedonija se protive{e na zgolemuvaweto na brojot na ~lenovite na Sovetot za radiodifuzija od 9 na 15, koga Sobranieto na 18 juli gi izglasa izmenite na Zakonot za radiodifuzna dejnost. Glavni zabele{ki na ZNM bea deka izmenite se donesuvaat bez javna rasprava i na netransparenten na~in. I pokraj naporite na Zdru`enieto da ja ubedime vlasta da go povle~e zakonot i istiot da odi vo redovna postapka, toj be{e izglasan bez da se ~ue glasot na novinarite, nevladinite organizacii i na ekspertite. “Vrz osnova na ovie soznanija, sega sme ubedeni deka namerata na predlaga~ite e Vladata i vladeja~kite partii da ostvarat kompletna kontrola vrz SRD. Regulatornoto telo ima golema odgovornost za sega{nata sostojba so mediumite, no ne veruvame deka so zgolemuvaweto na brojot na negovite ~lenovi problemite }e bidat re{eni”, stoi vo zaedni~kata reakcija na ZNM, SSNM i na MIM po donesuvaweto na izmenite na Zakonot za radiodifuzija. Vo znak na protest, ZNM odlu~i vo idnina da ne delegira ~lenovi vo Sovetot za radiodifuzija, a gi povika postojnite da go preispitaat nivnoto ostanuvawe vo Sovetot. Edinstveniot argument na vlasta za izmenite na Zakonot za radiodifuzija be{e deka so toa }e se zgolemi efikasnota vo raboteweto na Sovetot za radiodifuzija. Ekspertite ne se soglasuvaat so toa objasnuvawe. Profesorot po mediumsko pravo na Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta vo Skopje Sne`ana Trpevska i porane{niot pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija Mir~e Adam~evski se edonoglasni deka izmenite se neopravdani. “Ne mo`e so zgolemuvawe na brojot na ~lenovi da se o~ekuva da se zgolemi i efikasnosta na Sovetot”, tvrdi Sne`ana Trepevska. Spored nea, Zakonot za radiodifuzna dejnost e zastaren i toj treba da se prisposobi na razvojot na novite tehnologii i na konvergencijata. “ Na{iot Zakon vo momentov ja regulira samo tradicionalnata televizija, a ne i televizijata koja se prenesuva preku Internet, preku IPTV mre`a ili preku mobilen telefon kako usluga na barawe”, veli Trpevska. Ako se saka{e da se postigne efikasnost na regulatornoto telo, mora{e da se odi na temelni i sistemski izmeni na Zakonot, a ne na zgolemuvawe na brojot na ~le-
ZNM alarmira deka SRD se stava pod politi~ka kontrola, a ekspertite tvrdat deka vo Sovetot mesto eksperti }e preovladat politi~ki pretstavnici novite”, dodava taa. Mir~e Adam~evski , porane{en pretsedatel na SRD, smeta deka zgolemuvaweto na brojot na ~lenovite na Sovetot e plod na politi~ki kompromis postignat me|u vladeja~kite partii. “Zakonot se donese po itna postapka, u{te pri neformirana vlada. Ednite da ja poddr`at amnestijata, a drugite Zakonot za radiodifuzija. Zgora na toa, SRD, spored sega{niot zakon, mora da bide konsultiran za sekakvi promeni vo nego. I toa ne be{e napraveno”, objasnuva Adam~evski . Na izmenite na vlasta reagira{e i SRD, izrazuvaj}i go svojot revolt, bidej}i se vr{e{e promena na brojot i strukturata na ~lenovite na SRD, bez prethodno da gi konsultiraat niv i bez javna rasprava. Reakcii stignaa i od Duwa Mijatovi}, pretstavnikot na OBSE za sloboda na mediumite. Ekspertite jasno uka`uvaa deka OBSE i ZNM so pravo reagiraa na predlo`enite izmeni, bidej}i za novinarstvoto i za celata mediumska sfera e va`no regulatorot da bide nezavisen. Profesorkata Trpevska argumentira deka so zgolemuvaweto na brojot na ~lenovite na SRD i so dodavaweto na novi ovlasteni predlaga~i, se izmenil modelot na regulatornoto telo . “Toga{, nie se opredelivme da imame malo ekspertsko telo, kako {to se prepora~uva vo Preporakata 2000 (23) na Sovetot na Evropa. Duri i oblastite na stru~nost se navedeni vo Zakonot eksplicitno. No, za `al, mnogu malku se po~ituva{e taa odredba i prethodno, a i sega. Ne se
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
izbiraat lu|e od tie profesii {to se navedeni vo Za- na po~etokot imala mnogu ponezavisen i poefikasen konot, tuku od sosema drugi {to nemaat nikakva vrska regulator od site drugi zemji vo regionot, a sega sme so radiodifuzijata. Se dodadoa i ovlasteni predlaga~i celosno unazadeni. za koi nema logika da nominiraat ~lenovi na Sovetot, „Bevme prvi so usvojuvawe na Strategija za digitalikako na primer, Komisijata za spre~uvawe na korupcija, zacija, a sega sme posledni vo sproveduvaweto na ovoj koja e, isto taka, regulator, ili pak ZELS. Nema nikak- proces. Mediumskiot pazar ni e totalno ruiniran, i toa vo objasnuvawe nitu opravdani argutokmu poradi toa {to go prave{e menti za toa. Zna~i, se napravi edna regulatornoto telo. I ne samo {to ve{ta~ka intervencija vo Zakonot se e uni{ten radiodifuzniot pazar, so cel da se ostvarat kratkoro~ni intuku posledicite se reflektiraat teresi, bez da se razmisluva sistemi na sektorot na pe~atenite meski i strategiski za celata dejnost “, diumi i na celoto novinarstvo”, veli Trpevska . istaknuva Trpevska. Zoran Traj~evski i Selvir Spored nea, SRD se u{te e pod silI Adam~evski veli deka reguAjdini , predlozi od pretseno vlijanie na politikata, a lu|eto latornite tela vo razvienite datelot \orge Ivanov, Lazo {to ~lenuvaat vo Sovetot ne smeat da demokratii se nezavisni od Petru{evski i Zamir Mehmeti, imaat konflikt na interesi. dr`avata, kako vo pogled na rabopredlozi na ZELS i Metodija Za razlika od Makedonija, vo site teweto, taka i vo pogled na finanJan~evski, predlo`en od Anevropski dr`avi postojat nezavisni siraweto. tikorupciskata komisija i regulatorni tela za radiodifuzijata. “Britanskiot Ofkom e nedopMetodi Stoimanoski od AntiNekade tie tela se konvergirani so irliv. Germanskiot Sovet za ramonoplskata komisija. regulatorite za telekomunikacii, diodifuzija, isto taka. Vo Polska bidej}i tehnolo{kiot razvoj go nametnezavisnosta na Sovetot e garannuva toa pra{awe. tirana so Ustavot. Duri i vo sos“Vo razvienite evropski zemji nikomu ne mu pa|a ednite zemji ne se dozvoluva upad vo regulatornite na pamet da ja doveduva vo pra{awe nezavisnosta na tela. Koga go spomenav finansiraweto, vo Francija, regulatorite. Toa pra{awe e zatvoreno vo razvienite na primer, Sovetot se finansira od Buxetot, no toa e demokratii. Vo zemjite na Jugoisto~na Evropa regula- zagarantirano od dr`avata. Taa mora da dade pari, za torite se u{te se ma~at da se izborat za nezavisna ~ija visina se vodi rasprava sekoja buxetska godina, so pozicija”, ocenuva Trpevska i dodava deka Makedonija argumenti od obete strani”, objasnuva toj.
Koi se novite ~lenovi na SRD
13
Kristina Ma~ki}
Bilten Zdru`enieto na novinarite na Makedonija vo izminatiot period intenzivno rabote{e na zajaknuvawe na kapacitetite na Zdru`enieto za da mo`e da se soo~i so re{avaweto na problemite na novinarite vo Makedonija. Vo ovoj period, pretsedatelot na ZNM Naser Selmani, izvr{niot direktor Besim Nebiu i proekt koordinatorot vo ZNM Dragan Sekulovski imaa intenzivna komunikacija so golem broj me|unarodni pretstavnici vo Skopje. Prethodno ovaa godina, vo sekoj regionalen centar na ZNM bea organizirani debati so vklu~uvawe na lokalnite ~lenovi na ZNM. Bea odr`ani vkupno 12 debati, vklu~uvaj}i ja i onaa vo Skopje. Vo prilog na pogorespomenatite nastani i sostanoci, ZNM vo sorabotka so svoite partneri reagira{e na site problemi so koi se soo~uvaa novinarite i mediumite. ZNM, isto taka, so site kapaciteti go poddr`a odr`uvaweto na novinarskiot protesten mar{ vo Skopje.
SAD pomagaat za gradewe na kapacitetite na ZNM
14
Amerikanskata ambasada vo Skopje vo avgust odobri proekt na ZNM po intenzivni kontakti so pretstavnici na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. So proektot e predvideno do krajot na godinata da se izgotvi strate{ki plan za rabota na Zdru`enieto. Taka, od 1214 oktomvri }e se odr`i rabotilnica vo Ohrid, vo koja }e u~estvuvaat 20 pretstavnici od site organi na ZNM, Upravniot odbor, Nadzorniot odbor, Sovetot na ~esta i ~lenovi na izvr{nata kancelarija. Celta na rabotilnicata e da izgotvi nacrt-strate{ki plan za narednite tri godini. Vtora cel na proektot e da gi zajakne kapacitetite na izvr{nata kancelarija na ZNM i na rakovodnite tela, preku razni obuki i ovozmo`uvawe u~estvo na pretstavnici na Zdru`enieto na va`ni seminari i konferencii posveteni na problemite na mediumite. Proektot, odobren od ambasadata na SAD, go pomaga i praveweto na ovoj bilten i odr`uvaweto na veb sajtot na Zdru`enieto.
Zapoznavawe so novata direktorka na Fondacijata Konrad Adenauer Na 2 juni pretstavnici na izvr{nata kancelarija na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija se sretnaa so g-|a Awa ^imek, {ef na Kancelarijata KAS vo Makedonija, Fondacijata Konrad Adenauer-Ebert. Sredbata ima{e za cel zapoznavawe na novata direktorka, kako i da se razgledaat mo`nostite za sorabotka vo naredniot period. G-|a ^imek gi informira{e pretstavnicite na kancelarijata na ZNM so programata na Fondacijata za mediumi i izrazi podgotvenost da poddr`i konkreten proekt na Zdru`enieto. Be{e dogovoreno vo naredniot period kontaktite da prodol`at vo pravec na konkretizirawe na sorabotkata. Posle sredbata vo juni, pretstavnici na ovaa fondacija redovno u~estvuvaa vo site aktivnosti na ZNM.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија Novinarski protesten mar{ vo Skopje Novinarite, honorarcite, fotoreporterite, snimatelite i tehni~kiot kadar od site mediumi vo Makedonija na 4 juli vo odbrana na svoite rabotni~ki prava mar{iraa od Klubot na novinarite, niz centarot na gradot, do plo{tadot Makedonija. Organizatori na protestot bea Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici na Makedonija i Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Novinarite na protestot pobaraa od rabotodava~ite da go priznaat sindikatot kako realen partner vo socijalniot dijalog i da ne dozvolat novinarskiot trud da se tretira kako alatka za ispolnuvawe na li~nite biznis ili politi~ki interesi. Pretsedatelot na Zdru`enieto na novinarite Naser Selmani se ogradi od site obidi na zloupotreba i politizacija na protestot. Toj gi potseti dr`avnite institucii deka dokolku vo izminative godini se po~ituva{e zakonot i funkcionira{e pravnata dr`ava, nema{e da ima mediumska kriza. Toj istakna deka novinarite ne sakaat dr`avnite organi da gi za{titat od otkazi, tuku da spre~uvaat vrabotuvawe na crno vo mediumite.
ZNM i MIM so holandska pomo{ pravat Akciski plan Na 23 avgust pretsedatelot na ZNM Naser Selmani se sretna so g-|a Marija [urman, ambasadorot na Kralstvoto Holandija vo Skopje. Sredbata be{e iskoristena za me|usebno zapoznavawe i za razmena na mislewa za sostojbite na mediumite vo Makedonija. Ambasadorkata [urman be{e zapoznaena i so aktivnostite na ZNM za nadminuvawe na problemite na makedonskite mediumi. Sredbata vo ZNM be{e edna od prvite aktivnosti na novata ambasadorka na Kralstvoto Holandija vo Skopje. Ambasadorkata [urman ja povtori podgotvenosta na holandskata ambasada da pomogne vo sozdavawe-
to Akciski plan za re{avawe na problemite so mediumite. Gi ohrabri ZNM i MIM, so pomo{ na dvajca holandski eksperti, da rabotat zaedno za zavr{uvawe na ovoj proekt. Trite partneri ve}e se dogovoreni kon krajot na oktomvri da organiziraat rabotilnica vo Mavrovo, na koja }e u~estvuvaat novinari, urednici, sopstvenici na mediumi i mediumski eksperti, koi treba da gi postavat osnovite na idniot Akciski plan. Ovoj dokument treba da gi identifikuva slabostite na mediumskiot sistem i da ponudi re{enija za problemite. Osven toa, toj treba da poslu`i i kako osnova za dijalog me|u ZNM i Vladata.
15
Italijanskata ambasada saka sorabotka so ZNM Pretsedatelot na ZNM Naser Selmani na 19 septemvri se sretna so italijanskiot ambasador vo Skopje Fabio Kristijani. Na sredbata ambasadorot Kristijani se interesira{e za aktuelnite problemi na novinarite, a posebno za pretstojniot dijalog na Zdru`enieto so Vladata. Pretsedatelot na ZNM Selmani go informira ambasadorot za sostojbite vo makedonskoto novinarstvo i za strate{kite aktivnosti na ZNM. Selmani re~e deka dijalogot e najdobar na~in da se re{at problemite. Ambasadorot izrazi podgotvenost Italija kako ~lenka na Evropskata unija da go dade nejziniot pridones za spravuvawe so problemite vo mediumite. Toj izrazi podgotvenost da prodol`i sorabotkata so novinarskoto zdru`enie vo zaemen interes.
Razmena na romanski i makedonski novinari Izvr{niot direktor na ZNM Besim Nebiu i proekt koordinatorot Dragan Sekulovski na 20 septemvri se sretnaa so zamenik-{efot na romanskiot ambasador vo Skopje Ionel Aleksandru . Na sredbata be{e razgovarano za konkretni proekti. Romanskiot visok pretstavnik na ambasadata ponudi sorabotka me|u novanirite na dvete dr`avi {to }e vklu~i razmena na novinari i poseti na dvete dr`avi. Isto taka, na sredbata be{e dogovoreno ZNM da realizira kontinuirana sorabotka, a ambasadata }e ponudi finansiska pomo{.
16
Soros vetuva pravna pomo{ za novinarite Pretsedatelot na ZNM Naser Selmani kon po~etokot na avgust se sretna so g. Vladimir Mil~in, izvr{en direktor na Fondacijata Institut Otvoreno Op{testvo-Makedonija Soros vo Makedonija. Na sredbata be{e diskutirano za mo`nostite za sorabotka vo oblasta na obezbeduvaweto besplatna pravna pomo{ na ~lenovite na ZNM. Gospodinot Mil~in veti deka vo naredniot period }e gi razgleda site mo`nosti da pomogne za da obezbedi pravna pomo{ za novinarite koi ostanale bez rabota, a imaat tu`bi za kleveta i navreda. Vo toj pravec be{e i sredbata so pretstavnici od Institutot Otvoreno op{testvo (g-|a Gordana Jankovi} i g. Edvard Pitmen) koja be{e odr`ana na 15 avgust. G-|a Jankovi} i Pitman vetija deka }e storat se {to e vo nivna mo} da izlezat vo presret na problemite na tu`enite novinari.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
Fondacijata Fridrih Ebert nudi pomo{ za ZNM Pretstavnici na kancelarijata na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija ostvarija mnogu zna~ajna sredba so d-r Hajnc Bongartc, direktor na proektot i pretstavnik na Fondacijata Fridrih Ebert vo Makedonija. Sredbata be{e odr`ana na 8 juni i na istata se diskutira{e za mo`nostite za sorabotka so ZNM. So g. Bongartc se razgovara{e za mo`nostite na Fondacijata da pomogne vo davaweto pravna pomo{ na novinarite koi imaat sudski procesi za kleveta i navreda. Osven toa, Fondacijata vo idnina e raspolo`ena da ponudi konkretna pomo{ za aktivnostite na ZNM.
Norve{ka poddr{ka za samoregulacijata Rakovodstvoto na ZNM ja prodol`i plodnata sorabotka so norve{kata ambasada, po finaliziraweto na proektot za samoregulacija na mediumite vo Makedonija. Pretstavnici na ZNM na 15 septemvri se sretnaa so Herman Baskar, pretstavnik na norve{kata ambasada, so koj razgovaraa za tekovnite sostojbi vo mediumite. Gospodinot Baskar izrazi podgotvenost norve{kata ambasada da prodol`i da go pomogne procesot na samoregulacija vo makedonskite mediumi preku obezbeduvawe ekspertska pomo{. Osven toa, sredbata be{e iskoristena da se objasnat procedurite za toa kako da se aplicira za malite grantovi na norve{kata ambasada.
Nova veb stranica na ZNM Od 5 septemvri, Zdru`enieto na novinarite na Makedonija dobi kompletno nova veb stranica. Osven vizuelno, novata veb stranica e dosta porazli~na od prethodnata, i ima pove}e tehni~ki prednosti. Novata veb stranica na ZNM e postavena na posofisticirana platforma koja na korisnicite im nudi pove}e opcii, kako {to se: dostapnost na stranicata na tri jazici, i toa na makedonski, albanski i angliski, upotreba na forum, mo`nost da se ostavaat komentari pod sekoj tekst, nivna povrzanost so socijalnite mre`i i sl. Celta na novata veb stranica e da ja podobrime komunikacijata so ~lenstvoto i voop{to so javnosta, i da ja zgolemime transparentnosta na na{eto rabotewe. Nie postojano }e go informirame ~lenstvoto za na{ite aktivnosti, a voedno o~ekuvame i Va{ aktiven pridones preku va{i sugestii i komentari na novata elektronska kontakt adresa contact@ znm.org.mk Posetenosta na veb stranicata tekovno ja sledime i do sega sme zadovolni od pozitivniot odyiv od strana na posetitelite. Na primer, kon sredinata na septemvri za samo dva dena notirani se 8.000 poseti. Momentalno e pri kraj postavuvaweto na verzijata na makedonski jazik, a vo tekot na ovoj mesec }e bidat gotovi i drugite dve jazi~ni verzii. Novata veb stranica e izrabotena od strana na IT firma koja e doka`ana vo svoeto pole na dejstvuvawe so finansiska poddr{ka od na{iot norve{ki partner (NPA).
17
This project was funded, in part, through U.S. Embassy grant. The opinions, findings and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Author(s) and do not necessarily reflect those of the Department of State.
Ovoj proekt e delumno poddr`an od Ambasadata na SAD. Mislewata, otkritijata, i zaklu~ocite, ili preporakite izneseni ovde se na avtorot(ite), i ne gi odrazuvaat onie na Stejt Departmentot na SAD. Ky projekt është pjesërisht i mbështetur me grant nga Ambasada e SHBA-ve në Shkup. Mendimet dhe konkluzionet ose rekomandimet e paraqitura në këtë dokument janë të autorit dhe nuk i reflektojnë domosdo ato të Departmentit të Shtetit.